31977L0311

DIREKTIVA SVETA

z dne 29. marca 1977

o približevanju zakonodaje držav članic o ravni hrupa, ki ga zaznajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih

(77/311/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 1,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora 2,

ker je treba za izvajanje postopka EGS-homologacije, ki je bil predmet Direktive Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih 3, sprejeti predpise za zagotovitev varnih delovnih razmer in še zlasti za varovanje sluha kmetijskih delavcev, ki vozijo takšne traktorje;

ker so ti predpisi posebej potrebni, saj samo v dveh državah članicah zakonodaja vsebuje podrobne določbe v zvezi z ravnjo hrupa, ki ga zaznava voznik zgoraj navedenih traktorjev;

ker je verjetno, da bodo neskladnosti v zgoraj navedenih nacionalnih zakonodajah ovirale trgovino znotraj Skupnosti in s tem ovirale vzpostavitev in delovanje skupnega trga,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. V tej direktivi "kmetijski ali gozdarski traktor" pomeni vsako motorno vozilo, opremljeno s kolesi ali gosenično verigo, z vsaj dvema osema, katerega glavna lastnost je vlečna moč, in je namenjeno za vleko, potiskanje, prevažanje ali pogon različnih orodij, strojne opreme ali priklopnih vozil pri uporabi v kmetijstvu ali gozdarstvu. Lahko je opremljeno za prevoz tovora in potnikov.

2. Ta direktiva velja samo za traktorje, opredeljene v odstavku 1, ki so opremljeni s kolesi s pnevmatikami, imajo dvoje osi in je njihova največja konstrukcijsko določena hitrost med 6 in 25 km/h.

Člen 2

1. Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije oziroma prepovedati prodaje, registracije ali začetka uporabe traktorja zaradi razlogov v zvezi z ravnjo hrupa, ki ga zaznava voznik, če je ta raven v naslednjih mejah:

90 dB (A) v skladu s Prilogo I, ali

86 dB (A) v skladu s Prilogo II.

Za prehodno obdobje, ki se izteče na dan, določen pred 1. oktobrom 1981 po postopku iz člena 13 Direktive 74/150/EGS, se zgornje meje za preskuse v skladu s 3.2.1.1 Priloge I in 3.2.2.1 Priloge II povečajo za 6 dB (A).

2. Za prehodno obdobje, ki se izteče na dan, določen pred 1. oktobrom 1981 po postopku iz člena 13 Direktive 74/150/EGS, lahko države članice dovolijo nacionalno homologacijo, prodajo, registracijo ali začetek delovanja traktorjev brez kabine, če je njihova raven hrupa v naslednjih mejah:

96 dB (A) v skladu s Prilogo I, ali

92 dB (A) v skladu s Prilogo II.

Člen 3

V tej direktivi "kabina" pomeni vsako ogrodje, zgrajeno iz trdnih sestavnih delov, prozorno ali ne, ki popolnoma obkroža voznika in ga izolira od zunanjosti ter je med delovanjem lahko stalno zaprto.

Člen 4

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da prodajne predstavitve in oglaševanje z ničimer ne nakazujejo, da imajo traktorji v zvezi z ravnjo hrupa, ki jo zazna voznik, značilnosti, ki jih v resnici nimajo.

Člen 5

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev Prilog tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku, določenem v členu 13 Direktive 74/150/EGS.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v osemnajstih mesecih od njene notifikacije. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 29. marca 1977

Za Svet

Predsednik

G. KAUFMAN

PRILOGA I

NAPRAVE, POGOJI IN METODA MERJENJA

1. MERSKA ENOTA IN MERILNE NAPRAVE

1.1 Merska enota

Raven hrupa se meri v dB z A-uteženjem, izraženo kot dB (A).

1.2 Merilne naprave

Raven hrupa, ki ga zazna voznik, se meri z napravo za merjenje ravni hrupa, kakor je opisana v prvi izdaji publikacije 179/1965 Mednarodne komisije za elektrotehniko.

Pri spremenljivih rezultatih je treba vzeti povprečje najvišjih vrednosti.

2. POGOJI MERJENJA

Meritve se opravljajo pod naslednjimi pogoji:

2.1 traktor mora biti neobremenjen, tj. brez neobvezne opreme, imeti pa mora hladilno sredstvo, mazivo, poln rezervoar goriva, orodje in voznika. Ta ne sme nositi nobenih nenavadno debelih oblačil, šala ali klobuka. Na traktorju ne sme biti nobenega predmeta, ki bi lahko izkrivljal raven hrupa;

2.2 pnevmatike morajo biti napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec, motor, prenos in pogonske osi morajo imeti normalno delovno temperaturo, če so nameščeni zasloni hladilnika, pa morajo biti med meritvami odprti;

2.3 če bi na raven hrupa lahko vplivala dodatna oprema, ki jo poganja motor ali pa ima lasten pogon, kot so na primer brisalci vetrobranskega stekla, ventilator za topli zrak ali priključna gred, ob izvajanju meritev ne sme delovati; deli, ki navadno delujejo sočasno z motorjem, kot je na primer ventilator za hlajenje motorja, morajo ob opravljanju meritev delovati;

2.4 preskuševališče mora biti na odprtem in dovolj tihem kraju; lahko ima na primer obliko odprtega prostora s 50-metrskim polmerom z osrednjim delom s polmerom vsaj 20 m, ki je praktično vodoraven, ali vodoravnim delom z utrjenim voziščem s čimbolj gladko površino in čim manj žlebovi ali fugami. Pot mora biti čimbolj čista in suha (npr. brez peska, listja snega itd.). Nagibi in neravnine so sprejemljivi samo, če so nihanja ravni hrupa, ki jih povzročajo, v mejah dopustnih odstopanj merilne naprave;

2.5 površina poti mora biti takšna, da ne povzroča pretiranega hrupa koles;

2.6 vreme mora biti lepo in suho z malo vetra ali brez njega. Raven okoliškega hrupa, ki ga voznik zaznava zaradi vetra ali drugih virov hrupa, mora biti vsaj 10 dB (A) pod ravnjo hrupa traktorja;

2.7 če se za izvajanje meritev uporablja vozilo, ga je treba vleči oziroma voziti na zadostni razdalji od traktorja, da se prepreči vsaka motnja. Znotraj 20 m na vsaki strani preskuševanega traktorja in bližje kot 20 m pred traktorjem in za njim ne sme biti med meritvami nobenega predmeta, ki bi oviral meritve hrupa, ali odbojnih površin. Ta pogoj je izpolnjen, če tako povzročena nihanja ravni hrupa ostanejo v mejah dopustnih odstopanj; če ne, je treba meritve prekiniti, dokler traja motnja;

2.8 vse meritve posamezne serije je treba opraviti na isti poti.

3. METODA MERJENJA

3.1 Mikrofon mora biti nameščen 250 mm od srednje ravnine sedeža na tisti strani, kjer je raven hrupa višja.

Opna mikrofona mora biti obrnjena naprej, središče mikrofona pa mora biti 790 mm nad referenčno točko sedeža iz Priloge III in 150 mm pred njo. Izogibati se je treba pretiranemu tresenju mikrofona.

3.2 Najvišja raven hrupa v dB (A) se določi, kot sledi:

3.2.1 vse odprtine (npr. vrata, okna) v traktorjih z zaprtim serijsko izdelanim kabinskim ogrodjem morajo biti med začetno serijo meritev zaprte;

3.2.1.1 med drugo serijo meritev morajo biti odprte, če odprte ne ogrožajo varnosti na cesti, navzgor ali navzdol zložljiva vetrobranska stekla pa morajo ostati zaprta;

3.2.2 hrup je treba izmeriti ob uporabi počasnega odziva merilnika zvoka ob obremenitvi motorja, ustrezni največjemu hrupu v prestavi, ki omogoča hitrost vožnje, najbližjo 7,25 km/h v smeri naprej.

Krmilni vzvod regulatorja vrtilne hitrosti mora biti popolnoma odprt. Začeti je treba brez obremenitve motorja, potem pa obremenitev povečevati, dokler se ne ugotovi najvišja raven hrupa. Po takšnem povečanju obremenitve je treba pred merjenjem počakati, da se raven hrupa stabilizira;

3.2.3 nato je treba izmeriti hrup z uporabo počasnega odziva merilnika zvoka ob obremenitvi, ki ustreza največji ravni hrupa v katerikoli drugi prestavi, razen tisti iz točke 3.2.2, kjer je izmerjena raven hrupa vsaj 1 dB (A) nad ravnjo, izmerjeno v prestavi iz točke 3.2.2.

Krmilni vzvod regulatorja vrtilne hitrosti mora biti popolnoma odprt. Začeti je treba brez obremenitve motorja, potem pa obremenitev povečevati, dokler se ne ugotovi najvišja raven hrupa. Po takšnem povečanju obremenitve je treba pred merjenjem počakati, da se raven hrupa stabilizira;

3.2.4 hrup je treba meriti pri največji konstrukcijsko določeni hitrosti neobremenjenega traktorja.

3.3 V poročilu o preskusu je treba navesti meritve ravni hrupa, opravljene pod naslednjimi pogoji:

3.3.1 v prestavi, ki omogoča hitrost, najbližjo 7,25 km/h;

3.3.2 v katerikoli drugi prestavi, če so izpolnjeni pogoji iz točke 3.2.3;

3.3.3 ob največji konstrukcijsko določeni hitrosti.

4. VREDNOTENJE REZULTATOV

Rezultati meritev, navedenih v točkah 3.2.1, 3.2.2, 3.2.3 in 3.2.4, ne smejo presegati vrednosti, določenih členu 2.

PRILOGA II

NAPRAVE, POGOJI IN METODA MERJENJA

1. MERSKA ENOTA IN MERILNE NAPRAVE

1.1 Merska enota

Raven hrupa se meri v dB z A-uteženjem, izraženo kot dB (A).

1.2 Merilne naprave

Raven hrupa, ki ga zazna voznik, se meri z napravo za merjenje ravni hrupa, kakor je opisana v prvi izdaji publikacije 179/1965 Mednarodne komisije za elektrotehniko.

Pri spremenljivih rezultatih je treba vzeti povprečje najvišjih vrednosti.

2. POGOJI MERJENJA

Meritve se opravljajo pod naslednjimi pogoji:

2.1 traktor mora biti neobremenjen, tj. brez neobvezne opreme, imeti pa mora hladilno sredstvo, mazivo, poln rezervoar goriva, orodje in voznika. Ta ne sme nositi nobenih nenavadno debelih oblačil, šala ali klobuka. Na traktorju ne sme biti nobenega predmeta, ki bi lahko izkrivljal raven hrupa;

2.2 pnevmatike morajo biti napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec, motor, prenos in pogonske osi morajo imeti normalno delovno temperaturo, če so nameščeni zasloni hladilnika, pa morajo biti med meritvami odprti;

2.3 če bi na raven hrupa lahko vplivala dodatna oprema, ki jo poganja motor ali pa ima lasten pogon, kot so na primer brisalci vetrobranskega stekla, ventilator za topli zrak ali priključna gred, ob izvajanju meritev ne sme delovati; deli, ki navadno delujejo sočasno z motorjem, kot je na primer ventilator za hlajenje motorja, morajo ob opravljanju meritev delovati;

2.4 preskuševališče mora biti na odprtem in dovolj tihem kraju; lahko ima na primer obliko odprtega prostora s 50-metrskim polmerom z osrednjim delom s polmerom vsaj 20 m, ki je praktično vodoraven, ali vodoravnim delom z utrjenim voziščem s čimbolj gladko površino in čim manj žlebovi ali fugami. Pot mora biti čimbolj čista in suha (npr. brez peska, listja snega itd.). Nagibi in neravnine so sprejemljivi samo, če so nihanja ravni hrupa, ki jih povzročajo, v mejah dopustnih odstopanj merilne naprave;

2.5 površina poti mora biti takšna, da ne povzroča pretiranega hrupa koles;

2.6 vreme mora biti lepo in suho z malo vetra ali brez njega. Raven okoliškega hrupa, ki ga voznik zaznava zaradi vetra ali drugih virov hrupa, mora biti vsaj 10 dB (A) pod ravnjo hrupa traktorja;

2.7 če se za izvajanje meritev uporablja vozilo, ga je treba vleči oziroma voziti na zadostni razdalji od traktorja, da se prepreči vsaka motnja. Znotraj 20 m na vsaki strani preskuševanega traktorja in bližje kot 20 m pred traktorjem in za njim ne sme biti med meritvami nobenega predmeta, ki bi oviral meritve hrupa, ali odbojnih površin. Ta pogoj je izpolnjen, če tako povzročena nihanja ravni hrupa ostanejo v mejah dopustnih odstopanj; če ne, je treba meritve prekiniti, dokler traja motnja;

2.8. vse meritve posamezne serije je treba opraviti na isti poti.

3. METODA MERJENJA

3.1 Mikrofon mora biti nameščen 250 mm od srednje ravnine sedeža na tisti strani, kjer je raven hrupa višja.

Opna mikrofona mora biti obrnjena naprej, središče mikrofona pa mora biti 790 mm nad referenčno točko sedeža iz Priloge III in 150 mm pred njo. Izogibati se je treba pretiranemu tresenju mikrofona.

3.2 Raven hrupa se določi, kot sledi:

3.2.1 traktor mora po istem preskuševalnem vozišču voziti pri nespremenjeni preskusni hitrosti vsaj trikrat po deset sekund;

3.2.2 pri traktorjih s serijsko vgrajenimi zaprtimi kabinami morajo biti med začetno serijo meritev vse odprtine (npr. vrata, okna) zaprte;

3.2.2.1 med drugo serijo meritev morajo biti odprte, če odprte ne ogrožajo varnosti na cesti, navzgor ali navzdol zložljiva vetrobranska stekla pa morajo ostati zaprta;

3.2.3. hrup je treba meriti z uporabo počasnega odziva merilnika zvoka pri najvišji vrtilni frekvenci motorja, in sicer v prestavi, ki pri nazivni vrtilni frekvenci motorja omogoča hitrost, najbližjo 7,25 km/h. Med meritvami traktor ne sme biti obremenjen.

4. VREDNOTENJE REZULTATOV

Rezultati meritev, navedenih v točkah 3.2.2 in 3.2.3, ne smejo presegati vrednosti, določenih v členu 2.

PRILOGA III

DOLOČITEV REFERENČNE TOČKE SEDEŽA

1. DEFINICIJA

1.1 Referenčna točka sedeža (S) je tista točka na vzdolžni simetrijski ravnini sedeža, kjer se sekata dotikalna ravnina spodnjega dela hrbtnega naslona in tista vodoravna ravnina, ki seka spodnjo površino sedežne plošče 150 mm pred referenčno točko sedeža.

2. DOLOČITEV REFERENČNE TOČKE SEDEŽA

2.1 Referenčna točka se določi z napravo, ki je prikazana na slikah 1 in 2 Dodatka k tej prilogi in omogoča simulacijo obremenitve, ki jo povzroči človek.

2.2 Sedež mora biti nameščen na srednji točki razpona, ki ga omogoča navpično uravnavanje, neodvisno od vodoravnega uravnavanja. Za določitev lokacije mikrofona iz oddelka 3 prilog I in II mora biti sedež na srednji točki razpona vodoravnega uravnavanja ali čim bližje njej.

3. OPIS NAPRAVE

3.1 Naprava iz 2.1 vključuje sedežno ploščo in dve plošči hrbtnega naslona.

3.2 Spodnja plošča hrbtnega naslona mora biti vpeta v območju trtice (A) in ledvenem delu (B), tečaj (B) pa mora biti nastavljiv po višini (glej sliko 2).

4. NAMESTITEV NAPRAVE

Naprava se namesti, kakor sledi:

4.1 naprava se namesti na sedež;

4.2 nato se obremeni s silo 550 N v točki 50 mm pred tečajem (A) in hkrati se obe plošči hrbtnega naslona rahlo pritisneta tangencialno na oblogo hrbtnega naslona sedeža;

4.3 če tangente na spodnjo površino hrbtnega naslona ni mogoče točno določiti, je treba spodnjo ploščo hrbtnega naslona v navpičnem položaju lahno pritisniti proti naslonjalu;

4.4 pri sedežih z nastavljivim vzmetenjem, prilagodljivim teži voznika, se to vzmetenje nastavi tako, da je sedež na točki, ki je enako oddaljena od njegovih dveh skrajnih položajev.

Dodatek

[pic]

(Mere v milimetrih)

Slika 1

Naprava za določanje referenčne točke sedeža

[pic]

Slika 2

Metoda določanja referenčne točke sedeža

______________

1 UL C 127, 18.10.1974, str. 34.

2 UL C 125, 16.10.1974, str. 30.

3 UL L 84, 28.3.1974, str. 10.

(Mere v milimetrih)