31976L0914



Uradni list L 357 , 29/12/1976 str. 0036 - 0039
finska posebna izdaja: poglavje 16 zvezek 1 str. 0027
grška posebna izdaja: poglavje 05 zvezek 2 str. 0167
švedska posebna izdaja: poglavje 16 zvezek 1 str. 0027
španska posebna izdaja: poglavje 07 zvezek 2 str. 0052
portugalska posebna izdaja poglavje 07 zvezek 2 str. 0052


Direktiva Sveta

z dne 16. decembra 1976

o najnižji stopnji usposabljanja za nekatere voznike v cestnem prometu

(76/914/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 75 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta EGS št. 543/69 z dne 25. marca 1969 o uskladitvi socialne zakonodaje, ki se nanaša na cestni prevoz [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo EGS št. 515/72 [2], in zlasti druge alinee člena 5(1)(b) in člena 5(2)(c),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

ker mora na podlagi druge alinee člena 5(1)(b) Uredbe EGS št. 543/69 voznik vozila, namenjenega prevozu blaga z največjo dovoljeno maso več kot 7,5 ton, za katero se ta uredba uporablja, če še ni dopolnil 21 let, imeti spričevalo o poklicni usposobljenosti, ki ga prizna ena od držav članic in potrjuje, da je opravil usposabljanje za voznike vozil, namenjenih cestnemu prevozu blaga;

ker mora na podlagi člena 5(2) Uredbe EGS št. 543/69 voznik vozila, namenjenega prevozu potnikov in za katero se ta uredba uporablja, biti star najmanj 21 let in izpolnjevati enega od pogojev, ki jih določa ta odstavek;

ker eden od teh pogojev določa, da mora voznik imeti spričevalo o poklicni usposobljenosti, ki ga prizna ena od držav članic in potrjuje, da je opravil usposabljanje za voznike vozil, namenjenih cestnemu prevozu potnikov;

ker je za določitev najnižje stopnje takega usposabljanja, treba upoštevati zlasti razlike v pogojih za izvajanje cestnega prevoza blaga in potnikov,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Vsem imetnikom ustreznega nacionalnega vozniškega dovoljenja, ki so opravili poklicno usposabljanje iz najmanj tistih predmetov, ki so našteti v Prilogi k tej direktivi, se prizna najnižja stopnja opravljenega usposabljanja za voznike vozil za cestni prevoz blaga iz druge alinee člena 5(1)(b) Uredbe EGS št. 543/69 ali za voznike vozil za cestni prevoz potnikov iz odstavka 2(c) omenjenega člena.

2. Program in organizacijo poklicnega usposabljanja iz odstavka 1 določi država članica. Opravljeno usposabljanje se dokaže z izpitom ali preverjanjem, ki ga izvede država ali ga izvedejo organi, ki jih država določi in delujejo pod njenim neposrednim nadzorom.

3. Država članica lahko zahteva, da vozniki v nacionalnem prometu znotraj njenega ozemlja in vozniki v mednarodnem prometu z vozili, registriranimi v tej državi, opravijo obsežnejše usposabljanje, kot je določeno v Prilogi. To je lahko usposabljanje, ki je v državi članici že ustaljeno, ali usposabljanje, ki ga država članica namerava uvesti v prihodnosti.

Člen 2

1. Spričevalo o poklicni usposobljenosti iz druge alinee člena 5(1)(b) in člena 5(2)(c) Uredbe EGS št. 543/69 izda država ali ga izdajo organi, ki jih za to določi država in delujejo pod njenim neposrednim nadzorom, tistim osebam, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 1 te direktive.

2. Pravice, pridobljene na podlagi določb odstavka 1 pred začetkom veljavnosti državnih določb, sprejetih za izvajanje te direktive, ostanejo v veljavi kot spričevala, izdana na podlagi te direktive.

Člen 3

1. Države članice po posvetovanju s Komisijo sprejmejo nujne ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih po njeni uradni objavi.

2. Vsaka država članica predloži Komisiji vzorce spričeval ali enakovrednih dokumentov, ki jih sprejme za izvajanje člena 2(1). Komisija te podatke nemudoma pošlje drugim državam članicam.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 1976

Za Svet

Predsednik

Th. E. Westerterp

[1] UL L 77, 29.3.1969, str. 49.

[2] UL L 67, 20.3.1972, str. 11.

[3] UL C 46, 9.5.1972, str. 8.

[4] UL C 88, 6.9.1971, str. 14.

--------------------------------------------------

PRILOGA

MINIMALNO USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV SPRIČEVALA O POKLICNI USPOSOBLJENOSTI V SMISLU ČLENA 5(1)(b) ALI (2)(c) UREDBE EGS ŠT. 543/69

Usposabljanje za pridobitev spričevala o poklicni usposobljenosti zajema najmanj naslednje predmete, če še niso zajeti v usposabljanje za pridobitev vozniškega dovoljenja.

1. Poznavanje konstrukcije in glavnih sestavnih delov vozila

1.1 Poznavanje konstrukcije in delovanja:

- motorjev z notranjim izgorevanjem,

- mazivnega in hladilnega sistema,

- sistema za gorivo,

- električnega sistema,

- vžigalnega sistema,

- prenosnega sistema (sklopka, menjalnik, itd.)

1.2 Splošno znanje o zaščiti z mazivi in proti zmrzovanju

1.3 Poznavanje varnostnih ukrepov, ki jih je treba izvesti med odstranitvijo in zamenjavo koles

1.4 Poznavanje konstrukcije, pribora, pravilne uporabe in vzdrževanja pnevmatik

1.5 Poznavanje vrst, delovanja, glavnih delov, povezave, uporabe in vsakodnevnega vzdrževanja zavorne opreme ter poznavanje spajalnih sistemov

1.6 Poznavanje metod za določanje vzrokov okvar

1.7 Znanje o odpravljanju manjših okvar s pravilno opremo

1.8 Splošno znanje o preventivnem vzdrževanju vozil in potrebnih tekočih popravilih

2. Splošno znanje o prometnih in upravnih postopkih

2.1 Splošna sposobnost in zadostno zemljepisno znanje za uporabo cestnih zemljevidov in njihovih znakov

2.2 Gospodarna uporaba vozil

2.3 Poznavanje ukrepov ob nesreči ali podobnem dogodku (npr. požaru) v povezavi z zavarovanjem vozila

2.4 Poznavanje nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za vrsto zadevnega prevoza — blaga ali potnikov

Za voznike tovornih vozil:

2.5 Temeljno poznavanje voznikove odgovornosti pri prejemu, prevozu in dostavi blaga v skladu z dogovorjenimi pogoji

2.6 Poznavanje zahtevane dokumentacije za vozilo in domači ter mednarodni prevoz blaga

2.7 Poznavanje tehnik natovarjanja in raztovarjanja blaga in uporabe opreme za natovarjanje in raztovarjanje

2.8 Temeljno znanje o varnostnih ukrepih pri ravnanju z nevarnim blagom in prevozu nevarnega blaga

Za voznike potniških vozil:

2.9 Poznavanje voznikove odgovornosti pri prevozu potnikov

2.10 Poznavanje zahtevane dokumentacije za vozilo in potnike pri domačem in mednarodnem prevozu potnikov

3. Izkušnje z vožnjo tovornih ali potniških vozil

3.1 Za voznike tovornih vozil:

Praktične izkušnje z vožnjo in ravnanjem z vozili, ki presegajo nosilnost 7,5 ton, in z uporabo naprave za spajanje

3.2 Za voznike potniških vozil:

Praktične izkušnje z vožnjo in ravnanjem z navadnimi in luksuznimi avtobusi.

--------------------------------------------------