31964L0432

Direktiva Sveta

z dne 26. junija 1964

o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti

(64/432/EGS)

SVET EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker že velja Uredba Sveta št. 20 o postopni vzpostavitvi skupne ureditve trga za prašičje meso [3] in bo podobna uredba sprejeta za goveje in telečje meso in ker se ti uredbi nanašata tudi na trgovanje z živimi živalmi;

ker so v Uredbi št. 20 številni tradicionalni načini zaščite na meji nadomeščeni z enotnim sistemom, katerega namen je zlasti olajšati trgovino znotraj Skupnosti; ker je tudi uredba, ki bo sprejeta za goveje in telečje meso, zasnovana tako, da odpravlja ovire pri tem trgovanju;

ker izvajanje navedenih uredb ne bo imelo zaželenega učinka, dokler trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti ovirajo različne zdravstvene zahteve držav članic;

ker je za odpravo teh razlik treba sprejeti ukrepe v okviru skupne kmetijske politike in v skladu z uredbami o postopni vzpostavitvi skupne ureditve trgov, ki so že sprejete ali se pripravljajo; ker je torej treba prilagoditi določbe držav članic v zvezi z zdravstvenim varstvom živali;

ker pravica držav članic po členu 36 Pogodbe, da zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi in živali še naprej uporabljajo prepoved ali omejitve uvoza, izvoza ali blaga v tranzitu, ne pomeni, da nimajo obveznosti glede prilagajanja določb, na katerih temeljijo te prepovedi in omejitve, v kolikor razlike med temi določbami ovirajo izvajanje in delovanje skupne kmetijske politike;

ker je treba v smislu tega prilagajanja od države izvoznice zahtevati, da zagotovi, da trgovanju znotraj Skupnosti namenjeno govedo in prašiči za pleme, rejo ali zakol, kraji, iz katerih živali izhajajo in v katere so poslane ter uporabljena prevozna sredstva izpolnjujejo nekatere zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, s čimer se zagotovi, da živali niso vir kužne ali infekcijske bolezni;

ker je treba sprejeti določbe, da uradni veterinar izda zdravstveno spričevalo, ki mora spremljati živali do namembnega kraja, tako da so države članice lahko prepričane, da so navedene zahteve izpolnjene;

ker morajo imeti države članice pravico prepovedati vstop goveda in prašičev na njihovo ozemlje, če se ugotovi ali sumi, da imajo kužno ali infekcijsko bolezen, če lahko tako bolezen širijo, ne da bi bili dejansko oboleli ali če ne izpolnjujejo določb skupnosti o zdravju živali;

ker ni razloga, da bi državam članicam dovolili, da prepovejo vstop goved in prašičev na njihovo ozemlje zaradi razlogov, ki niso povezani z zdravjem živali, in ker je torej treba pošiljatelju, na njegovo zahtevo ali na zahtevo njegovega zastopnika, dovoliti, da živali pošlje nazaj v državo izvoza, če ni razlogov, ki bi temu nasprotovali;

ker je treba v primeru prepovedi ali omejitve o razlogih obvestiti pošiljatelja živali ali njegovega zastopnika in pristojni centralni organ države izvoznice, tako da vedo za razloge izreka takih ukrepov;

ker je pošiljatelju v primeru spora med njim in organom namembne države članice glede upravičenosti prepovedi ali omejitve treba omogočiti, da pridobi mnenje veterinarskega izvedenca, ki ga lahko izbere iz skupine, ki jo sestavi Komisija;

ker se zdi, da je brez kakršnega koli zdravstvenega tveganja v nekaterih primerih in za nekatere kategorije živali mogoče ublažiti splošne določbe te direktive, tako da se državi članici pošiljateljici omogoči, da dodeli splošna ali posebna odstopanja;

ker določb držav članic na nekaterih področjih, ki predstavljajo posebne probleme, ni mogoče prilagoditi, dokler se ne opravi bolj poglobljene študije;

ker se za priloge B do D lahko predvidi poenostavljen postopek spreminjanja, saj so pravila iz navedenih prilog tehnične narave in se utegnejo spremeniti; ker je treba Komisiji zato zaupati, da po posvetovanju z državami članicami pripravi take spremembe,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za trgovanje z govedom in prašiči za pleme, rejo ali zakol znotraj Skupnosti.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) "gospodarstvo" pomeni kmetijski obrat ali uradno nadzorovane trgovčeve prostore na ozemlju države članice, kjer živali za pleme, rejo ali zakol običajno bivajo ali se redijo;

(b) "klavna žival" pomeni govedo ali prašiča, ki se ob prihodu v namembno državo pelje neposredno v klavnico ali na sejmišče ob klavnici in po pravilih katere se vse živali, zlasti po odhodu iz sejmišča, lahko premestijo le v klavnico, ki jo v ta namen odobri pristojni centralni organ. V slednjem primeru je treba živali zaklati v navedeni klavnici najpozneje dvainsedemdeset ur po prihodu na sejmišče;

(c) "rejne ali plemenske živali" pomeni govedo in prašiče, razen tistih iz (b), vključno s tistimi, namenjenimi za pleme, mlečno ali mesno proizvodnjo ali za vprego;

(d) "govedo prosto tuberkuloze" pomeni govedo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi A(I)(1);

(e) "goveja čreda, uradno prosta tuberkuloze" pomeni govejo čredo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi A(I)(2);

(f) "govedo prosto bruceloze" pomeni govedo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi A(II)(1);

(g) "goveja čreda, uradno prosta bruceloze" pomeni govejo čredo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi A(II)(A)(2);

(h) "goveja čreda prosta bruceloze" pomeni govejo čredo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi A(II)(A)(3);

(i) "prašič prost bruceloze" pomeni prašiča, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi A(II)(B)(1);

(k) "prašičja čreda prosta bruceloze" pomeni prašičjo čredo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi A(II)(B)(2);

(l) "področje prosto epizootske bolezni" pomeni področje s premerom 20 km, v katerem po uradnih ugotovitvah najmanj trideset dni pred natovarjanjem ni bilo:

(i) primera slinavke in parkljevke pri govedu;

(ii) pri prašičih ni bilo primera slinavke in parkljevke, prašičje kuge ali prašičjega virusnega encefalomielitisa;

(m) "obvezno prijavljive bolezni" pomeni bolezni, navedene v Prilogi E;

(n) "uradni veterinar" pomeni veterinarja, ki ga določi pristojni centralni organ države članice;

(o) "država izvoznica" pomeni državo članico, iz katere se govedo in prašiči pošljejo v drugo državo članico;

(p) "namembna država" pomeni državo članico, v katero se iz druge države članice pošljejo govedo in prašiči.

Člen 3

1. Vsaka država članica zagotovi, da se z njenega ozemlja na ozemlje druge države članice pošljejo le govedo in prašiči, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene v odstavku 2, pri čemer se, kadar je to primerno, upoštevajo določbe odstavka 7, in tudi posebni pogoji, določeni za nekatere kategorije goved in prašičev v odstavkih 3 do 6.

2. Govedo in prašiči, zajeti v tej direktivi:

(a) na dan natovarjanja ne smejo kazati nobenih kliničnih znakov bolezni;

(b) morajo izhajati iz gospodarstva, ki uradno izpolnjuje naslednje pogoje:

(i) je v središču področja prostega epizootske bolezni;

(ii) govedo mora biti najmanj tri mesece pred pošiljanjem prosto slinavke in parkljevke ter goveje bruceloze, prašiči pa prosti slinavke in parkljevke, goveje in prašičje bruceloze, prašičje kuge in prašičjega virusnega encefalomielitisa;

(iii) mora biti najmanj trideset dni pred pošiljanjem prosto vseh drugih obvezno prijavljivih bolezni, ki so kužne ali infekcijske za zadevne živalske vrste;

(c) živali za pleme in rejo morajo na gospodarstvu iz 2(b) preživeti trideset dni pred natovarjanjem. Uradni veterinar lahko potrdi, da so živali preživele na gospodarstvu trideset dni pred natovarjanjem če so živali označene na način, predviden v pododstavku d, in so pod uradnim veterinarskim nadzorom, kar omogoča potrditev, da pripadajo temu gospodarstvu;

(d) morajo biti označeni z uradno ali uradno registrirano ušesno znamko, prašiči pa s stalnim identifikacijskim pečatom;

(e) je treba poslati iz gospodarstva neposredno na dejanski kraj natovarjanja:

(i) ne da bi prišli v stik s parkljarji razen z govedom in prašiči, ki izpolnjujejo pogoje, določene za trgovino znotraj Skupnosti;

(ii) morajo biti plemenske in rejne živali ločene od klavnih živali;

(iii) v transportnih sredstvih ali zabojnikih, ki so prej očiščena in razkužena z razkužilom, ki je uradno odobreno v državi izvoznici;

(f) morajo biti natovorjeni za prevoz v namembno državo v skladu s pogoji, določenimi v pododstavku e, na določenem kraju v središču področja prostega epizootske bolezni;

(g) jih je treba po natovarjanju poslati neposredno in čim prej na mejno mesto države izvoznice;

(h) jih mora med prevozom v namembno državo spremljati zdravstveno spričevalo, ki je v skladu s Prilogo F (vzorci I do IV) in se pripravi na dan natovarjanja najmanj v jeziku namembne države ter velja deset dni.

3. Govedo za pleme ali rejo mora poleg tega:

(a) biti najmanj petnajst dni in največ štiri mesece pred natovarjanjem cepljeno proti virusu slinavke in parkljevke tipa A, O in C z vakcino inaktiviranega virusa, ki jo odobri in nadzira pristojni organ države izvoznice;

(b) izhajati iz goveje črede, uradno proste tuberkuloze, ne sme biti obolelo za tuberkulozo in je reagiralo negativno zlasti na interdermalni tuberkulinski test, opravljen v skladu z določbami iz prilog A in B;

(c) izhajati iz goveje črede, uradno proste bruceloze, ne sme biti obolelo za brucelozo in ima zlasti število brucel manjše od 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter pri seroaglutinacijskem testu v skladu z določbami prilog A in C;

(d) krave molznice ne smejo kazati kliničnih znakov vnetja vimena; poleg tega se z analizo njihovega mleka v skladu z določbami iz Priloge D ne sme ugotoviti nobenih tipičnih znakov vnetja ali specifičnega patogenega mikroorganizma.

4. Prašiči za pleme ali rejo morajo poleg tega izhajati iz reje proste bruceloze, same ne smejo biti obolele za brucelozo in še zlasti imeti število brucel pri seroaglutinacijskem testu manjše od 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter v skladu z določbami iz prilog A in C; seroaglutinacijski test je treba opraviti le na prašičih, ki so težji od 25 kilogramov.

5. Klavne živali poleg tega ne smejo biti govedo ali prašiči, ki jih je treba zaklati po programu za izkoreninjenje kužne ali infekcijske bolezni države članice.

6. Če je govedo za zakol starejše od štirih mesecev, mora poleg tega:

(a) biti najmanj petnajst dni in največ štiri mesece pred natovarjanjem cepljeno proti virusu slinavke in parkljevke tipa A, O in C z vakcino inaktiviranega virusa, ki jo odobri in nadzira pristojni organ države izvoznice; vendar pa se trajanje veljavnosti cepljenja podaljša na dvanajst mesecev za govedo, ki je ponovno cepljeno v državi članici, kjer so take živali letno cepljene in jih sistematično koljejo, če zbolijo za slinavko in parkljevko;

(b) negativno reagirati na interdermalni tuberkulinski test, opravljen v skladu z določbami iz prilog A in B, če ne izhajajo iz goveje črede, uradno proste tuberkuloze;

(c) imeti število brucel manjše od 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter pri seroaglutinacijskem testu v skladu z določbami iz prilog A in C, če ne izhajajo niti iz goveje črede, uradno proste bruceloze, niti iz goveje črede proste bruceloze.

7. Za trgovino znotraj Skupnosti se odobrijo tudi: živali za pleme ali rejo ali klavne živali, kupljene na uradno odobrenih sejmiščih za pošiljanje v drugo državo članico, pod pogojem, da tako sejmišče izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) ga nadzira uradni veterinar;

(b) je v središču področja prostega epizootske bolezni, na kraju, kjer se isti dan ne trguje z drugo živino;

(c) se uporabi po tem, ko se razkuži bodisi za živali za pleme ali rejo ali za klavne živali, ki izpolnjujejo pogoje za trgovino znotraj Skupnosti, kakor je določeno v odstavkih 2 do 6 in v členu 4, če se ti pogoji uporabljajo za zadevne živalske vrste. Zlasti so morali biti izpolnjeni pogoji določb odstavka 2(e), ko se je živali poslalo na sejmišče. Preden se jih odpelje iz gospodarstva ali sejmišča, ki izpolnjuje zahteve tega odstavka, na kraj natovarjanja, se živali lahko odpelje na uradno nadzorovano zbirališče, če to izpolnjuje pogoje, določene za sejmišča.

Živali, kupljene na takih sejmiščih, je treba poslati iz sejmišča ali zbirališča neposredno na dejanski kraj natovarjanja, na tak način, da so izpolnjene določbe odstavka 2(e) in (g) in jih nato izvoziti v namembno državo.

Čas, ko se živali zbirajo izven gospodarstva izvora, zlasti na sejmišču, zbirališču ali dejanskem kraju natovarjanja, se lahko všteje v trideset dnevni rok, predpisan v odstavku 2(c), ne sme pa preseči štirih dni.

8. Država izvoznica določi sejmišča iz odstavka 7, ki so odobrena za živali za pleme ali rejo in za klavne živali. Pristojne organe drugih držav članic in Komisijo uradno obvesti o odobrenih sejmiščih.

9. Država izvoznica določi postopek uradnega nadzora sejmišč in zbirališč iz odstavka 7 ter zagotovi, da se nadzor izvaja.

10. V primeru iz odstavka 7 je treba to ustrezno vpisati na zdravstveno spričevalo v skladu s Prilogo F (vzorci I do IV).

11. Država izvoznica določi postopek uradnega nadzora prostorov trgovcev in zagotovi, da se nadzor izvaja.

12. Če za gospodarstvo ali področje, na katerem leži, veljajo uradne omejitve po izbruhu bolezni, ki je kužna ali infekcijska za zadevne živalske vrste, začnejo roki iz odstavka 2(b)(ii) in (iii) ter člena 2(e) teči od datuma, ko se prepovedi uradno umaknejo.

Člen 4

1. Vse živali, ki so namenjene trgovini znotraj Skupnosti, morajo na ozemlju države članice izvoznice pred dnem natovarjanja ostati:

(a) najmanj šest mesecev pri živalih za pleme ali rejo;

(b) najmanj tri mesece pri klavnih živalih.

Če so te živali stare manj kot šest ali tri mesece, so morale bivati na ozemlju države članice izvoznice od rojstva.

2. V vseh primerih, za katere se uporablja odstavek 1, je treba to ustrezno vpisati na zdravstveno spričevalo, kakor zahteva Priloga F (vzorci I do IV).

Člen 5

Če cepiv iz člena 3(3)(a) in (6)(a) ne proizvajajo v državi članici, se jih pridobi iz druge države članice, razen če je treba cepiva pridobiti zunaj Evropske gospodarske skupnosti, zaradi novih znanstvenih podatkov ali če ni na voljo cepiv, ki so do tedaj štela za primerna. V primeru izbruha slinavke in parkljevke, ki ni tipa A, O in C ali variacija teh tipov, pri kateri uporabljeno cepivo ne zagotavlja ustrezne zaščite ali je sploh ne zagotavlja, vsaka država članica lahko sprejme potrebne nujne ukrepe za prilagoditev sestave pripravkov cepiva in njihovo ustrezno uporabo. Hkrati o tem obvesti druge države članice in Komisijo. Komisija lahko poskrbi, da se sprejeti ukrepi in ukrepi, ki jih je treba sprejeti, obravnavajo.

Člen 6

1. Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji predloži seznam mejnih točk, ki se uporabljajo za vstop goveda in prašičev na njeno ozemlje.

Ob upoštevanju določb o zdravju živali se pri določitvi mejnih točk, ki se uporabljajo, upoštevajo tržne poti in vsa razpoložljiva prevozna sredstva.

2. Vsaka namembna država članica lahko zahteva, da jo pošiljatelj ali njegov zastopnik predhodno uradno obvesti o vstopu pošiljke goved ali prašičev na njeno ozemlje ter o tipu, vrsti in številu živali, mejni točki in predvidenem času prihoda. Ne more pa zahtevati, da se da uradno obvestilo prej kot oseminštirideset ur pred prihodom pošiljke na njeno ozemlje.

3. Vsaka namembna država članica lahko prepove vstop goveda in prašičev na njeno ozemlje, če uradni veterinar pri pregledu na mejni toči ugotovi, da:

(a) so živali obolele ali se sumi, da so obolele, ali so okužene z obvezno prijavljivo boleznijo;

(b) glede teh živalih niso upoštevane določbe členov 3 in 4.

Namembna država lahko sprejme potrebne ukrepe, vključno karanteno, da se preveri stanje živali, za katere se sumi, da so obolele ali okužene z obvezno prijavljivo boleznijo ali ki bi tako bolezen lahko širile.

Odločitve, sprejete po prvem ali drugem stavku, morajo, na zahtevo pošiljatelja ali njegovega zastopnika, dovoliti, da se živali vrnejo, v kolikor to ni v nasprotju z zdravstvenimi vidiki.

4. Če se vstop živali prepove na katerikoli podlagi, določeni v odstavku 3(a), država izvora ali država tranzita, odvisno od primera, pa v osmih urah ne odobri njihove vrnitve, pristojni organ namembne države lahko odredi njihov zakol ali uničenje.

5. Klavne živali je treba zaklati čim prej po prihodu v klavnico v skladu z zahtevami v zvezi z zdravstvenim varstvom živali. Klavne živali, ki so ob prihodu v namembno državo poslane neposredno na sejmišče ob klavnici, po pravilih katere se lahko, zlasti po sejmu, premesti vse živali le v klavnico, ki jo v ta namen odobri pristojni centralni organ, je treba zaklati v tej klavnici najpozneje dvainsedemdeset ur po prihodu na sejmišče.

Pristojni organ namembne države članice glede na vidike zdravja živali lahko določi klavnico, v katero je treba poslati živali.

6. Če se po vstopu živali za pleme ali rejo na ozemlje namembne države odkrijejo dejstva, ki bi utemeljevala uporabo prvega stavka odstavka 3, mora pristojni centralni organ države izvoznice na zahtevo pristojnega centralnega organa namembne države opraviti potrebno preiskavo in brez odlašanja naveden organ uradno obvestiti o rezultatih preiskav.

7. O odločitvah, ki jih sprejme pristojni organ po odstavkih 3 do 5, in razlogih zanje je treba obvestiti pošiljatelja ali njegovega zastopnika. Navedene obrazložene odločitve mu je treba na zahtevo takoj predložiti v pisni obliki in navesti, kakšna pravna sredstva so na voljo po veljavni zakonodaji ter obliko in čas, v katerem jih je treba uporabiti. O odločitvah je treba obvestiti tudi pristojni centralni organ države izvoznice.

Člen 7

1. Namembne države lahko eni ali več državam izvoznicam za vstop na njihovo ozemlje izdajo splošno dovoljenje ali dovoljenje za posebne primere za:

A. Govedo za pleme, rejo ali zakol, ki:

(a) zaradi odstopanja od člena 3(3)(a) ali (6) ni bilo cepljeno proti slinavki in parkljevki, če v državi izvoznici in v državah tranzita najmanj šest mesecev pred datumom nakladanja ni bil uradno ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke;

(b) je bilo zaradi odstopanja od člena 3(3)(a) ali (6)(a) največ deset dni pred natovarjanjem cepljeno proti slinavki in parkljevki s cepivom proti slinavki in parkljevki, ki ga odobri in nadzira pristojni organ države izvoznice ter odobri pristojni organ namembne države.

B. Govedo za pleme ali rejo, ki zaradi odstopanja od člena 3(3)(c) izhaja iz črede proste bruceloze.

C. Govedo za zakol, ki:

(a) je, zaradi odstopanja od člena 3(6)(b), pozitivno reagiralo na interdermalni tuberkulinski test;

(b) je, zaradi odstopanja od člena 3(6)(c), imelo pri seroaglutinacijskem testu števili brucel enako ali višje od 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter.

2. Kadar namembna država izda splošno dovoljenje po odstavku 1, o tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo.

3. Kadar namembna država izda kakršno koli dovoljenje po odstavku 1, je treba pri tranzitu od zadevnih držav tranzita pridobiti ustrezno dovoljenje.

4. Države izvoznice sprejmejo vse potrebne ukrepa za zagotovitev, da je v zdravstvenih spričevalih, katerih primeri so v Prilogi F (vzorca I in II), navedeno, da so se uporabile možnosti, predvidene v odstavku 1.

Člen 8

Do uveljavitve določb, ki jih lahko sprejme Evropska gospodarska skupnost, ta direktiva ne vpliva na določbe držav članic, ki se nanašajo na:

(a) govedo in prašiče, zdravljene z antibiotiki, estrogeni ali tireostatiki;

(b) preprečevanje trihineloze, pod pogojem, da se navedene določbe na uporabljajo diskriminatorno, zlasti glede izvajanja sistematičnih raziskav za odkritje trihinele v državah članicah izvoznicah.

Člen 9

1. Če obstoja nevarnost širjenja bolezni živali zaradi vstopa goveda ali prašičev na njeno ozemlje iz druge države članice, država članica lahko sprejme naslednje ukrepe:

(a) v primeru izbruha epizootske bolezni v drugi državi članici začasno prepove ali omeji vstop goveda ali prašičev iz prizadetih območij te države članice;

(b) če se epizootska bolezen razširi, ali če pride do izbruha druge hude kužne ali infekcijske bolezni živali, začasno prepove ali omeji vstop goveda in prašičev iz katerega koli dela ozemlja navedene države.

2. O ukrepih, ki jih sprejme država članica po odstavku 1, in o natančnih razlogih zanje je treba v desetih delovnih dneh obvestiti druge države članice in Komisijo.

3. Če zadevna država članica meni, da prepoved ali omejitev iz odstavka 1 ni utemeljena, lahko prosi Komisijo, da takoj začne z dogovarjanjem.

Člen 10

1. Ta direktiva ne vpliva na pravice do pritožbe po veljavni zakonodaji držav članic, proti odločitvam pristojnih organov, sprejetim na podlagi te direktive.

2. Vsaka država članica zagotovi pošiljateljem, za katerih goveda in prašiče je sprejela ukrepe, predvidene v členu 6(3), pravico, da preden pristojni organ sprejme druge ukrepe, razen zakola ali uničenja živali, nujnega zaradi zdravja živali ali javnega zdravja, pridobi mnenje veterinarskega izvedenca, da ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 6(3).

Veterinarski izvedenec mora biti državljan države članice, ki ni država uvoza ali namembna država.

Komisija na predlog držav članic sestavi skupino veterinarskih izvedencev, ki se jim lahko naroči, da pripravijo taka mnenja. Po posvetovanju z državami članicami določi splošna pravila, ki se uporabljajo, zlasti glede postopka priprave takih mnenj.

Člen 11

Če se ob uveljavitvi te direktive določbe Skupnosti glede uvoza goveda in prašičev iz tretjih držav ne uporabljajo ali dokler se ne začnejo uporabljati, nacionalne določbe v zvezi z govedom in prašiči, uvoženimi iz teh držav, ne smejo biti ugodnejše od tistih, ki urejajo trgovino znotraj Skupnosti.

Člen 12

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo in njenimi prilogami v dvanajstih mesecih po njeni objavi in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 13

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. junija 1964

Za Svet

Predsednik

C. Héger

[1] UL 61, 19.4.1963, str. 1254/63.

[2] UL 121, 29.7.1964, str. 2009/64.

[3] UL 30, 20.4.1962, str. 945/62.

--------------------------------------------------

PRILOGA A

I. Govedo in goveje črede proste tuberkuloze

1. Šteje se, da govedo nima tuberkuloze, če ne kaže kliničnih znakov tuberkuloze niti ne reagira na intradermalni tuberkulinski test, opravljen v skladu s Prilogo B največ trideset dni pred natovarjanjem, niti ne kaže nobene specifične reakcije in je iz goveje črede, uradno proste tuberkuloze v smislu odstavka 2.

2. Šteje se, da je goveja čreda uradno prosta tuberkuloze, če:

(a) nobena žival ne kaže kliničnih znakov tuberkuloze;

(b) so vse živali, starejše od šest tednov, negativno reagirale na najmanj dva uradna intradermalna tuberkulinska testa, opravljena v skladu s Prilogo B, prvi test se opravi šest mesecev po dezinfekciji črede, drugi šest mesecev kasneje, preostali pa v eno- ali dveletnih presledkih v primeru držav članic, kjer je celoten stalež goveda pod uradnim veterinarskim nadzorom in je stopnja okužb s tuberkulozo nižja od 1 %;

(c) se čredi ni priključila nobena žival brez spričevala uradnega veterinarja, iz katerega je razvidno, da je negativno reagirala na intradermalni tuberkulinski test, vrednoten v skladu z merili iz Priloge B 21(a), in da izhaja iz črede, uradno prosto tuberkuloze.

II. Govedo in prašiči ter goveje in prašičje črede proste bruceloze

A. Govedo in goveje črede

1. Šteje se, da govedo nima bruceloze, če ne kaže kliničnih znakov bolezni in ima v seroaglutinacijskem testu, število brucel manjše do 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter opravljenem v skladu z določbami Priloge C največ trideset dni pred natovarjanjem in je iz goveje črede, ki je uradno prosto bruceloze v smislu odstavka 2. Poleg tega pri bikih seme ne sme vsebovati aglutininov brucel.

2. Šteje se, da je goveja čreda uradno prosta bruceloze, če:

(a) nobena žival iz črede ni bila cepljena proti brucelozi z živim cepivom;

(b) govedo najmanj šest mesecev ne kaže kliničnih znakov bruceloze;

(c) vse živali, starejše od dvanajst mesecev:

(aa) imajo pri seroaglutinacijskem testu, opravljenem v skladu s Prilogo C, število brucel manjše od 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter; prvi seroaglutinacijski test se lahko nadomesti s tremi testi primerljivosti, opravljenimi v trimesečnih presledkih, vendar pod pogojem, da se drugi seroaglutinacijski test opravi najmanj šest tednov po tretjem testu primerljivosti;

(bb) so letno pregledane in se s tremi testi primerljivosti, opravljenimi v najmanj trimesečnih presledkih, ali z dvema testoma primerljivosti in enim seroaglutinacijskim testom, opravljenimi v najmanj trimesečnih presledkih, potrdi, da bruceloza ni prisotna; kadar ni mogoče opraviti testa primerljivosti, se vsako leto opravita dva seroaglutinacijska testa s šestmesečnim presledkom; v državah članicah, v katerih je celoten stalež govedi pod uradnim veterinarskim nadzorom in je stopnja okužbe z brucelozo nižja od 1 %, se vsako leto opravita le dva testa primerljivosti, če to ni mogoče pa en seroaglutinacijski test.

(d) se čredi ni priključilo nobeno govedo brez spričevala uradnega veterinarja, iz katerega je razvidno, da je bilo pri seroaglutinacijskem testu, opravljenem največ trideset dni pred priključitvijo čredi, število brucel manjše od 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter in poleg tega, da je iz goveje črede, uradno proste bruceloze.

3. Šteje se, da je goveja čreda uradno proste bruceloze, če:

(a) je v njej, z odstopanjem od odstavka 2(a), govedo staro od pet do osem mesecev, ki je bilo cepljeno le z živim cepivom Buck 19;

(b) vse govedo izpolnjuje pogoje, določene v odstavku 2(b), (c) in (d); govedo, mlajše od trideset mesecev, pa ima lahko število brucel enako ali večje od 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter, vendar manjše od 80 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter, če je reakcija na test vezanja komplementa negativna.

B. Prašiči in prašičje črede

1. Šteje se, da prašič nima bruceloze, če pri seroaglutinacijskem testu, opravljenem v skladu z določbami Priloge C največ trideset dni pred natovarjanjem, ne kaže kliničnih znakov bolezni in ima število brucel manjše do 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter ter je negativno reagiral na test vezanja komplementa in poleg tega izhaja iz črede, ki je prosta bruceloze v smislu odstavka 2; seroaglutinacijski test se opravi le na prašičih, ki so težji od 25 kilogramov.

2. Šteje se, da je prašičja čreda prosta bruceloze, če:

(a) najmanj eno leto ni bilo primera bruceloze prašičev niti nobenega znaka, da je bolezen lahko prisotna. Če se take znake opazi, je treba pod uradnim nadzorom opraviti klinične, bakteriološke in, če je to potrebno, serološke teste, da se ugotovi, da ne gre za simptome bruceloze;

(b) leži v središču območja s premerom 20 km, v katerem najmanj eno leto ni bil uradno ugotovljen noben primer bruceloze prašičev;

(c) je govedo, ki je hkrati na gospodarstvu, uradno prosto bruceloze.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

Standardi za izdelavo in uporabo tuberkulinov

1. Uradno nadzorovane tuberkulinske teste je treba opravljati s tuberkulinom PPD (bovini) ali tuberkulinom, pripravljenim na sintetičnem gojišču in toplotno obdelanim.

2. Za kontrolo tuberkulina PPD je treba uporabiti standardni tuberkulin z mednarodnim PPD standardom Staatens Seruminstituta iz Kobenhavna.

Ta standardni tuberkulin mora dobaviti Centraal Diergeneeskundig Instituut, Afdeling Rotterdam.

3. Za kontrolo tuberkulinov, znanih kot "sintetični" tuberkulini, je treba uporabiti standardni tuberkulin, skladen z mednarodnim standardom Staatens Seruminstituta iz Kobenhavna za stari tuberkulin.

Ta standardni tuberkulin mora dobaviti Paul-Ehrlich-Institut iz Frankfurta na Maini.

4. Tuberkuline je treba pripraviti z enim od naslednjih sevov Mycobacterium bovis:

(a) An5

(b) Vallee

(c) Behring.

5. pH tuberkulinov mora biti med 6,5 in 7.

6. Kot konzervans v tuberkulinih se lahko uporablja le fenol v 0,5 % koncentraciji.

7. Pod pogojem, da so tuberkulini shranjeni pri temperaturi približno 4 °C, jih je mogoče uporabljati do konca naslednjih obdobij:

(a) tekoči PPD tuberkulini: šest mesecev

liofilizirani PPD tuberkulini: pet let;

(b) tuberkulini, znani kot "sintetični", nerazredčeni: pet let

razredčeni: dve leti.

8. V nadaljevanju navedeni državni zavodi so odgovorni za uradne preiskave tuberkulinov v njihovih državah:

(a)Nemčija: | Paul-Erlich Institut, Frankfurt am Main; |

(b)Belgija: | Institut national de recherches vétérinaires, Brüsszel; |

(c)Francija: | Laboratoire central de recherches veterinaires, Alfort; |

(d)Veliko vojvodstvo Luksemburg: | Institut kraja dostave |

(e)Italija: | Istitutio Superiore di Sanità, Róma; |

(f)Nizozemska: | Centraal Diergeneeskundig Instituut, Afdeling Rotterdam. |

9. Uradne preiskave je treba opraviti bodisi na gotovih ustekleničenih tuberkulinih ali pred pakiranjem na celotni pošiljki tuberkulina, pod pogojem, da se nato ustekleniči v prisotnosti predstavnika pristojnega organa.

10. PPD tuberkulin je treba preiskati z biološkimi metodami in s klinično metodo.

11. Tuberkulini morajo biti sterilni.

12. Preskus neškodljivosti tuberkulina, s katerim se ugotovi njegova nestrupenost in odsotnost dražilnih lastnosti, je treba izvesti na naslednji način:

(a) Nestrupenost: preskus je treba izvesti na miših in morskih prašičkih.

Miši: | dvema mišima, od katerih vsaka tehta 16 do 20 g, se podkožno vbrizga 0,5 ml tuberkulina. Če se v dveh urah ni jasnih znakov zastrupitve, lahko sklepamo, da v izdelku ni prevelike vsebnosti fenola. |

Morski prašički: | morski prašički morajo tehtati 350 do 500 g. Vbrizgati je treba 1 ml tuberkulina na 100 g žive teže. Uporabiti je treba eno od spodaj opisanih metod: |

(aa) tuberkulin se vbrizga pod kožo trebuha dveh morskih prašičkov. Tuberkulin se lahko šteje kot ustrezen, če tako tretirana morska prašička največ dva dni kažeta močno infiltracijo, ki se reabsorbira od tretjega dne in ne povzroči nekroze in po šestih dneh ni več vidna. Če se pojavi nekroza kože na trebuhu ali infiltracija ne izgine v šestih dneh, se tuberkulin zavrne.

(bb) Tuberkulin se vbrizga intraperitonealno dvema morskima prašičkoma. Živali se opazuje šest tednov, v tem obdobju ne smeta kazati nobenih specifičnih simptomov ali izgubiti težo. Po šestih tednih se živali ubije in preveri, da ni nobenih tuberkuloznih lezij;

histološki vzorci se vzamejo zlasti iz vranice, jeter in pljuč. Enak postopek se uporabi pri živali, ki umre pred koncem testnega obdobja.

(b) Odsotnost dražilnih lastnosti: dvema morskima prašičkoma se pod ostriženo kožo na boku interdermalno vbrizga 2500 mednarodnih enot (IU) tuberkulina v 0,1 ml. Po dvainštiridesetih urah ne sme biti nobene reakcije.

13. Tuberkuline je treba kemično analizirati, da se določi natančna količina fenola in ugotovi, ali vsebuje kak drug konzervans.

14. Preskus ne-senzitizacije na tuberkulin se opravi na naslednji način:

Trem morskim prašičkom, na katerih nikoli niso izvajali znanstvenih poskusov, se trikrat v razmaku petih dni interdermalno vbrizga 500 mednarodnih enot tuberkulina v 0,1 ml. Po petnajstih dneh se morskim prašičkom interdermalno vbrizga enak odmerek tuberkulina. Njihova reakcija se ne sme razlikovati od reakcije kontrolne skupine morskih prašičkov enake teže, ki je dobila enak odmerek tuberkulina in na katerih nikdar niso izvajali znanstvenih poskusov.

15. Preskus učinkovitosti je treba opraviti s kemično metodo in biološkimi metodami.

(a) Kemična metoda: ta metoda se lahko uporabi za PPD in temelji na precipitaciji tuberkuloproteina z triklor ocetno kislino. Vsebnost dušika se določi s Kjeldahlovo metodo. Pretvorbeni faktor celotne vsebnosti dušika PPD je 6,25.

(b) Biološke metode: te metode se lahko uporabijo za tuberkuline, pripravljene na sintetičnem gojišču in za PPD; temeljijo na primerjavi tuberkulinov, ki se preskušajo, s standardnimi tuberkulini.

16. Mednarodni standard za stare tuberkuline vsebuje 100000 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter.

17. Mednarodni standardni PPD se dobavlja liofiliziran, ena mednarodna enota = 0,00002 mg tuberkuloproteina. Ampula vsebuje 2 mg tuberkuloproteina.

Tuberkulini, ki jih proizvajalci predložijo v odstavku 8 navedenim državnim zavodom v preskušanje, morajo biti enako učinkoviti kot standardni tuberkulini, t.j. vsebovati morajo 100000 mednarodnih enot na mililiter.

18. (a) Preskušanje jakosti na morskih prašičkih:

Preskus je treba opraviti na albino morskih prašičkih, ki tehtajo 400 do 600 g.

Ti morski prašički morajo biti zdravi in pregledani s palpacijo, s katero se ugotovi, ali ostane njihov mišični tonus ob vbrizganju tuberkulina normalen, kljub predhodni senzitizaciji.

(aa) Morske prašičke se senzitizira tako, da se pod kožo na stegnu ali tilniku vbrizga približno 0,5 mg živega bacila tuberkuloze v fiziološki raztopini.

V ta namen je treba uporabiti bovini sev, ki ga na zahtevo in za ta namen dobavi Paul-Ehrlich-Institut iz Frankfurta na Maini. Ne sme se uporabiti prevelikega odmerka, tako da morski prašički ohranijo težo, dokler se jih ne uporabi.

(bb) Ne glede na uporabljeno metodo titracije mora vrednotenje vedno temeljiti na primerjavi tuberkulina, ki se preskuša, s standardnim tuberkulinom; rezultat je treba izraziti v mednarodnih enotah na ml.

(b) Preskušanje jakosti na govedu:

Kadar se preskus opravi na govedu, morajo biti reakcije goveda na tuberkulin, ki se preskuša, enake reakcijam, ki jih povzroči enak odmerek standardnega tuberkulina.

19. Tuberkulinski preskus je treba opraviti z enim interdermalnim vbrizgom bodisi v področje vratu ali ramen.

20. Vbrizga se 5000 mednarodnih enot tuberkulina PPD ali sintetičnega tuberkulina.

21. Rezultat interdermalnega tuberkulinskega preskusa je treba odčitati po dvainsedemdesetih urah in vrednotiti po naslednji metodi:

(a) negativna reakcija: če se opazi le omejena oteklina s povečanjem debeline kožne gube do največ 2 mm in brez kliničnih znakov, kot so pastozna konsistenca bezgavk, eksudacija, nekroza, bolečine ali vnetje limfnih kanalov v tem predelu in bezgavk;

(b) pozitivna reakcija: če se opazijo klinični znaki iz (a) ali če se debelina kožne gube poveča za več kot 2 mm.

--------------------------------------------------

PRILOGA C

Goveja bruceloza

A. Seroaglutinacijski testi

1. Standardni aglutinacijski serum mora biti v skladu s standardnim serumom, pripravljenim v Veterinary Laboratory, Weybridge, Surrey, Anglija.

Ampula mora vsebovati 1000 aglutinacijskih mednarodnih enot, dobljenih z liofilizacijo 1 ml bovinega seruma.

2. Standardni serum mora dobaviti Bundesgesundheitsamt iz Berlina.

3. Stopnjo aglutinacije brucel v serumu je treba izraziti v mednarodnih enotah na ml (npr. serum X = 80 IU/ml).

4. Odčitavanje počasne seroaglutinacije v epruvetah se opravi pri 50 ali 75 % aglutinaciji, uporabljeni antigen se titrira pod enakimi pogoji s standardnim serumom.

5. Aglutininska vrednost različnih antigenov mora biti glede na standardni serum v naslednjih mejah:

- če se odčitava pri 50 %: med 1/600 in 1/1000;

- če se odčitava pri 75 %: med 1/500 in 1/750.

6. Za pripravo antigena, ki se uporabi za aglutinacijo v epruveti (počasna metoda), je treba uporabiti sev Weybridge Strain št. 99 in USDA 1119 ali ekvivalent z enako občutljivostjo.

7. Kultura gojišča, ki se uporabi za ohranitev seva v laboratoriju in za pripravo antigena mora biti taka, da ne spodbuja razkroja bakterij (S minus R); najbolje je uporabiti krompirjev agar.

8. Bakterijska emulzija mora biti pripravljena iz fiziološke raztopine (NaCl 8,5 %) s 5 % fenola. Ne sme se uporabiti formol.

9. Uradni zavodi, odgovorni za uradno preskušanje antigenov, so:

(a)Nemčija: | Bundesgesundheitsmt, Berlin; |

(b)Belgija: | Institut national de recherches vétérinaires, Brüsszel; |

(c)Francija: | Laboratoire central de recherches vétérinaires, Alfort; |

(d)Veliko vojvodstvo Luksemburg: | Institut kraja dostave; |

(e)Italija: | Istituto Superiore di Sanità, Róma; |

(f)Nizozemska: | Centraal Diergeneeskundig Instituut, Afdeling Rotterdam. |

10. Koncentrirane antigene se lahko dobavi, če je na etiketi stekleničke naveden faktor razredčenja, ki ga je treba uporabiti.

11. Za seroaglutinacijski preskus je treba pripraviti najmanj tri raztopine vsakega seruma. Raztopine sumljivega seruma je treba pripraviti tako, da se reakcija na meji infekcije odčita v srednji epruveti. Če je v tej epruveti reakcija pozitivna, vsebuje sumljivi serum najmanj 30 aglutinacijskih mednarodnih enot na mililiter.

B. Test primerljivosti

12. Test primerljivosti je treba opraviti na vsebini vsake kangle za mleko iz kmetije.

13. Uporabi se standardni antigen, ki mora izvirati iz enega od zavodov, navedenih v odstavku 9(a) in (f).

14. Antigen se lahko obarva le z hematoksilinom ali tetrazolom; bolje je, če se uporabi hematoksilin.

15. Reakcijski test je treba opraviti v epruvetah s premerom 8 do 10 mm.

16. Reakcijski test je treba opraviti na 1 ml mleka, ki se mu doda 0,05 ml enega od obarvanih antigenov.

17. Mešanica mleka in antigena se inkubira pri 37 °C najmanj petinštirideset in največ šestdeset minut.

18. Reakcijski test je treba opraviti približno osemnajst ur po molži in vrednotiti po naslednjih merilih:

(a)negativna reakcija: | obarvano mleko, neobarvana smetana; |

(b)pozitivna reakcija: | mleko in smetana sta obarvana enako ali neobravano mleko in obarvana smetana. |

19. Vzorcu se ne sme dodati formol. Doda se lahko samo 0,2 % raztopina živosrebrovega klorida in v takem primeru mora biti razmerje med mlekom in raztopino živosrebrovega klorida 10 proti 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA D

Analiza mleka

1. Vse analize mleka je treba izvesti v uradnih ali uradno odobrenih laboratorijih.

2. Vzorce mleka je treba odvzeti v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) seske je treba najprej razkužiti s 70 % alkoholom;

(b) epruvete morajo biti med polnjenem nagnjene;

(c) vzorce mleka je treba odvzeti ob začetku molže, prvi curek iz vsakega seska se zavrže;

(d) vzorec se odvzame iz vsake četrtine; mleko teh vzorcev se ne sme mešati;

(e) v vsakem vzorcu mora biti najmanj 10 ml mleka;

(f) če je treba uporabiti konzervans, se uporabi 0,5 % borova kislina;

(g) na vsaki epruveti mora biti nalepka z naslednjimi podatki:

- številka ušesne znamke ali kak drug način za identifikacijo živali,

- četrtina, iz katere je vzet vzorec;

(h) vzorce mora spremljati dokument z naslednjimi podatki:

- ime in naslov uradnega veterinarja,

- ime in naslov lastnika,

- način identifikacije živali,

- faza laktacije.

3. Analizo mleka je treba opraviti največ trideset dni pred natovarjanjem in mora vedno vključevati bakteriološki test ter test WST ali CMT. Rezultati teh dveh testov morajo biti negativni, ob upoštevanju naslednjega:

(a) če so rezultati bakteriološkega testa pozitivni – čeprav ni značilnega vnetja, rezultat WST (ali CMT) pa je negativen, je treba najmanj deset dni kasneje, v zgoraj določenem trideset dnevnem roku, opraviti drugi bakteriološki test. Ta drugi test mora potrditi, da:

(aa) patogenih mikroorganizmov ni več;

(bb) ni prisotnih antibiotikov.

Poleg tega je treba odsotnost vnetja ugotoviti z nadaljnjim WST (ali nadaljnjim CMT), ki mora biti negativen;

(b) če je bakteriološki test negativen, medtem ko je WST (ali CMT) pozitiven, je treba opraviti popoln citološki test, katerega rezultat mora biti negativen.

4. Bakteriološki test vključuje:

(a) cepitev mleka na krvni agar goveda ali ovce v petrijevki;

(b) cepitev mleka na TKT ali Edwardsovo gojišče.

Namen bakteriološkega testa je identificirati vse patogene mikroorganizme in ne sme biti omejen na odkrivanje specifičnih patogenih streptokokov ali stafilokokov. Zato se identifikacija sumljivih kolonij, dobljenih s cepljenjem na zgoraj omenjeno gojišče, opravi s tradicionalno metodo bakterijske diferenciacije, kot je uporaba Chapmanovega gojišča za določitev stafilokokov in različnih selektivnih gojišč za odkrivanje enterobakterij.

5. Popoln citološki test je namenjen odkrivanju, kadar je to potrebno, značilnih vnetij ne glede na klinične simptome.

Vnetje se ugotovi, kadar število levkocitov po Breedovi metodi doseže 1 milijon levkocitov na mililiter in je razmerje med mononuklearnimi in polinuklearnimi levkociti manjše od 0,5.

--------------------------------------------------

PRILOGA E

Obvezno prijavljive so naslednje bolezni:

(a) bolezni govedi:

steklina

tuberkuloza

bruceloza

slinavka in parkljevka

vranični prisad

goveja kuga

pljučna kuga

(b) bolezni prašičev

steklina

bruceloza

vranični prisad

slinavka in parkljevka

klasična in afriška prašičja kuga

prašičji virusni encefalomielitis

--------------------------------------------------

PRILOGA F

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------