Uredba Sveta (EGS) št. 1017/68

z dne 19. julija 1968

o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 75 in 87 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker Uredba Sveta št. 141 [3], ki določa, da se za prometni sektor ne uporablja Uredba št. 17, predvideva, da se Uredba št. 17 [4] ne uporablja niti za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja v prometnem sektorju, ki določajo prevozne tarife in pogoje, omejevanje ali nadzorovanje ponudbe prevoznih storitev ali razdelitev trgov prevoznih storitev, niti za prevladujoče položaje na trgu prevozniških storitev v smislu člena 86 Pogodbe;

ker Uredba št. 1002/67/EGS [5] določa, naj ta izjema za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh ne traja dlje kot do 30. junija 1968;

ker je oblikovanje konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh del skupne prometne politike in splošne ekonomske politike;

ker naj se pri določanju konkurenčnih pravil za te sektorje upoštevajo posebne značilnosti prometa;

ker se konkurenčna pravila za promet razlikujejo od splošnih konkurenčnih pravil, mora biti podjetjem omogočeno ugotoviti, katera pravila veljajo v posameznem primeru;

ker je z uvedbo sistema konkurenčnih pravil za promet zaželena njihova enaka uporaba pri skupnem financiranju ali pri nakupu prevozne opreme za skupno izvajanje storitev določenih skupin podjetij in tudi za nekatere dejavnosti izvajalcev pomožnih storitev v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh;

ker je treba zaradi zagotovitve neprizadetosti trgovine med državami članicami ali zaradi zagotovitve neizkrivljanja konkurence na skupnem trgu za vse tri zgoraj navedene vrste prevoza načeloma prepovedati vse sporazume med podjetji, vse sklepe podjetniških združenj in vsa usklajena ravnanja med podjetji ter vse zlorabe prevladujočega položaja na skupnem trgu, ki bi lahko imeli takšne učinke;

ker so lahko določene vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj v prometnem sektorju, ki so namenjeni samo uporabi tehničnih izboljšav ali doseganju tehničnega sodelovanja, izvzeti iz prepovedi omejevalnih sporazumov, saj prispevajo k izboljšanju produktivnosti; ker lahko Svet glede na izkušnje pri uporabi te uredbe na predlog Komisije spremeni seznam teh vrst sporazumov;

ker naj se iz prepovedi omejevalnih sporazumov izvzamejo tudi tisti sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, ki določajo način oblikovanja in poslovanja tistih skupin podjetij v sektorju za cestni prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh, katerih cilj je izvajanje prevozov, vključno s skupnim financiranjem ali nakupom prevozne opreme za skupno izvajanje storitev, in sicer, da bi se omogočilo pospešitev izboljšav v včasih preveč razpršeni strukturi dejavnosti v teh dveh prometnih sektorjih; ker se lahko tako splošno izvetje odobri le pod pogojem, da skupna zmogljivost skupine podjetij ne presega določene največje zmogljivosti in da zmogljivost posameznih podjetij, ki pripadajo skupini, ne presega nekaterih omejitev, ki so določene tako, da nobenemu podjetju v skupini ne omogočajo prevladujočega položaja; ker mora imeti Komisija ne glede na navedeno tudi pooblastilo za posredovanje, kadar bi v posameznih primerih ti sporazumi imeli učinke, nezdružljive s pogoji, pod katerimi je lahko omejevalni sporazum priznan kot pravno dopusten, in bi lahko pomenil zlorabo izvzetja; ker dejstvo, da skupna zmogljivost skupine podjetij presega določeno največjo zmogljivost ali ker ni mogoče zahtevati splošnega izvzetja zaradi zmogljivosti posameznih podjetij, ki pripadajo skupini, samo po sebi ne preprečuje taki skupini pravno dopustnega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, če izpolnjuje pogoje, ki jih v ta namen določa ta uredba;

ker je treba omogočiti, da se prepoved ne uporablja, kadar sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje prispeva k izboljšanju kakovosti prevoznih storitev ali k trajnejšemu in stabilnejšemu zadovoljevanju potreb na trgih prevoznih storitev, kjer ponudba in povpraševanje občasno lahko precej nihata, ali k povečani produktivnosti podjetij ali k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, vendar vedno pod pogojem, da sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje pravično upošteva interese uporabnikov prevozov in zadevnim podjetjem ne nalaga omejitev, ki niso nujno potrebne za doseganje zgoraj omenjenih ciljev, niti zadevnim podjetjem ne omogoča preprečiti konkurence na znatnem delu zadevnega trga prevoznih storitev, ob upoštevanju konkurence alternativnih vrst prevoza;

ker je zaželeno, da se na zadevnem trgu prevoznih storitev dovolijo takšni sporazumi, ki jih je treba skleniti zaradi zmanjšanja motenj, ki izhajajo iz strukture trga prevoznih storitev, dokler Svet, v skladu s skupno prometno politiko, ne uvede ustreznih ukrepov za zagotovitev stabilnega trga prevoznih storitev, in pod pogojem, da Svet ugotovi obstoj kriznih razmer;

ker je za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh zaželeno, da države članice ne sprejmejo niti ne ohranjajo v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s to uredbo glede javnih podjetij ali podjetij, ki jim države podelijo posebne ali izključne pravice; ker je prav tako zaželeno, da za podjetja, ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, veljajo določbe te uredbe, kolikor njihova uporaba pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene, vedno pod pogojem, da to ne prizadene razvoja trgovine v takšnem obsegu, da bi bilo to v nasprotju z interesi Skupnosti; ker mora imeti Komisija pooblastilo, da spremlja uporabo teh načel in v ta namen na države članice naslavlja ustrezne direktive ali odločbe;

ker je treba podrobna pravila za uporabo temeljnih načel te uredbe določiti tako, da ta, kolikor je mogoče, ne zagotavljajo le učinkovitega nadzora in poenostavljajo upravljanja, temveč tudi zadostijo potrebam podjetij po pravni varnosti;

ker je predvsem naloga podjetij samih, da na prvi stopnji presodijo, ali predstavljajo prevladujoči učinki njihovih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj omejevanje konkurence oz. take gospodarske koristi, ki so sprejemljive kot utemeljitev za takšno omejevanje, in da v skladu s tem na lastno odgovornost odločajo o zakonitosti ali nezakonitosti takšnih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj;

ker se naj zato podjetjem omogoči sklepati ali izvajati sporazume brez prijave; ker so zaradi tega ti sporazumi izpostavljeni nevarnosti, da se jih z retroaktivnim učinkom razglasi za neveljavne, če se jih pregleda na podlagi pritožbe ali na pobudo Komisije, vendar se jih lahko v primeru takega poznejšega pregleda z retroaktivnim učinkom razglasi za pravno dopustne;

ker lahko v nekaterih primerih podjetja vseeno želijo podporo pristojnih organov kot zagotovilo, da so njihovi sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja v skladu z veljavnimi pravili; ker mora biti za ta namen podjetjem na voljo postopek, v katerem lahko pri Komisiji vložijo vloge in je povzetek vsake vloge objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti, kar omogoča vsem zainteresiranim tretjim osebam, da predložijo svoje pripombe glede zadevnega sporazuma; ker, kadar države članice ali zainteresirane tretje osebe ne vložijo pritožbe in Komisija prosilcev v določenem roku ne obvesti o resnih dvomih glede zakonitosti zadevnega sporazuma, se ta sporazum šteje za izvzetega iz prepovedi za preteklo obdobje in za obdobje naslednjih treh let;

ker morajo, glede na izjemno naravo sporazumov, potrebnih za zmanjšanje motenj, ki nastanejo zaradi strukture trga prevoznih storitev, potem ko je Svet ugotovil obstoj kriznih razmer, podjetja, ki želijo pridobiti odobritev takšnega sporazuma, obvestiti Komisijo; ker naj odobritev, ki jo izda Komisija, velja šele od dneva, ki je v njej določen; ker čas veljavnosti takšne odobritve ne sme trajati dlje kot tri leta od dne, ko Svet ugotovi krizne razmere; ker mora obnovitev odobritve temeljiti na ponovni ugotovitvi kriznih razmer s strani Sveta; ker naj odobritev v vsakem primeru preneha veljati najkasneje po šestih mesecih od dne, ko začne Svet izvajati ustrezne ukrepe za zagotovitev stabilnosti trga prevoznih storitev, na katerega se sporazum nanaša;

ker je treba na skupnem trgu za zagotovitev enotne uporabe konkurenčnih pravil za promet sprejeti pravila, v skladu s katerimi lahko Komisija, v tesnem in stalnem sodelovanju s pristojnimi organi držav članic, sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo teh konkurenčnih pravil;

ker mora Komisija v ta namen sodelovati s pristojnimi organi držav članic in imeti pooblastila za celoten skupni trg zahtevati informacije in izvajati preiskave, ki so potrebne za odkritje sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj ali vsake zlorabe prevladujočega položaja, ki so po tej uredbi prepovedani;

ker, če država članica ob uporabi uredbe v posameznem primeru meni, da se zastavlja načelno vprašanje glede enotne prometne politike, se mora Svetu omogočiti, da taka načelna vprašanja preuči; ker je treba omogočiti, da se vsako splošno vprašanje, ki se pojavi ob izvajanju konkurenčne politike v prometnem sektorju, predloži Svetu; ker je treba določiti postopek, ki bo zagotavljal, da bo Komisija vsako odločitev za uporabo uredbe v posameznem primeru izdala šele potem, ko Svet preuči načelna vprašanja, in ob upoštevanju političnih smernic, ki izhajajo iz te preučitve;

ker mora imeti Komisija za izvajanje svoje dolžnosti zagotavljanja uporabe te uredbe pooblastila za naslavljanje priporočil in odločb na podjetja in podjetniška združenja z namenom, da prenehajo s kršitvami določb te uredbe, ki prepovedujejo sklepanje določenih sporazumov, sklepe ali ravnanja;

ker je treba spoštovanje prepovedi, in izpolnjevanje obveznosti, ki jih ta uredba nalaga podjetjem in podjetniškim združenjem zagotavljati z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi;

ker je treba zadevnim podjetjem zagotoviti pravico, da jih Komisija zasliši, tretjim osebam, katerih interesi so lahko zaradi sklepa prizadeti, pa dati priložnost, da svoje pripombe vnaprej predložijo, ter treba je zagotoviti dobro obveščenost javnosti o sprejetih odločitvah;

ker je zaželeno, da se Sodišču v skladu s členom 172 dodeli neomejeno pristojnost glede odločb, s katerimi Komisija naloži globe ali periodične denarne kazni;

ker je primerno, da se za na dan objave te uredbe v Uradnem listu Evropskih skupnosti obstoječe sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, za šest mesecev odloži začetek veljavnosti prepovedi iz te uredbe, da bi podjetjem olajšali prilagoditev njihovih dejavnosti določbam uredbe;

ker naj se po razpravi s tretjimi državami, podpisnicami revidirane Konvencije o plovbi po Renu, in v primernem roku od zaključka teh razprav ta uredba kot celota spremeni, glede na obveznosti, ki izhajajo iz revidirane Konvencije o plovbi po Renu;

ker je treba uredbo spremeniti glede na izkušnje, pridobljene v triletnem obdobju; ker bo z vidika razvoja skupne prometne politike v tem časovnem obdobju še zlasti potrebno preučiti, ali naj se uporaba te uredbe razširi na sporazume, sklepe in usklajena ravnanja ter na primere zlorabe prevladujočega položaja, ki ne vplivajo na trgovino med državami članicami,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Temeljna določba

Določbe te uredbe se na področju železniškega in cestnega prometa ter prometa po celinskih plovnih poteh uporabljajo za vse sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, katerih cilj ali posledica je določanje prevoznih tarif in pogojev, omejevanje ali nadzor ponudbe prevoznih storitev, razdelitev trgov prevoznih storitev, uporaba tehničnih iboljšav ali tehnično sodelovanje, skupno financiranje ali nakup prevozne opreme ali oskrbe prevozov, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem prevoznih storitev in so potrebni za skupno opravljanje storitev cestnega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh skupine podjetij v smislu člena 4, in za zlorabe prevladujočega položaja na trgu prevoznih storitev. Te določbe se uporabljajo tudi za opravljanje pomožnih prevoznih storitev s katerim koli od prej naštetih ciljev ali posledic.

Člen 2

Prepoved omejevalnih ravnanj

Ob upoštevanju določb členov od 3 do 6 se brez predhodne odločitve za nezdružljive s skupnim trgom in za prepovedane šteje vse sporazume med podjetji, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki lahko prizadenejo trgovino med državami članicami in katerih cilj ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu in zlasti tiste, ki:

(a) neposredno ali posredno določajo prevozne tarife in pogoje ali druge pogoje poslovanja;

(b) omejujejo ali nadzorujejo ponudbo prevoznih storitev, trge, tehnični razvoj ali naložbe;

(c) določajo razdelitev trgov prevoznih storitev,

(d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj;

(e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze z opravljanjem prevoznih storitev.

Člen 3

Izjema za tehnične sporazume

1. Prepoved iz člena 2 se ne uporablja za sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja, katerih cilj in posledica je uporaba tehničnih izboljšav ali vzpostavitev tehničnega sodelovanja z:

(a) uvedbo standardov za opremo, za oskrbo s prevozi, za vozila ali za nepremične instalacije;

(b) izmenjavo ali združevanjem osebja, opreme, vozil ali nepremičnih instalacij zaradi izvajanja prevoznih storitev;

(c) organiziranjem in izvedbo zaporednih, dopolnilnih, nadomestnih ali kombiniranih prevozov ter z določanjem in uporabo pavšalnih tarif in pogojev za take prevoze, vključno s posebnimi konkurenčnimi tarifami;

(d) uporabo prog, ki so z vidika operativnosti, najbolj smotrne za vožnje z eno vrsto prevoza;

(e) usklajevanjem voznih redov za povezane proge;

(f) združevanjem posamičnih pošiljk;

(g) uvedbo enotnih pravil o vsebini tarif in pogojih za njihovo uporabo, pod pogojem, da takšna pravila ne določajo prevoznih tarif in pogojev.

2. Komisija po potrebi Svetu predloži predloge za razširitev ali skrajšanje seznama iz točke 1.

Člen 4

Izjema za skupine malih in srednje velikih podjetij

1. Prepovedi iz člena 2 ne veljajo za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja iz omenjenega člena, kadar je njihov namen:

- ustanavljanje in delovanje skupin prevoznih podjetij za izvajanje prevozov po cesti ali po celinskih plovnih poteh,

- skupno financiranje ali pridobitev prevozne opreme ali oskrbe prevozov, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem prevoznih storitev in so potrebni za skupno delovanje omenjenih skupin podjetij;

vedno pod pogojem, da skupna zmogljivost katere koli skupine ne presega:

- 10000 ton za cestni prevoz,

- 500000 ton za prevoz po celinskih plovnih poteh.

Zmogljivost posameznega podjetja v skupini ne sme presegati 1000 ton za cestni prevoz oz. 50000 ton za prevoz po celinskih plovnih poteh.

2. Če ima izvajanje katerega koli sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja iz odstavka 1 v konkretnem primeru učinke, ki so nezdružljivi z zahtevami iz člena 5, in ki predstavljajo zlorabo izvzetja iz določb člena 2, se lahko od podjetij ali podjetniških združenj zahteva, da takšni učinki prenehajo.

Člen 5

Neuporaba prepovedi

Za prepoved iz člena 2 se lahko z retroaktivnim učinkom določi, da se ne uporablja, za:

- vsak sporazum ali vsako skupino sporazumov med podjetji,

- vsako odločitev ali skupino odločitev podjetniškega združenja ali

- vsako usklajeno ravnanje ali skupino usklajenih ravnanj, ki prispeva k:

- izboljšanju kakovosti prevoznih storitev, ali

- pospeševanju trajnejšega in stabilnejšega zadovoljevanja potreb po prevoznih storitvah na trgih, kjer ponudba in povpraševanje občasno precej nihata, ali

- povečanju produktivnosti podjetij ali

- pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka,

in hkrati primerno upošteva interese uporabnikov prevoznih storitev in:

(a) niti prevoznim podjetjem ne določa nobenih omejitev, ki za doseganje navedenih ciljev niso nujne;

(b) niti tem podjetjem ne omogoča, da izključijo konkurenco na znatnem delu zadevnega trga prevoznih storitev.

Člen 6

Sporazumi, namenjeni zmanjšanju motenj zaradi strukture trga prevoznih storitev

1. Dokler Svet na podlagi skupne prometne politike ne uvede ustreznih ukrepov za zagotovitev stabilnega trga prevoznih storitev, se lahko za prepoved iz člena 2 določi, da se ne uporablja za sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja, ki zmanjšujejo motnje na trgu prevoznih storitev.

2. Odločitev, ki se sprejme po postopku iz člena 14, o neuporabi prepovedi iz člena 2, ne more biti sprejeta, dokler Svet bodisi s kvalificirano večino bodisi soglasno, če država članica meni, da so izpolnjeni pogoji iz člena 75(3) Pogodbe, ne ugotovi na podlagi poročila Komisije obstoja kriznega stanja na celotnem trgu prevoznih storitev ali na delu tega trga.

3. Brez poseganja v določbe odstavka 2 se lahko določi, da se ne uporabi prepoved iz člena 2, pod pogojem, da:

(a) se s sporazumom, sklepom ali usklajenim ravnanjem zadevnim podjetjem ne določajo omejitve, ki niso nujno potrebne za zmanjšanje motenj; in

(b) se z njimi podjetjem ne omogoča, da izključijo konkurenco na znatnem delu trga prevoznih storitev.

Člen 7

Ničnost sporazumov in sklepov

Vsi sporazumi ali sklepi, ki so na podlagi predhodnih določb prepovedani, so nični.

Člen 8

Prepoved zlorabe prevladujočih položajev

Kot nezdružljiva s skupnim trgom je prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med državami članicami.

Takšna zloraba je zlasti:

(a) neposredno ali posredno določanje nepoštenih prevoznih tarif ali pogojev;

(b) omejevanje opravljanja prevoznih storitev, trgov ali tehničnega razvoja na škodo potrošnikov;

(c) uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji, ki slednje postavlja v podrejen konkurenčni položaj;

(d) sklepanje pogodb, ki sopogodbenikom narekujejo sprejetje dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze z opravljanjem prevoznih storitev.

Člen 9

Javna podjetja

1. Države članice glede javnih podjetij in podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju z določbami iz prejšnjih členov.

2. Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ravnajo po določbah iz prejšnjih členov, kolikor njihova uporaba pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti.

3. Komisija zagotovi uporabo določb tega člena in po potrebi na države članice naslovi ustrezne direktive ali odločbe.

Člen 10

Postopki, ki se sprožijo s pritožbo ali na pobudo Komisije

Komisija začne postopke na podlagi pritožbe ali na lastno pobudo zato, da prekine vsako kršitev določb členov 2 ali 8 ali da uveljavi člen 4(2).

Pritožbo lahko vložijo:

(a) države članice;

(b) fizične ali pravne osebe s pravnim interesom.

Člen 11

Izid postopkov, ki se sprožijo s pritožbo ali na pobudo Komisije

1. Kadar Komisija ugotovi kršitev člena 2 ali člena 8, lahko z odločbo od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj zahteva prenehanje takšnih kršitev.

Brez poseganja v ostale določbe te uredbe lahko Komisija pred sprejetjem odločbe iz prejšnjega odstavka na zadevna podjetja ali podjetniška združenja naslovi priporočila za prenehanje kršitve.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi za primere iz člena 4(2).

3. Če Komisija v postopku, ki teče na podlagi pritožbe, ugotovi, da na podlagi dokazov ni nobene podlage za ukrepanje po členih 2, 4(2) ali 8 glede sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, izda odločbo, s katero zavrne pritožbo kot neutemeljeno.

4. Če Komisija v postopku, ki teče na podlagi pritožbe ali na njeno pobudo, ugotovi, da sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje izpolnjuje določbe členov 2 in 5, izda odločbo o uporabi člena 5. V odločbi se navede datum začetka njene veljavnosti. Datum začetka veljavnosti je lahko pred datumom izdaje odločbe.

Člen 12

Uporaba člena 5 — ugovori

1. Podjetja in podjetniška združenja, ki se želijo sklicevati na člen 5 glede pogodb, sklepov in usklajenih ravnanj, ki jih zajemajo določbe člena 2 in katerih pogodbenice so, lahko Komisiji predložijo vlogo.

2. Če Komisija presodi, da je vloga dopustna, ter če razpolaga z vsemi razpoložljivimi dokazi in če glede zadevnega sklepa ali usklajenega ravnanja ni bil začet postopek po členu 10, čim prej objavi povzetek vloge v Uradnem listu Evropskih skupnosti ter pozove vse zainteresirane tretje osebe, da ji v 30 dneh predložijo svoje pripombe. V takšni objavi se upošteva legitimen interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

3. Če Komisija vložnikov v 90 dneh od datuma objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti ne obvesti o resnih dvomih glede uporabnosti člena 5, se sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje, če ustrezajo opisu v vlogi, štejejo za izvzete iz prepovedi za že pretečeni čas in za največ tri leta od datuma objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Če Komisija po izteku 90-dnevnega roka, vendar pred iztekom triletnega obdobja, ugotovi, da pogoji za uporabo člena 5 niso izpolnjeni, izda odločbo, s katero izreče, da se prepoved iz člena 2 uporablja. Ta odločba lahko velja z retroaktivnim učinkom, kadar so zadevne pogodbenice navedle nepravilne podatke ali zlorabile izvzetje iz določb člena 2.

4. Če Komisija v 90-dnevnem roku obvesti vložnike, kot to določa prvi pododstavek odstavka 3, preveri, če so pogoji iz členov 2 in 5 izpolnjeni.

Če ugotovi, da so pogoji iz členov 2 in 5 izpolnjeni, izda odločbo na podlagi člena 5. V odločbi navede datum začetka njene veljavnosti. Ta datum je lahko pred datumom vloge.

Člen 13

Trajanje in preklic odločb na podlagi člena 5

1. V vsaki odločbi na podlagi člena 5, ki se sprejme na podlagi člena 11(4) ali drugega pododstavka člena 12(4), se navede čas njene veljavnosti; praviloma to obdobje ni krajše od šestih let. Odločbo lahko spremljajo pogoji in obveznosti.

2. Če so pogoji za uporabo člena 5 še vedno izpolnjeni, se veljavnost odločbe lahko podaljša.

3. Komisija lahko svojo odločbo prekliče ali spremeni ali pogodbenicam prepove določena ravnanja:

(a) kadar se spremeni eno od dejstev, na podlagi katerih je bila odločba sprejeta;

(b) kadar pogodbenice kršijo katerokoli obveznost, ki spremlja odločbo;

(c) kadar odločba temelji na nepravilnih podatkih ali je pridobljena s prevaro;

(d) kadar pogodbenice zlorabijo izvzetje iz določb člena 2, ki jim je bilo priznano z odločbo.

V primerih iz točk (b), (c) ali (d) se odločba lahko razveljavi z retroaktivnim učinkom.

Člen 14

Odločbe na podlagi člena 6

1. O vsakem sporazumu, sklepu ali usklajenem ravnanju iz člena 2, glede katerega bi se pogodbenice rade sklicevale na člen 6, je treba obvestiti Komisijo.

2. Vsaka odločba Komisije o uporabi člena 6 začne veljati šele z dnem njenega sprejetja. V odločbi je navedeno obdobje njene veljavnosti, ki ni daljše od treh let, šteto od dne, ko Svet ugotovi krizno stanje, kot je določeno v členu 6(2).

3. Komisija lahko odločbo podaljša, če Svet po postopku iz člena 6(2) ponovno ugotovi obstoj kriznega stanja in če so drugi pogoji iz člena 6 še vedno izpolnjeni.

4. Odločbo lahko spremljajo pogoji in obveznosti.

5. Veljavnost odločbe Komisije preneha najkasneje šest mesecev po začetku izvajanja ukrepov iz člena 6(1).

6. Uporabljajo se določbe člena 13(3).

Člen 15

Pristojnost

Ob upoštevanju, da o njeni odločbi lahko presoja Sodišče, ima Komisija izključno pristojnost za:

- določanje obveznosti v skladu s členom 4(2),

- izdajo odločb v skladu s členoma 5 in 6.

Organi držav članic ostanejo pristojni za odločanje o tem, ali se primer obravnava po določbah člena 2 ali člena 8, dokler Komisija ne sproži postopka za sprejetje odločbe v zadevnem primeru ali pošlje obvestilo, kot je določeno v prvem pododstavku člena 12(3).

Člen 16

Povezava z organi držav članic

1. Komisija izvaja postopke, ki jih določa ta uredba, v tesni in stalni povezavi s pristojnimi organi držav članic; ti organi imajo pravico izraziti svoja stališča o teh postopkih.

2. Komisija pristojnim organom držav članic takoj pošlje kopije pritožb in vlog ter najpomembnejših dokumentov, ki so ji bili poslani, ali ki jih je odposlala med takimi postopki.

3. Pred sprejetjem odločbe po postopku iz člena 10 ali vsake odločbe na podlagi drugega pododstavka člena 12(3), ali drugega pododstavka odstavka 4 istega člena, ali odstavka 2 ali 3 člena 14 se opravi posvetovanje s Svetovalnim odborom za področje omejevalnih ravnanj in monopolov v prometni gospodarski panogi. Posvetovanje s svetovalnim odborom se opravi tudi pred sprejetjem izvedbenih določb iz člena 29.

4. Svetovalni odbor sestavljajo uradniki, ki so pristojni za področje omejevalnih ravnanj in monopolov v prometnem sektorju. Vsaka država članica imenuje po dva uradnika, ki jo predstavljata, vsakega od njih pa je v primeru zadržanosti mogoče nadomestiti s katerimkoli drugim uradnikom.

5. Posvetovanje se opravi na skupnem sestanku, ki ga skliče Komisija; tak sestanek se ne sme opraviti prej kot 14 dni po datumu odposlanega obvestila o sklicu sestanka. Obvestilu o sklicu sestanka so priloženi povzetki primerov, ki jih je treba preučiti, skupaj z navedbo najpomembnejših dokumentov in predhodnim osnutkom odločbe.

6. Svetovalni odbor lahko poda mnenje tudi, če je nekaj njegovih članov ali njihovih namestnikov odsotnih. Poročilo o izidu posvetovanja se priloži k osnutku odločbe. Poročilo ni javno.

Člen 17

Preučitev načelnih vprašanj skupne prometne politike, ki se pojavijo v zvezi s posameznimi primeri, s strani Sveta

1. Komisija ne izda odločbe, za katero je posvetovanje po členu 16 obvezno, pred iztekom 20-dnevnega roka, šteto od dne, ko svetovalni odbor poda svoje mnenje.

2. Pred iztekom roka iz odstavka 1 lahko vsaka država članica zahteva sklic Sveta, da ta skupaj s Komisijo preuči vsa načelna vprašanja v zvezi s skupno prometno politiko, ki so po njenem mnenju povezana s posameznim primerom, o katerem je treba izdati odločbo.

Svet se sestane v 30 dneh po zahtevi zadevne države članice, da preuči samo ta načelna vprašanja.

Komisija odločbo izda šele po seji Sveta.

3. Poleg tega Svet kadarkoli na zahtevo države članice ali Komisije preuči splošna vprašanja, ki se pojavijo pri izvajanju konkurenčne politike v prometnem sektorju.

4. V vseh primerih, ko se zahteva seja Sveta za preučitev načelnih vprašanj iz odstavka 2 ali splošnih vprašanj iz odstavka 3, Komisija za namene te uredbe upošteva politične smernice s te seje.

Člen 18

Poizvedbe o prometnih sektorjih

1. Če trendi v prometu, nihanja ali neprožnost tarif ali druge okoliščine kažejo, da je konkurenca v prometu znotraj skupnega trga na določenem geografskem območju, na eni prometni povezavi ali več takšnih povezavah ali pri prevozu potnikov ali blaga, ki pripada eni določeni kategoriji ali več takim kategorijam, omejena ali izkrivljena, se lahko Komisija odloči opraviti splošne poizvedbe o zadevnem sektorju, v okviru katerih od prevoznih podjetij v tem sektorju lahko zahteva, da predložijo podatke in dokumentacijo, ki je potrebna za uveljavitev načel iz členov od 2 do 8.

2. Pri opravljanju poizvedb na podlagi odstavka 1 Komisija od podjetij ali skupin podjetij, katerih velikost kaže, da na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu zavzemajo prevladujoči položaj, zahteva, da predložijo podrobne podatke o strukturi podjetij in njihovem ravnanju, ki so potrebni za oceno njihovega položaja v smislu določb člena 8.

3. Uporabijo se člen od 16(2) do (6) in členi 17, 19, 20 in 21.

Člen 19

Zahteve po podatkih

1. Pri izvajanju dolžnosti, ki so Komisiji dodeljene s to uredbo, lahko Komisija od vlad in pristojnih organov držav članic ter od podjetij in podjetniških združenj pridobi vse potrebne podatke.

2. Kadar Komisija podjetju ali podjetniškemu združenju pošlje zahtevo po podatkih, hkrati pošlje kopijo zahteve pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju se nahaja sedež podjetij.

3. V zahtevi Komisija navede pravno podlago in namen zahteve ter kazni, ki jih za posredovanje nepravilnih podatkov predvideva člen 22(1)(b).

4. Zahtevane podatke predložijo lastniki podjetij ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb, družb, podjetij ali združenj brez pravne osebnosti pa oseba, ki je po zakonu ali po njihovem statutu pooblaščena, da jih zastopa.

5. Če podjetje ali podjetniško združenje zahtevanih podatkov ne zagotovi v roku, ki ga določi Komisija, ali predloži nepopolne podatke, jih Komisija zahteva z odločbo. V odločbi se določijo zahtevani podatki, rok za njihovo predložitev in kazni, ki jih predvidevata člena 22(1)(b) in 23(1)(c), kakor tudi pravica, da odločbo preveri Sodišče.

6. Komisija kopijo svoje odločbe hkrati posreduje pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju je sedež podjetja ali podjetniškega združenja.

Člen 20

Preiskave, ki jih izvedejo organi držav članic

1. Na zahtevo Komisije pristojni organi držav članic opravijo preiskave, za katere Komisija meni, da so potrebne na podlagi člena 21(1), ali ki jih je odredila z odločbo, sprejeto na podlagi člena 21(3). Uradniki pristojnih organov držav članic, ki so odgovorni za opravljanje teh preiskav, izvršujejo svoja pooblastila po izdaji pisnega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ države članice, na ozemlju katere je treba izvesti preiskavo. V takem dovoljenju se navede predmet in namen preiskave.

2. Na zahtevo Komisije ali pristojnega organa države članice, na katere ozemlju je treba opraviti preiskavo, lahko uradniki Komisije uradnikom tega organa pomagajo pri opravljanju njihovih dolžnosti.

Člen 21

Pooblastila Komisije za izvedbo preiskave

1. Komisija lahko pri opravljanju dolžnosti, ki so ji dodeljene po tej uredbi, izvede vse potrebne preiskave v podjetjih in podjetniških združenjih.

V ta namen imajo uradniki, ki jih pooblasti Komisija, pravico:

(a) pregledovati knjigovodske in druge poslovne evidence;

(b) narediti kopije ali izvlečke knjigovodskih in drugih poslovnih evidenc;

(c) zahtevati ustna pojasnila na kraju samem;

(d) vstopiti v vse prostore, na vsa zemljišča in v vsa vozila, ki jih uporabljajo podjetja.

2. V primerih, kadar so zahtevane predložene knjigovodske ali druge poslovne evidence nepopolne, uradniki, ki jih Komisija pooblasti za te preiskave, izvršujejo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega dovoljenja, v katerem so navedeni predmet in namen preiskave ter kazni, ki jih določa člen 22(1)(c).

Komisija pred preiskavo pravočasno obvesti o preiskavi in identiteti pooblaščenih uradnikov pristojni organ države članice, na ozemlju katere je preiskavo treba opraviti.

3. Podjetja in podjetniška združenja morajo omogočiti preiskave, ki jih je z odločbo odredila Komisija. V odločbi so opredeljeni predmet in namen preiskave, datum njenega začetka in kazni, ki jih določata člena 22(1)(c) in 23(1)(d), ter pravica, da odločbo preveri Sodišče.

4. Komisija sprejme odločbe iz odstavka 3 po posvetovanju s pristojnim organom države članice, na ozemlju katere je preiskavo treba opraviti.

5. Uradniki pristojnega organa države članice, na ozemlju katere je preiskavo treba opraviti, lahko na zahtevo tega organa ali Komisije pomagajo uradnikom Komisije pri opravljanju njihovih dolžnosti.

6. Kadar podjetje nasprotuje preiskavi, ki se odredi na podlagi tega člena, lahko zadevna država članica uradnikom, ki jih pooblasti Komisija, zagotovi potrebno pomoč, da jim omogoči izvedbo preiskave. Države članice v ta namen po posvetovanju s Komisijo sprejmejo potrebne ukrepe pred 1. januarjem 1970.

Člen 22

Denarne kazni

1. Komisija lahko podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži denarne kazni v višini od 100 do 5000 obračunskih denarnih enot, kadar namenoma ali iz malomarnosti:

(a) navedejo nepravilne ali zavajajoče podatke v vlogi iz člena 12 ali v obvestilu iz člena 14; ali

(b) navedejo nepravilne podatke v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 18, 19(3) ali 19(5), ali ne predložijo podatkov v roku, določenem z odločbo na podlagi člena 19(5); ali

(c) predložijo nepopolne zahtevane knjigovodske ali druge poslovne evidence v okviru preiskav na podlagi člena 20 ali 21, ali zavrnejo preiskavo, ki je odrejena z odločbo, s katero se izvaja člen 21(3).

2. Komisija lahko podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži denarne kazni od tisoč do milijon obračunskih denarnih enot ali več, vendar znesek ne sme presegati 10 % prometa v prejšnjem poslovnem letu, kar velja za vsako podjetje, ki sodeluje pri kršitvi, kadar bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti:

(a) krši člen 2 ali 8; ali

(b) krši obveznosti, določene v členih 13(1) ali 14(4).

Pri določanju višine denarne kazni se upoštevata teža in trajanje kršitve.

3. Uporabijo se členi od 16(3) do (6) in 17.

4. Odločbe, sprejete na podlagi odstavkov 1 in 2, nimajo kazenskopravne narave.

Člen 23

Periodične denarne kazni

1. Komisija lahko podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži periodične denarne kazni v višini od 50 do 1000 obračunskih denarnih enot na dan za vsak dan zamude od datuma, določenega v odločbi, da bi jih prisilila, da:

(a) prenehajo s kršitvijo člena 2 ali 8 te uredbe, prenehanje katere Komisija odredi na podlagi člena 11, ali da izpolnijo obveznost na podlagi člena 4(2);

(b) opustijo vsako dejanje, ki je na podlagi člena 13(3) prepovedano;

(c) predložijo popolne in pravilne podatke, ki jih je Komisija zahtevala z odločbo, sprejeto na podlagi člena 19(5);

(d) omogočijo preiskavo, ki jo je Komisija odredila z odločbo na podlagi člena 21(3).

2. Če podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo obveznost, zaradi katere je bila naložena periodična denarna kazen, lahko Komisija določi nižjo skupno periodično denarno kazen od tiste, ki bi izhajala iz prvotne odločbe.

3. Uporabijo se členi od 16(3) do (6) in 17.

Člen 24

Preverjanje Sodišča

Sodišče Evropskih skupnosti ima neomejeno pristojnost v smislu člena 172 Pogodbe o Evropski skupnosti, da ponovno preveri odločbe, s katerimi je Komisija določila denarno kazen ali periodično denarno kazen; naloženo denarno kazen ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zmanjša ali poveča.

Člen 25

Obračunska enota

Pri uporabi členov od 23 do 24 je obračunska enota tista enota, ki je sprejeta pri pripravi proračuna Skupnosti v skladu s členoma 207 in 209 Pogodbe.

Člen 26

Zaslišanje strank in tretjih oseb

1. Pred sprejetjem odločb, ki so predvidene v členu 11, drugem pododstavku člena 12(3), v členih 12(4), 13(3), 14(2), 14(3), 22 in 23, Komisija podjetjem ali podjetniškim združenjem zagotovi možnost, da se izjavijo o zadevah, katerim je ugovarjala.

2. Če Komisija ali pristojni organi držav članic štejejo za potrebno, lahko zaslišijo tudi druge fizične ali pravne osebe. Zahtevam oseb, da bi bile zaslišane, se ugodi, če izkažejo zadosten interes.

3. Kadar namerava Komisija izdati negativni izvid na podlagi členov 5 ali 6, objavi povzetek ustreznega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, vse zainteresirane tretje osebe pa pozove, da predložijo svoje pripombe v roku, ki ga določi in ki ni krajši od enega meseca. Pri objavi se upošteva legitimen interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 27

Poslovna skrivnost

1. Podatki, pridobljeni z uporabo členov 18, 19, 20 in 21, se uporabljajo samo za namene ustrezne zahteve ali preiskave.

2. Brez poseganja v določbe členov 26 in 28 Komisija in pristojni organi držav članic, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkrivati podatkov, ki se uvrščajo med poslovne skrivnosti in so jih pridobili ob uporabi te uredbe.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 ne preprečujejo objave splošnih informacij ali raziskav, ki ne vsebujejo podatkov v zvezi s posameznimi podjetji ali podjetniškimi združenji.

Člen 28

Objava odločb

1. Komisija objavi odločbe, sprejete na podlagi člena 11, drugega pododstavka člena 12(3), členov 12(4), 13(3), 14(2) in 14(3).

2. V objavi se navedejo imena strank in glavna vsebina odločbe; pri objavi se upošteva legitimni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 29

Izvedbene določbe

Komisija ima pooblastilo za sprejetje izvedbenih določb glede oblike, vsebine in drugih podrobnosti pritožb na podlagi člena 10, vlog na podlagi člena 12 in obvestil na podlagi člena 14(1) ter zaslišanj, ki jih predvideva člen 26(1) in (2).

Člen 30

Začetek veljavnosti, obstoječi sporazumi

1. Ta uredba začne veljati 1. julija 1968.

2. Ne glede na določbe odstavka 1, začne člen 8 veljati naslednji dan po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3. Prepoved iz člena 2 se uporablja od 1. januarja 1969 za vse sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki jih zajema člen 2, ki so obstajali na dan začetka veljavnosti te uredbe ali ki so nastali med tem dnem in dnem objave te uredbe v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

4. Odstavek 3 se ne uveljavlja proti podjetjem ali podjetniškim združenjem, ki pred dnem, ki sledi objavi te uredbe v Uradnem listu Evropskih skupnosti, prekinejo sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja, katerih stranke so.

Člen 31

Ponovni pregled uredbe

1. V šestih mesecih po zaključku razprave s tretjimi državami, podpisnicami revidirane Konvencije o plovbi po Renu, Svet na predlog Komisije spremeni to uredbo tako, kot je potrebno glede na obveznosti, ki izhajajo iz revidirane Konvencije o plovbi po Renu.

2. Komisija predloži Svetu splošno poročilo o izvajanju te uredbe pred 1. januarjem 1971, predlog za potrebne spremembe te uredbe pa pred 1. julijem 1971.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 1968

Za Svet

Predsednik

O. L. Scalfaro

[1] UL 205, 11.12.1964, str. 3505/64.

[2] UL 103, 12.6.1965, str. 1792/65.

[3] UL 124, 28.11.1962, str 2751/62.

[4] UL 13, 21.2.1962, str. 204/62.

[5] UL 306, 16.12.1967, str. 1.

--------------------------------------------------