14.7.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 179/11 |
SKLEP št. 1/2010 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-ČRNA GORA
z dne 14. junija 2010
o sprejetju poslovnika
(2010/390/EU)
STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SVET JE –
ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), zlasti členov 119 in 120 Sporazuma,
ob upoštevanju, da je Sporazum začel veljati 1. maja 2010 –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predsedovanje
Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu za 12 mesecev izmenično predsedujeta predsednik Sveta za zunanje zadeve Evropske unije, v imenu Evropske unije in njenih držav članic ter Evropske skupnosti za atomsko energijo ter predstavnik vlade Črne gore. Prvo predsedovanje se začne z datumom prve seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in konča 31. decembra 2010.
Člen 2
Seje
Stabilizacijsko-pridružitveni svet se sestaja enkrat letno na ministrski ravni. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo posebne seje, če se pogodbenici s tem strinjata. Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta skličejo v prostorih, v katerih običajno zaseda Svet Evropske unije, na datum, o katerem se dogovorita pogodbenici. Seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta skupaj skličeta sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v dogovoru s predsednikom.
Člen 3
Zastopanje
Če se člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ne morejo udeležiti sej, jih lahko zastopajo zastopniki. Član, ki želi biti zastopan, mora predsedniku sporočiti ime svojega zastopnika pred sejo, na kateri naj bi bil zastopan. Zastopnik člana Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta izvršuje vse pravice zastopanega člana.
Člen 4
Delegacije
Člane Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko spremljajo uradniki. Pred vsako sejo je treba predsednika obvestiti o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice. Predstavnik Evropske investicijske banke se kot opazovalec udeleži sej Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, če so na dnevnem redu zadeve, ki se nanašajo na banko. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na svoje seje povabi tudi druge osebe, da pridobi podatke o posameznih zadevah.
Člen 5
Sekretariat
Uradnik Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in uradnik Misije Črne gore pri Evropski uniji skupaj delujeta kot sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta.
Člen 6
Korespondenca
Korespondenca, naslovljena na Stabilizacijsko-pridružitveni svet, se pošlje predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na naslov Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.
Sekretarja zagotovita, da se korespondenca posreduje predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in po potrebi razpošlje tudi drugim članom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta. Razposlana korespondenca se pošlje Generalnemu Sekretariatu Komisije, stalnim predstavništvom držav članic in Misiji Črne gore pri Evropski uniji.
Sekretarja naslovnikom pošljeta sporočila predsednika Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, po potrebi pa se sporočila pošljejo tudi drugim članom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na naslove, navedene v drugem odstavku.
Člen 7
Javnost
Razen če ni odločeno drugače, seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta niso javne.
Člen 8
Dnevni redi sej
1. Predsednik za vsako sejo sestavi okvirni dnevni red. Sekretarja pošljeta okvirni dnevni red Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta naslovnikom iz člena 6, in sicer najpozneje 15 dni pred začetkom seje. Okvirni dnevni red vključuje točke, za katere je predsednik najpozneje 21 dni pred začetkom seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, vendar se točke uvrstijo na okvirni dnevni red samo, če sta sekretarja najpozneje na dan odpošiljanja dnevnega reda prejela spremljajočo dokumentacijo. Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Poleg točk, ki so že na okvirnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.
2. Predsednik lahko v soglasju z obema pogodbenicama skrajša roke, določene v odstavku 1, da se upoštevajo zahteve posameznega primera.
Člen 9
Zapisnik
Sekretarja skupaj pripravita osnutek zapisnika vsake seje. Praviloma mora zapisnik za vsako točko na dnevnem redu navajati:
— |
dokumentacijo, predloženo Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu, |
— |
izjave, ki so bile vključene na zahtevo enega od članov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, |
— |
prejete sklepe, podana priporočila ter sprejete izjave in zaključke. |
Osnutek zapisnika se predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu v potrditev. Po potrditvi zapisnik podpišejo predsednik in sekretarja. Zapisnik se shrani v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije, ki ima vlogo depozitarja. Overjeni izvod zapisnika se pošlje vsem naslovnikom iz člena 6.
Člen 10
Sklepi in priporočila
1. Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme sklepe in poda priporočila s soglasjem pogodbenic. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sprejme odločitve ali poda priporočila s pisnim postopkom, če se pogodbenici strinjata.
2. Sklepi in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v smislu člena 121 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma se naslovijo kot „Sklep“ oziroma „Priporočilo“, čemur sledijo zaporedna številka, datum njihovega sprejetja in opis njihove vsebine. Sklepe in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta podpiše predsednik in overita sekretarja. Sklepi in priporočila se pošljejo vsem naslovnikom iz člena 6. Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov in priporočil Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v svojem uradnem glasilu.
Člen 11
Jeziki
Uradni jeziki Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta so uradni jeziki pogodbenic. Razen če ni odločeno drugače, razprave Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta potekajo na podlagi dokumentacije, pripravljene v teh jezikih.
Člen 12
Stroški
Evropska unija in Črna gora krijeta vsaka svoje stroške za osebje, potovanja in dnevnice ter za pošto in uporabo telekomunikacij, ki nastanejo z njuno udeležbo na sejah Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta. Stroške v zvezi s tolmačenjem na sejah, prevajanjem in razmnoževanjem dokumentov prevzame Evropska unija, razen stroškov v zvezi s tolmačenjem ali prevajanjem v uradni jezik Črne gore ali iz njega, ki jih krije Črna gora. Druge stroške, povezane z organizacijo sej, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.
Člen 13
Stabilizacijsko-pridružitveni odbor
1. Za pomoč Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog se ustanovi Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. Sestavljajo ga predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Črne gore na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov.
2. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor pripravlja seje in posvetovanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, izvaja sklepe Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, kadar je to primerno, in na splošno zagotavlja kontinuiteto odnosov v okviru pridružitvenega razmerja ter pravilno delovanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Odbor prouči vsako zadevo, ki mu jo predloži Stabilizacijsko-pridružitveni svet, kakor tudi katero koli drugo zadevo, ki se pojavi med vsakodnevnim izvajanjem Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Vse predloge ali osnutke sklepov ali priporočil predloži v sprejetje Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.
3. Kadar Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum predvidi obveznost ali možnost posvetovanja, lahko tako posvetovanje poteka v Stabilizacijsko-pridružitvenem odboru. Posvetovanje se lahko nadaljuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, če se pogodbenici tako dogovorita.
4. Poslovnik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora je priložen k temu sklepu.
V Luxembourgu, 14. junija 2010
Za Stabilizacijsko-pridružitveni svet
Predsednik
D. LÓPEZ GARRIDO
PRILOGA
Poslovnik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora
Člen 1
Predsedovanje
Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru za 12 mesecev izmenično predsedujeta predstavnik Evropske komisije v imenu Evropske unije in njenih držav članic ter Evropske skupnosti za atomsko energijo ter predstavnik vlade Črne gore. Prvo predsedovanje se začne z datumom prve seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in konča 31. decembra 2010.
Člen 2
Seje
Stabilizacijsko-pridružitveni odbor se sestaja, kadar to narekujejo okoliščine, in sicer s soglasjem pogodbenic. Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsake seje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora. Seje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skliče predsednik.
Člen 3
Delegacije
Pred vsako sejo je treba predsednika obvestiti o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.
Člen 4
Sekretariat
Uradnik Evropske komisije in uradnik črnogorske vlade skupaj opravljata naloge sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora. Vsa sporočila, predvidena s tem sklepom, ki jih prejme in pošlje predsednik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, se posredujejo sekretarjema Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ter sekretarjema in predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta.
Člen 5
Javnost
Razen če ni odločeno drugače, seje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora niso javne.
Člen 6
Dnevni redi sej
1. Predsednik za vsako sejo sestavi okvirni dnevni red. Sekretarja pošljeta okvirni dnevni red Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora naslovnikom iz člena 4, in sicer najpozneje 15 dni pred začetkom seje. Okvirni dnevni red vključuje točke, za katere je predsednik najpozneje 21 dni pred začetkom seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, vendar se točke uvrstijo na okvirni dnevni red samo, če sta sekretarja najpozneje na dan odpošiljanja dnevnega reda prejela spremljajočo dokumentacijo. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko povabi na svoje seje strokovnjake, da pridobi podatke o določenih zadevah. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Poleg točk, ki so že na okvirnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.
2. Predsednik lahko v soglasju z obema pogodbenicama skrajša roke, določene v odstavku 1, da se upoštevajo zahteve posameznega primera.
Člen 7
Zapisnik
Za vsako sejo se piše zapisnik, ki temelji na predsednikovem povzetku zaključkov, ki jih sprejme Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. Ko Stabilizacijsko-pridružitveni odbor potrdi zapisnik, ga predsednik in sekretarja podpišejo, vsaka pogodbenica pa arhivira. Izvod zapisnika se pošlje vsem naslovnikom iz člena 4.
Člen 8
Sklepi in priporočila
V posebnih primerih, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu s členom 122 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni odbor pooblasti, da sprejme sklepe oziroma poda priporočila, se ti pravni akti naslovijo kot „Sklep“ oziroma „Priporočilo“, čemur sledijo zaporedna številka, datum njihovega sprejetja in opis njihove vsebine. Sklepi in priporočila se sprejemajo s soglasjem med pogodbenicama. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko sprejme odločitve ali poda priporočila s pisnim postopkom, če se pogodbenici strinjata. Sklepe in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora podpiše predsednik in overita sekretarja, nakar se jih pošlje vsem naslovnikom iz člena 4 tega poslovnika. Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov in priporočil Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora v svojem uradnem glasilu.
Člen 9
Stroški
Evropska unija in Črna gora krijeta vsaka svoje stroške za osebje, potovanja in dnevnice ter za pošto in uporabo telekomunikacij, ki nastanejo z njuno udeležbo na sejah Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora. Stroške v zvezi s tolmačenjem na sejah, prevajanjem in razmnoževanjem dokumentov prevzame Evropska unija, razen stroškov v zvezi s tolmačenjem ali prevajanjem v uradni jezik Črne gore ali iz njega, ki jih krije Črna gora. Druge stroške, povezane z organizacijo sej, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.
Člen 10
Pododbori in posebne skupine
Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko oblikuje pododbore ali posebne skupine, ki delujejo pod pristojnostjo Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki mu po vsaki svoji seji tudi poročajo. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko razpusti kateri koli obstoječi pododbor ali skupino, določi ali spremeni njihove pristojnosti in naloge, ali ustanovi nadaljnje pododbore ali skupine, da mu pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Ti pododbori in skupine nimajo nobenih pristojnosti za odločanje.