31978L0686



Uradni list L 233 , 24/08/1978 str. 0001 - 0009
finska posebna izdaja: poglavje 16 zvezek 1 str. 0033
grška posebna izdaja: poglavje 05 zvezek 3 str. 0012
švedska posebna izdaja: poglavje 16 zvezek 1 str. 0033
španska posebna izdaja: poglavje 06 zvezek 2 str. 0032
portugalska posebna izdaja poglavje 06 zvezek 2 str. 0032


Direktiva Sveta

z dne 25. julija 1978

o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov in o ukrepih za olajšanje uresničevanja pravice do ustanavljanja podjetij in pravice do zagotavljanja storitev

(78/686/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 49, 57, 66 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker je v skladu s pogodbo vsaka diskriminacija pri ustanavljanju podjetij in pri zagotavljanju storitev na podlagi državljanstva od konca prehodnega obdobja dalje prepovedana; ker načelo take obravnave, ki temelji na državljanstvu, velja še posebej za odobritev vsakega dovoljenja za opravljanje zobozdravstvene prakse in tudi za registracijo ali članstvo v poklicnih organizacijah ali ustanovah;

ker je kljub temu zaželena uvedba nekaterih določb, ki bi omogočale uspešno uresničevanje pravice zobozdravnikov do ustanavljanja podjetij in pravice do zagotavljanja zobozdravstvenih storitev;

ker se v skladu s pogodbo od držav članic zahteva, da ne odobrijo subvencije v kakršnikoli obliki, ker utegne izkrivljati pogoje za ustanavljanje podjetij;

ker člen 57(1) omenjene pogodbe določa, da se izdajo direktive za medsebojno priznanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah; ker je cilj te direktive priznanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov, ki omogočajo začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti v zobozdravstvu in priznanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov specialistov;

ker je glede na usposabljanje zobozdravnikov specialistov priporočljivo medsebojno priznanje kvalifikacij, če je ta pogoj za uporabo naziva specialista, čeprav ni pogoj za začetek dejavnosti zobozdravnika specialista;

ker bi bilo treba z vidika razlik med državami članicami glede števila specializacij v zobozdravstvu in v vrsti ali trajanju izobraževanja za te specializacije, določiti nekatere usklajevalne določbe, ki bi državam članicam omogočile začetek medsebojnega priznavanja diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah; ker je bilo tako usklajevanje opravljeno z Direktivo Sveta 78/687/EGS z dne 25. avgusta 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zobozdravniški dejavnosti [3];

ker je, čeprav namen zgoraj omenjenega usklajevanja ni bila uskladitev vseh predpisov držav članic o usposabljanju zobozdravnikov specialistov, vseeno primerno, da države članice pristopijo k medsebojnemu priznanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov specialistov, ki niso skupne vsem državam članicam, pri čemer naj ne izključijo možnosti za poznejšo uskladitev na tem področju; ker se je v zvezi s tem upoštevalo, da se priznanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov specialistov omeji na tiste države članice, kjer tako specializacijo poznajo;

ker, glede na uporabo akademskih nazivov, direktiva o medsebojnem priznanju diplom ne uvaja nujno tudi enakovrednega izobraževanja, ki ga te diplome dokazujejo, bi morala biti uporaba akademskih nazivov dovoljena le v jeziku države članice, iz katere tuj državljan izvira ali prihaja;

ker zato, da bi državnim organom omogočile olajšano uporabo te direktive, lahko države članice predpišejo, da oseba, ki izpolnjuje pogoje izobraževanja kot jih ti organi zahtevajo, predloži poleg formalnih spričeval o izobraževanju tudi spričevalo katerega izdajo pristojni organi države članice iz katere ta oseba izvira ali prihaja in določa, da so to spričevala, ki jih predpisuje ta direktiva;

ker bi bila v primeru zagotavljanja storitev, zahteva po registraciji ali včlanjenju v poklicne organizacije ali ustanove, ker je to povezano z ustaljeno in trajno naravo dejavnosti osebe v državi gostiteljici, nedvomno ovira za osebe, ki želijo zagotavljati storitev zaradi začasne narave njihove dejavnosti; ker bi bilo treba to zahtevo ukiniti; ker bi v tem primeru moral biti zagotovljen nadzor nad poklicno disciplino, za katero so odgovorne te strokovne organizacije ali ustanove; ker bi v ta namen moralo biti določeno, da se v skladu z uporabo člena 62 pogodbe od zadevne osebe lahko zahteva, da pristojnim organom države članice gostiteljice predloži podrobne podatke, ki se nanašajo na zagotavljanje storitev;

ker bi glede na zahteve o dobrem značaju in dobrem slovesu morali zahteve, ki jim je treba zadostiti ob začetku opravljanja tega poklica načrtovati ločeno od zahtev, ki jim je treba zadostiti za izvajanje prakse v tem poklicu;

ker Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delovne sile v Skupnosti [4] za dejavnosti zaposlenih zobozdravnikov ne določa posebnih določb o dobrem značaju ali dobrem slovesu, poklicni disciplini ali uporabi nazivov za poklice, ki jih zajema; ker je od vsake posamezne države članice odvisno, če se taka pravila uporabljajo ali lahko uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe; ker je ali bo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti zobozdravnikov v vseh državah članicah potrebna diploma, spričevalo ali drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah iz zobozdravstva; ker med svojo poklicno kariero te dejavnosti izvajajo tako zaposlene kot samozaposlene osebe, ali iste osebe v obeh vlogah, in zato, da bi čim bolj spodbujali njihovo prosto gibanje v Skupnosti, je treba razširiti uporabo te direktive na zaposlene zobozdravnike;

ker zobozdravniški poklic v Italiji še ni organiziran, se mora Italiji priznati dodatni rok za priznanje zobozdravniških diplom, ki so jih podelile druge države članice;

ker to poleg omenjenega pomeni, da imetniki doktorskih diplom, ki so bile podeljene v Italiji, morda ne morejo pridobiti spričevala, ki izpolnjuje zahteve iz člena 19 te direktive;

ker je v takih razmerah nujno odložiti na eni strani obveznost Italije po priznanju diplom, ki so jih podelile druge države članice in na drugi strani obveznost držav članic po priznanju diplom, ki jih je izdala Italija, kakor to navaja člen 19,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti zobozdravnikov, kakor jih opredeljuje člen 5 Direktive 78/687/EGS in se opravljajo pod naslednjimi nazivi:

- v Nemčiji:

Zahnarzt,

- v Belgiji:

licencié en science dentaire/licentiaat in de tandheelkunde,

- na Danskem:

tandlæge,

- v Franciji:

chirurgien-dentiste,

- na Irskem:

dentist, dental practitioner or dental surgeon,

- v Italiji:

diploma, katere naslov bo Italija sporočila državam članicam in Komisiji v roku, ki ga določa člen 24(1),

- v Luksemburgu:

médecin-dentiste,

- na Nizozemskem:

tandarts,

- v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske:

dentist, dental practitioner or dental surgeon.

POGLAVJE II

DIPLOME, SPRIČEVALA IN DRUGA DOKAZILA O FORMALNIH KVALIFIKACIJAH V ZOBOZDRAVSTVU

Člen 2

Vsaka država članica prizna diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah v zobozdravstvu, ki so jih državljanom držav članic podelile druge države članice v skladu s členom 1 Direktive 78/687/EGS in so navedene v členu 3 pričujoče direktive tako, da prizna pravico do začetka opravljanja in opravljanja dejavnosti zobozdravnika z enakim učinkom na njenem ozemlju kot ga imajo tiste, ki jih država članica sama izda.

Člen 3

Diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 2 so naslednja:

(a) Nemčija

1. "Zeugnis über die zahnärztliche Staatsprüfung" (potrdilo o strokovnem izpitu), ki ga podelijo pristojni organi;

2. spričevala, ki jih izdajo pristojni organi Zvezne republike Nemčije in navajajo, da so diplome, ki so jih pristojne oblasti Demokratične republike Nemčije podelile po 8. maju 1945 priznane kot enakovredne spričevalom iz točke 1;

(b) Belgija

"diplôme légal de licencié en science dentaire/wettelijk diploma van licentiaat in de tandheelkunde", (licenčna diploma iz zobozdravstva), ki jo podelijo medicinske fakultete pri univerzi ali Centralna komisija ali Državne komisije univerzitetnih ocenjevalcev;

(c) Danska

"bevis for tandlægeeksamen (kandidateksamen)" (uradna diploma, ki potrjuje, da je imetnik opravil izpite iz zobozdravstva), ki jo izdajo zobozdravstvene šole skupaj z dokumentom, ki ga izda "Sundhedsstyrelsen" (Državna komisija za zdravstvo) in potrjuje, da je imetnik delal kot pripravnik (asistent) tako dolgo kot se zahteva;

(d) Francija

1. "diplôme d'Ėtat de chirurgien-dentiste" (državna diploma zobozdravnika — kirurga), ki so jo do 1973 podeljevale medicinske fakultete pri univerzi ali združene fakultete za medicino in farmacijo pri univerzi;

2. "diplôme d'Ėtat de docteur en chirurgie dentaire" (državna diploma zdravnika za zobno kirurgijo — doktorja zobozdravstva), ki jo podeljujejo univerze;

(e) Irska

diploma:

- Bachelor in Dental Science (B. Dent. Sc.),

- Bachelor of Dental Surgery (BDS) ali

- Licentiate in Dental Surgery (LDS),

ki jo podeljujejo univerze ali "Royal College of Surgeons in Ireland";

(f) Italija

diploma, katere naslov bo Italija sporočila državam članicam in Komisiji v roku, ki ga določa člen 24(1);

(g) Luksemburg

"diplôme d'Ėtat de docteur en médecine dentaire" (državna diploma doktorja iz zobozdravstva), ki jo izda državna komisija ocenjevalcev;

(h) Nizozemska

"universitair getuigschrift van enn met goed gevolg afgelegd tandartsexamen" (univerzitetno spričevalo o uspešno opravljenem izpitu zobozdravnika — kirurga);

(i) Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

diploma:

- Bachelor of Dental Surgery (BDS oder B. Ch. D) ali

- Licentiate in Dental Surgery (LDS),

ki jih podeljujejo univerze ali "Royal College".

POGLAVJE III

DIPLOME, SPRIČEVALA IN DRUGA DOKAZILA O FORMALNIH KVALIFIKACIJAH V SPECIALISTIČNEM ZOBOZDRAVSTU, KI JE TIPIČNO ZA DVE ALI VEČ DRŽAV ČLANIC

Člen 4

Vsaka država članica, v kateri se za to področje uporabljajo zakoni in drugi predpisi, prizna diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov, ki opravljajo specializacijo iz ortodontije in ustne/oralne kirurgije in jih podelijo državljanom držav članic druge države članice v skladu s členoma 2 in 3 Direktive 78/687/EGS in so navedene v členu 5 tako, da prizna enak učinek na svojem ozemlju kot ga imajo diplome, spričevala in druge formalne kvalifikacije, ki jih sama podeljuje.

Člen 5

Diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 4 so naslednja:

1. Ortodontija

- Nemčija

"fachzahnärztliche Anerkennung für Kieferorthopädie" (spričevalo ortodonta), ki ga izda "Landeszahnärztekammern" (Deželna zobozdravniška zbornica "Länder"),

- Danska

"bevis for tilladelse til at betegne sig som specialtandlæge i ortodonti" (spričevalo, ki podeljuje pravico do uporabe naziva zobozdravnik, specialist, ki opravlja specializacijo iz ortodontije) in ga izda Državna komisija za zdravstvo "Sundhedsstyrelsen",

- Francija

"le titre de spécialiste en orthodontie" (naziv ortodonta specialista), ki ga izda pristojni organ v ta namen,

- Irska

"certificate of specialist dentist in orthodontics" (spričevalo zobozdravnika specialista za ortodontijo), ki ga izda pristojni organ, katerega v ta namen prizna pristojni minister,

- Nizozemska

"getuigschrift van erkenning en inschrijving als orthodontist in het Specialistenregister" (spričevalo, ki potrjuje, da je zadevna oseba uradno priznana in je njeno ime vključeno v register specialistov ortodontov), ki ga izda Komisija za registracijo specialistov "Specialisten-Registratiecommissie (SRC)",

- Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

"certificate of completion of specialist training in orthodontics" (spričevalo o opravljeni specializaciji iz ortodontije), ki ga izda v ta namen priznani pristojni organ.

2. Oralna (ustna) kirurgija

- Nemčija

"fachzahnärztliche Anerkennung für Oralchirurgie/Mundchirurgie" (spričevalo za oralno/ustno kirurgijo), ki ga izda deželna zobozdravniška zbornica ("Länder"), "Landeszahnärztekammern",

- Danska

"bevis for tilladelse til at betegne sig som specialtandlæge i hospitalsodontologi" (spričevalo, ki podeljuje pravico do uporabe naziva zobozdravnik specialist za hospitalno zobozdravstvo — odontologijo), ki ga izda Državna komisija za zdravstvo, "Sundhedsstyrelsen",

- Irska

"certificate of specialist dentist in oral surgery" (spričevalo zobozdravnika specialista za oralno/ustno kirurgijo), ki ga izda pristojni organ, katerega v ta namen prizna pristojni minister,

- Nizozemska

"getuigschrift van erkenning en inschrijving als kaakchirurg in het Specialistenregister" (spričevalo, ki potrjuje, da je zadevna oseba uradno priznana in je kot oralni/ustni kirurg vključena v register specialistov), ki ga izda Komisija za registracijo specialistov, "Specialisten-Registratiecommissie (SRC)",

- Združeno Kraljestvo Velike Britanije In Severne Irske

"certificate of completion of specialist training in oral surgery" (spričevalo o opravljeni specializaciji iz oralne/ustne kirurgije), ki ga v ta namen izda priznani pristojni organ.

Člen 6

1. Od državljanov držav članic, ki želijo pridobiti eno od diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za zobozdravnika specialista in niso podeljena v državi iz katere tuj državljan izvira ali prihaja, lahko država članica gostiteljica zahteva, da izpolnijo pogoje izobraževanja, ki so določeni za to specializacijo po njenih lastnih zakonih in drugih predpisih.

2. Država članica gostiteljica bo kljub temu v celoti ali delno upoštevala izobraževanje, ki so ga opravili državljani, navedeni v odstavku 1, kar je potrjeno z diplomo, spričevalom ali drugim dokazilom o formalnem izobraževanju, ki so jim jih podelili pristojni organi države članice iz katere tuj državljan izvira ali prihaja pod pogojem, da trajanje izobraževanja ustreza tistemu, ki ga zahteva država članica gostiteljica za določeno specializacijo.

3. Pristojni organi ali ustanove države članice gostiteljice po preveritvi vsebine in trajanja specializacije na podlagi diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki jih zadevna oseba predloži, to osebo obvestijo o trajanju dodatnega izobraževanja, ki se zahteva in o področjih, ki jih mora to izobraževanje pokrivati.

POGLAVJE IV

OBSTOJEČE STANJE

Člen 7

1. Če državljani držav članic katerih diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah ne zadostujejo vsem minimalnim zahtevam po izobraževanju, kot jih navaja Direktiva 78/687/EGS v členu 1, države članice priznajo kot zadostno dokazilo diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah v zobozdravstvu, ki so jih te države članice podelile pred izvajanjem Direktive 78/687/EGS in njim priloženo spričevalo, ki navaja, da so ti državljani uspešno in pravno veljavno opravljali te dejavnosti najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje tega spričevala.

2. Če državljani držav članic katerih diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah iz specialističnega zobozdravstva ne zadostujejo minimalnim zahtevam po izobraževanju na podlagi členov 2 in 3 Direktive 78/687/EGS, države članice priznajo kot zadostno dokazilo diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah iz specialističnega zobozdravstva, ki so jih te države članice podelile pred izvajanjem Direktive 78/687/EGS. Kljub temu lahko država članica zahteva, da se tem diplomam, spričevalom in drugim dokazilom o formalnih kvalifikacijah priloži spričevalo, ki ga izdajo pristojni organi ali ustanove države članice iz katere tuj državljan izvira ali prihaja in navaja, da je ta oseba opravljala dejavnosti v specialističnem zobozdravstvu v obdobju, ki je enako dvakratni razliki med dolžino trajanja specializacije v državi članici iz katere tuj državljan izvira ali prihaja in minimalnim obdobjem izobraževanja, ki ga navaja Direktiva 78/687/EGS, kadar te diplome, spričevala ali druga dokazila o formalnih kvalifikacijah ne zadostijo minimalnemu trajanju izobraževanja, določenega v členu 2 Direktive 78/687/EGS.

Vendar pa, če je država članica gostiteljica pred izvajanjem te direktive zahtevala minimalno obdobje izobraževanja, ki je bilo krajše od navedenega v členu 2 Direktive 78/687/EGS, se lahko razlika, ki je omenjena v prvem pododstavku, določi samo ob upoštevanju minimalnega obdobja izobraževanja, ki ga je ta država določila.

POGLAVJE V

UPORABA AKADEMSKEGA NAZIVA

Člen 8

1. Ne glede na člen 17 morajo države članice gostiteljice zagotoviti državljanom držav članic, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 2, 4, 7 in 19, pravico do uporabe pravno veljavnega akademskega naziva, če ta ni enak poklicnemu nazivu, ali, če je tak primer, okrajšavo tega, kot se uporablja v jeziku države članice iz katere izvirajo ali prihajajo. Države članice gostiteljice lahko zahtevajo, da temu nazivu sledi ime in kraj ustanove ali izpitne komisije, ki ga je podelila.

2. Če se akademski naziv, ki se uporablja v državi članici iz katere tuj državljan izvira ali prihaja, lahko v državi članici gostiteljici nehote zamenjuje z nazivom, za katerega se v tej državi zahteva dodatno usposabljanje, ki ga zadevna oseba ni opravila, lahko država članica gostiteljica od te osebe zahteva, da zaposlena v državi članici iz katere izvira ali prihaja uporablja ta naziv v primerni formulaciji, ki jo sestavi država članica gostiteljica.

POGLAVJE VI

DOLOČBE O OLAJŠANJU URESNIČEVANJA PRAVICE DO USTANAVLJANJA PODJETIJ IN PRAVICE DO ZAGOTAVLJANJA STORITEV ZA ZOBOZDRAVNIŠKE DEJAVNOSTI

A. Določbe, ki se nanašajo posebej na pravico do ustanavljanja podjetij

Člen 9

1. Država članica gostiteljica, ki od svojih državljanov zahteva dokaz o dobrem značaju ali dobrem slovesu, ko ti prvič začnejo s katero koli dejavnostjo iz člena 1, sprejme kot zadostni dokaz tega za državljane drugih držav članic spričevalo, ki ga izda pristojni organ v državi članici iz katere tuj državljan izvira ali prihaja in potrjuje, da ta izpolnjuje zahteve države članice o dobrem značaju ali dobrem slovesu ob začetku določene dejavnosti.

2. Če država članica iz katere tuj državljan izvira ali prihaja ne zahteva dokaza o dobrem značaju ali dobrem slovesu oseb, ki želijo prvič začeti določeno dejavnost, lahko država članica gostiteljica zahteva od državljanov, ki iz te države izvirajo ali prihajajo izpis iz "sodnega registra", ali če ga nimajo, enakovredni dokument, ki ga izda pristojni organ v državi članici iz katere tuj državljan izvira ali prihaja.

3. Če država članica gostiteljica natančno pozna neko resno zadevo, ki se je zgodila zunaj njenega ozemlja pred ustanovitvijo podjetja v tej državi, in bo zelo verjetno vplivala na začetek zadevne dejavnosti na njenem ozemlju, lahko o tem obvesti državo članico iz katere tuj državljan izvira ali prihaja.

Država članica iz katere tuj državljan izvira ali prihaja preveri točnost dejstev, če je verjetno, da bodo vplivali na začetek določene dejavnosti v tisti državi članici. Organi te države odločijo o naravi in obsegu raziskave, ki jo bodo izvedli in obvestijo državo članico gostiteljico o vsakem nadaljnjem ukrepanju glede spričeval ali dokumentov, ki so jih izdali.

4. Države članice morajo zagotoviti zaupnost posredovanih informacij.

Člen 10

1. Če v državi članici gostiteljici veljajo določbe zakonov in drugih predpisov, ki določajo zahteve o dobrem značaju ali dobrem slovesu, vključno z določbo o disciplinskem ukrepanju v primeru resnega strokovnega nepravilnega ravnanja, ali obsodbe zaradi kaznivih dejanj v povezavi z opravljanjem vsake dejavnosti iz člena 1, mora država članica iz katere tuj državljan izvira ali prihaja poslati državi članici gostiteljici vse potrebne informacije o ukrepanju ali disciplinskem postopku strokovne ali upravne narave, ki ga je sprožila, ali o kaznih, ki jih je naložila, medtem ko je zadevna oseba opravljala svoj poklic v državi članici iz katere izvira ali prihaja.

2. Če država članica gostiteljica natančno pozna resno zadevo, ki se je zgodila zunaj njenega ozemlja pred ustanovitvijo podjetja v tej državi, in bo zelo verjetno vplivala na opravljanje zadevne dejavnosti na njenem ozemlju, lahko o tem obvesti državo članico iz katere tuj državljan izvira ali prihaja.

Država članica iz katere tuj državljan izvira ali prihaja preveri točnost dejstev, če je verjetno, da bodo vplivali na opravljanje zadevne dejavnosti na njenem ozemlju. Organi te države odločijo o naravi in obsegu raziskave, ki se izvede, in obvestijo državo članico gostiteljico o vsakem nadaljnjem ukrepanju glede informacij, ki so jih poslali v skladu z odstavkom 1.

3. Države članice morajo zagotoviti zaupnost posredovanih informacij.

Člen 11

Če država članica gostiteljica od svojih državljanov, ki želijo začeti ali opravljati dejavnosti iz člena 1a, zahteva spričevalo o fizičnem ali duševnem zdravju, mora kot zadostni dokaz tega sprejeti dokument, ki se zahteva v državi članici iz katere tuj državljan izvira ali prihaja.

Če država članica iz katere tuj državljan izvira ali prihaja ne predpisuje zahtev take narave za tiste, ki želijo začeti ali opravljati določeno dejavnost, mora država članica gostiteljica od takega državljana sprejeti spričevalo, ki ga izda pristojni organ tiste države in ustreza spričevalom, izdanim v državi članici gostiteljici.

Člen 12

Dokumentov, izdanih v skladu s členi 9, 10 in 11, ni možno predložiti po izteku treh mesecev od datuma njihove izdaje.

Člen 13

1. Postopek za pridobitev dovoljenja za začetek katere koli dejavnosti iz člena 1, ki poteka za zadevno osebo na podlagi členov 9, 10 in 11, mora biti čim prej zaključen, vsekakor ne kasneje kot v treh mesecih po predložitvi vseh dokumentov, ki se nanašajo na to osebo, brez vpliva na zamude, ki izhajajo iz pritožb, ki jih lahko vloži ob zaključku tega postopka.

2. V primerih, ki jih navajata člena 9(3) in 10(2), se zaradi prošnje po ponovnem preverjanju odloži rok, ki ga določa odstavek 1.

Država članica, s katero poteka posvetovanje, priskrbi svoj odgovor v roku treh mesecev.

Ob prejemu odgovora ali ob koncu roka država članica gostiteljica nadaljuje s postopkom, navedenem v odstavku 1.

Člen 14

Če država članica gostiteljica zahteva od svojih državljanov, ki želijo začeti ali opravljati vsako dejavnost iz. člena 1, da izrečejo zaprisego ali slovesno izjavo in kadar državljani drugih držav članic ne morejo uporabiti take oblike zaprisege ali izjave, mora ta država članica omogočiti zadevni osebi primerno in enakovredno obliko zaprisege ali izjave.

B. Določbe, ki se nanašajo posebej na zagotavljanje storitev

Člen 15

1. Če država članica zahteva od svojih državljanov, ki želijo začeti ali opravljati vsako dejavnost iz člena 1, dovoljenje, članstvo ali registracijo v poklicni organizaciji ali ustanovi, mora ta država članica, ko gre za zagotavljanje storitev, državljane drugih držav članic oprostiti te zahteve.

Zadevna oseba zagotavlja storitve z enakimi pravicami in obveznostmi kot državljani države članice gostiteljice, še posebej mora upoštevati pravila ravnanja strokovne ali upravne narave, ki veljajo v tej državi članici.

Države članice lahko v ta namen poleg izjave, ki se nanaša na zagotavljanje storitev iz odstavka 2 za uresničevanje določb o strokovnem ravnanju, ki veljajo na njihovem ozemlju, predvidi avtomatsko začasno registracijo v poklicni organizaciji ali ustanovi, fiktivno članstvo ali vpis v register pod pogojem, da taka registracija ne povzroči zamude ali na drug način zaplete zagotavljanja storitev ali naloži dodatne stroške osebi, ki zagotavlja storitve.

Če država članica gostiteljica ukrepa na podlagi drugega pododstavka ali spozna dejstva, ki so v nasprotju s temi določbami, o tem takoj obvesti državo članico, kjer je zadevna oseba ustanovila podjetje.

2. Država članica gostiteljica lahko od zadevne osebe zahteva predhodno izjavo pristojnim organom, ki se nanaša na zagotavljanje njenih storitev, če mora zaradi tega začasno bivati na njenem ozemlju.

V nujnih primerih se to izjavo predloži čim prej po opravljenih storitvah.

3. Na podlagi odstavkov 1 in 2 lahko država članica gostiteljica zahteva od zadevne osebe, da priskrbi enega ali več dokumentov z naslednjimi podatki:

- izjavo iz odstavka 2,

- spričevalo, ki navaja, da zadevna oseba zakonito opravlja določene dejavnosti v državi članici, kjer je ustanovila podjetje,

- spričevalo, da je zadevna oseba imetnik ene od diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki so primerna za zagotavljanje določenih storitev, na katere se nanaša ta direktiva.

4. Dokumenta ali dokumentov, navedenih v odstavku 3, ni možno predložiti po izteku 12 mesecev od datuma njihove izdaje.

5. Če država članica začasno ali trajno, v celoti ali delno, odvzame enemu od njenih državljanov ali državljanu druge države članice, ki je ustanovil podjetje na njenem ozemlju, pravico do opravljanja vsake dejavnosti iz člena 1, mora, kot je primer, začasno ali trajno preklicati spričevalo, navedeno v drugi alinei odstavka 3.

Člen 16

Če država članica gostiteljica zahteva registracijo pri državni socialni zavarovalnici, da zavarovalnica poravna račune za opravljene storitve zavarovanim osebam na podlagi njihovega socialnega zavarovanja, tedaj so te zahteve oproščeni državljani držav članic, ki so ustanovili podjetje v drugi državi članici, če mora zadevna oseba zaradi zagotavljanja storitev potovati.

Če mora zadevna oseba zaradi zagotavljanja storitev potovati, lahko država članica gostiteljica zahteva, da zavarovalnici vnaprej dostavi informacije o storitvah ali v nujnih primerih ob prvi priložnosti.

C. Določbe, ki so skupne pravici do ustanavljanja podjetij in pravici do zagotavljanja storitev

Člen 17

1. Če je v državi članici gostiteljici treba upoštevati pravila pri uporabi poklicnega naziva, ki se nanaša na dejavnosti iz člena 1, morajo državljani drugih držav članic, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 2, 7(1) in 19, uporabljati poklicni naziv države članice gostiteljice, ki v tej državi ustreza tem pogojem o kvalifikacijah, pri čemer uporabljajo skrajšani naziv.

2. Odstavek 1 velja tudi za uporabo strokovnih nazivov zobozdravnikov specialistov za tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 4 in 7(2).

Člen 18

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zadevnim osebam omogočijo pridobiti informacije o zakonodaji s področja zdravstva in socialnega zavarovanja, in če je tak primer, o poklicni etiki države članice gostiteljice.

V ta namen lahko države članice ustanovijo informativne centre, v katerih te osebe dobijo potrebne informacije. Če zadevna oseba ustanovi podjetje, lahko države članice gostiteljice od nje zahtevajo, da naveže stik s temi centri.

2. Države članice lahko ustanovijo centre iz točke 1 v okviru pristojnih organov in ustanov, ki jih morajo imenovati v roku, določenem v členu 24(1).

3. Države članice poskrbijo, kjer je to primerno, da zadevne osebe pridobijo v svojem interesu in v interesu svojih pacientov jezikovno znanje, ki je potrebno za opravljanje njihovega poklica v državi članici gostiteljici.

POGLAVJE VII

PREHODNE DOLOČBE O ITALIJI

Člen 19

Z dnem, ko Italija sprejme ustrezne ukrepe za izpolnitev te direktive, države članice priznajo za namene izvajanja dejavnosti iz člena 1 te direktive diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah iz medicine, ki so bila podeljena v Italiji osebam, ki so začele svoje univerzitetno medicinsko izobraževanje najpozneje 18 mesecev po notifikaciji te direktive in jim je priloženo spričevalo, katerega so izdali pristojni italijanski organi, ki potrjuje, da so te osebe v Italiji uspešno in zakonito opravljale predvsem dejavnosti, ki so določene v členu 5 Direktive 78/687/EGS najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo tega spričevala in da je tem osebam dovoljeno izvajanje omenjenih dejavnosti pod enakimi pogoji kot imetnikom diplome, spričevala ali drugega dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 3(f) te direktive.

Zahteva po triletnih izkušnjah iz prvega pododstavka se opusti za osebe, ki so uspešno končale vsaj tri leta študija, za katera pristojni organi potrdijo enakovrednost z izobraževanjem, ki ga določa člen 1 Direktive 78/687/EGS.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Države članice, ki zahtevajo od svojih državljanov končano pripravljalno usposabljanje, da bi bili primerni za delo zobozdravnika v okviru javne mreže — programa socialnega zavarovanja, lahko uvedejo enako zahtevo za državljane drugih držav članic za obdobje osmih let, ki sledi uradnem obvestilu o tej direktivi. Usposabljanje nikakor ne sme trajati več kot šest mesecev.

Člen 21

V primeru utemeljenega dvoma, lahko država članica gostiteljica zahteva od pristojnih organov druge države članice potrditev verodostojnosti diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki so izdana v drugi državi članici in omenjena v poglavjih II, III in IV in tudi potrditev, da zadevna oseba izpolnjuje vse zahteve po izobraževanju, ki jih določa Direktiva 78/687/EGS.

Člen 22

V roku, ki ga določa člen 24(1), države članice določijo organe in ustanove, pristojne za izdajanje ali sprejemanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, kot tudi dokumentov in informacij, ki jih navaja ta direktiva in o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo.

Člen 23

Ta direktiva se uporablja tudi za državljane držav članic, ki kot zaposlene osebe v skladu z Uredbo (EGS) št. 1612/68 opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti iz člena 1.

Člen 24

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izpolnitev te direktive v roku 18 mesecev od uradnega obvestila in o tem takoj obvestijo Komisijo. Italija sprejme ustrezne ukrepe najpozneje v roku šestih let in vsekakor ko sprejme ukrepe za izpolnitev Direktive 78/687/EGS.

2. Države članice pošljejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Če se država članica pri uporabi te direktive sreča z večjimi težavami na nekaterih področjih, Komisija skupaj s to državo prouči težave in zahteva mnenje Odbora visokih uradnikov za javno zdravstvo, ki je bil ustanovljen s Sklepom 75/365/EGS [5], kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 78/689/EGS [6].

Če je potrebno Komisija predloži Svetu primerne predloge.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. julija 1978

Za Svet

Predsednik

K. von Dohnanyi

[1] UL C 101, 4.8.1970, str. 19.

[2] UL C 36, 28.3.1970, str. 17.

[3] UL L 233, 24.8.1978, str. 10.

[4] UL L 257, 19.10.1968, str. 2.

[5] UL L 167, 30.6.1975, str. 19.

[6] UL L 233, 24.8.1978, str. 17.

--------------------------------------------------