15.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 274/1

SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA ODBORA ES-EFTA ZA SKUPNI TRANZITNI POSTOPEK

z dne 16. junija 2008

o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku

(2008/786/ES)

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (1) in zlasti člena 15(3)(a) in (c) Konvencije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom št. 4/2005 Skupnega odbora ES-EFTA za skupni tranzitni postopek z dne 15. avgusta 2005 o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (2) (v nadaljnjem besedilu Konvencija ) morajo gospodarski subjekti od 1. julija 2005 dalje za vložitev tranzitnih deklaracij uporabljati skupni računalniško podprt tranzitni sistem, pri čemer je bilo določeno prehodno obdobje do 31. decembra 2006, med katerim bo mogoče pri pristojnih organih vložiti tranzitne deklaracije v pisni obliki.

(2)

Po standardnem postopku se tranzitne deklaracije vložijo z uporabo tehnike za obdelavo podatkov namesto deklaracij v pisni obliki, pristojni organi pa si bodo podatke o tranzitu med seboj izmenjevali prek informacijskih tehnologij in računalniških mrež.

(3)

Določbe o ureditvi skupnega tranzitnega postopka bi bilo zato treba prilagoditi tako, da bodo v skladu z uporabo metode, ki uporablja računalniško podprto tehniko obdelave podatkov.

(4)

Treba bi bilo zagotoviti, da bodo potniki, ki nimajo neposrednega dostopa do carinskega računalniško podprtega tranzitnega sistema, pri pristojnih organih lahko vložili tranzitno deklaracijo v pisni obliki po standardnem postopku. Pristojni organi bi si nato podatke o tranzitu med seboj izmenjali prek informacijskih tehnologij in računalniških mrež.

(5)

Predvideti bi bilo treba pomožni postopek, ki bo temeljil na uporabi tranzitne deklaracije v pisni obliki, s čimer se bo gospodarskim subjektom omogočilo opravljanje tranzitnih operacij, če računalniški carinski sistem ali aplikacija glavnega zavezanca, vključno s pooblaščenim pošiljateljem, ne deluje oziroma komunikacijska mreža ni na voljo.

(6)

Ker se šteje računalniški tranzitni postopek za standardnega, medtem ko naj bi se tranzitna deklaracija v pisni obliki uporabljala predvsem kot pomožni postopek, bi bilo treba ustrezno spremeniti vsebino in vrstni red prilog h Konvenciji, ki se nanašajo na omenjena postopka. Da bi zadeve poenostavili, bi bilo treba poleg tega črtati vse priloge, ki se nanašajo na vzorce enotne upravne listine in njihovo uporabo, ter jih nadomestiti s sklicevanji na Konvencijo z dne 20. maja 1987 o poenostavitvi formalnosti v blagovni trgovini (3) (v nadaljnjem besedilu „Konvencija EUL“). Tako bi se lahko izognili spremembam Konvencije, ki bi bile potrebne zaradi morebitnih sprememb Konvencije EUL.

(7)

Zato bi bilo treba Konvencijo ustrezno spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Konvencija o skupnem tranzitnem postopku se spremeni:

1.

člen 11(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Uradu odhoda ni treba namestiti carinskih oznak, če je ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti mogoče ugotoviti istovetnost blaga na osnovi opisa blaga, navedenega v podatkih deklaracije ali v dopolnilnih dokumentih.“;

2.

v členu 12(1) se besede „izvoda št. 4“ nadomestijo z

„izvoda št. 4 ali spremne tranzitne listine“;

3.

Dodatek I se nadomesti z besedilom, navedenim v Prilogi I k temu sklepu;

4.

Priloge I do V k Dodatku I se nadomestijo z besedilom, navedenim v Prilogi II k temu sklepu;

5.

Dodatek II se nadomesti z besedilom, navedenim v Prilogi III k temu sklepu;

6.

Dodatek III se nadomesti z besedilom, navedenim v Prilogi IV temu sklepu;

7.

Priloge A1 do A13, B1 do B7, C1 in C2 ter D1 do D6 k Dodatku III se nadomestijo z besedilom, navedenim v Prilogi V k temu sklepu.

Člen 2

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. julija 2008.

2.   Določbe tega sklepa se ne uporabljajo za vnos blaga v skupni tranzitni postopek, do katerega je prišlo pred datumom začetka njegove veljavnosti.

3.   Členi 41, 41a, 116, 118(2) in 119 Dodatka I k Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku, kakor je bila spremenjena s tem sklepom, se uporabljajo z učinkom od 1. julija 2009.

V Bruslju, 16. junija 2008

Za Skupni odbor

Predsednik

Robert VERRUE

(1)  UL L 226, 13.8.1987, str. 2.

(2)  UL L 225, 31.8.2005, str. 29.

(3)  UL L 134, 22.5.1987, str. 2.

PRILOGA I

„

DODATEK I

SKUPNI TRANZITNI POSTOPKI

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1.   Ta dodatek v skladu s členom 1(3) Konvencije določa nekatere načine skupnega tranzitnega postopka.

2.   Razen če je določeno drugače, se določbe tega dodatka uporabljajo za vse operacije, ki se izvajajo v sklopu skupnega tranzitnega postopka, ne glede na uporabljeni postopek (T1 ali T2).

3.   Blago z večjim tveganjem za goljufije je navedeno v Prilogi I. Če se določba te konvencije sklicuje na navedeno prilogo, se ukrepi za blago na omenjenem seznamu uporabljajo izključno, kadar njegova količina presega ustrezno minimalno količino. Priloga I se ponovno pregleda najmanj enkrat letno.

POGLAVJE I

Obseg uporabe in definicije

Člen 2

Obseg uporabe

1.   Skupni tranzitni postopek se ne uporablja za pošiljke v poštnem prometu (vključno s poštnimi paketi), odposlanimi v skladu s statutom Svetovne poštne zveze, ko transport blaga opravljajo nosilci pravic in obveznosti, ki izhajajo iz omenjenega statuta, ali ga kdo opravlja za njihov račun.

2.   Pogodbenica se lahko odloči, da skupnega tranzitnega postopka ne bo izvajala za transport blaga po cevovodih. V tem primeru svojo odločitev sporoči Komisiji, ki nato o njej obvesti druge države.

Člen 3

Definicije

V tej konvenciji se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

‚pristojni organi‘:

carinski ali kateri koli drug organ, zadolžen za izvajanje te konvencije;

(b)

‚tranzitna deklaracija‘:

dokument, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način izrazi voljo dati blago v skupni carinski postopek;

(c)

‚spremna tranzitna listina‘:

listina, ki se natisne prek računalniškega sistema na podlagi podatkov tranzitne deklaracije, da se priloži blagu;

(d)

‚postopek T2‘:

postopek T2, ki je opisan v členu 2 Konvencije in je v tranzitni deklaraciji označen s kratico ‚T2‘ ali ‚T2F‘;

(e)

‚glavni zavezanec‘:

oseba, ki sestavi skupno tranzitno deklaracijo, ali oseba, v imenu katere je skupna tranzitna deklaracija sestavljena;

(f)

‚urad odhoda‘:

carinski urad, ki sprejema deklaracije, na podlagi katerih je blago dano v skupni tranzitni postopek;

(g)

‚urad tranzita‘:

—

carinski urad pri vstopu v eno od pogodbenic ali

—

carinski urad pri izhodu iz pogodbenice, ko pošiljka zapušča carinsko območje te pogodbenice v okviru tranzitne operacije prek meje med to pogodbenico in tretjo državo;

(h)

‚namembni urad‘:

carinski urad, v katerem je treba predložiti blago, dano v skupni tranzitni postopek, da se postopek lahko konča;

(i)

‚urad zavarovanja‘:

urad, ki ga določijo pristojni organi vsake države, pri katerem garant vlaga zavarovanja;

(j)

‚garant‘:

katera koli tretja oseba (fizična ali pravna), ki se pisno obveže, da bo solidarno z glavnim zavezancem poravnala morebitni nastali dolg do višine zavarovanega zneska;

(k)

‚oznaka HS‘:

številčne oznake za tarifne številke in podštevilke v sklopu nomenklature harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bil vzpostavljen s Konvencijo z dne 14. junija 1983;

(l)

‚dolg‘:

uvozne ali izvozne dajatve in druge pristojbine, ki se nanašajo na blago, dano v skupni tranzitni postopek;

(m)

‚dolžnik‘:

katera koli oseba (fizična ali pravna), ki je dolžna plačati dolg;

(n)

‚Komisija‘:

Komisija Evropskih skupnosti;

(o)

‚sprostitev blaga‘:

dokument, s katerim pristojni organi omogočijo sprostitev blaga za namene, ki jih določa skupni tranzitni postopek;

(p)

‚oseba s sedežem v pogodbenici‘:

—

oseba, ki ima tam običajno prebivališče, če gre za fizično osebo,

—

oseba, ki ima tam registriran sedež, glavno upravo ali stalno poslovno enoto, če gre za pravno osebo ali združenje oseb;

(q)

‚tehnike obdelave podatkov‘:

—

izmenjava standardiziranih sporočil EDI s pristojnimi organi ali

—

vnos informacij, potrebnih za izpolnitev ustreznih formalnosti, v sisteme za računalniško izmenjavo podatkov pristojnih organov;

(r)

‚EDI‘ (Electronic Data Interchange – elektronska izmenjava podatkov):

prenos podatkov, strukturiranih v skladu z dogovorjenimi sporočilnimi standardi, med enim računalniškim sistemom in drugim z elektronskimi sredstvi;

(s)

‚standardizirano sporočilo‘:

vnaprej določena struktura, prepoznavna za elektronski prenos podatkov;

(t)

‚osebni podatki‘:

vse informacije, ki zadevajo fizično ali pravno osebo, katere identiteta je določena ali jo je mogoče določiti;

(u)

‚pomožni postopek‘:

postopek na podlagi papirnatih listin, izdanih zato, da se omogočijo predložitev in kontrola tranzitne deklaracije ter spremljanje tranzitne operacije, kadar standardni postopek, ki poteka v elektronski obliki, ni izvedljiv;

(v)

‚Konvencija EUL‘:

Konvencija z dne 20. maja 1987 o poenostavitvi formalnosti v blagovni menjavi.

POGLAVJE II

Standardni postopek

Člen 4

1.   Formalnosti, povezane z izvajanjem postopkov T1 ali T2, se izvajajo prek tehnike računalniške obdelave podatkov pod pogoji in po metodah, ki jih določijo pristojni organi, v skladu z načeli, določenimi s carinskimi predpisi.

2.   Pogodbenice sporazumno določijo ukrepe za opredelitev:

(a)

pravil, s katerimi se definirajo in urejajo sporočila, ki si jih izmenjujejo carinski uradi in so potrebna za izvajanje skupnega tranzitnega postopka;

(b)

skupne baze podatkov in skupnega formata podatkov sporočil za izmenjavo v skladu s skupnim tranzitnim postopkom.

Člen 5

Obseg uporabe

1.   Brez poseganja v posebne okoliščine se za izmenjavo informacij med pristojni organi, opisano v tem poglavju, uporabljajo informacijska tehnologija in računalniška omrežja.

2.   Za izmenjavo informacij, predvideno v odstavku 1, vse pogodbenice uporabljajo skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI) Skupnosti. Finančna udeležba držav Efte in s tem povezana vprašanja se določijo sporazumno med Skupnostjo in vsako od držav Efte.

3.   Če ni določeno drugače, se določbe iz tega poglavja ne uporabljajo za poenostavljene postopke, opisane v točkah (f) in (g) člena 44(1).

Člen 6

Varnost

1.   Med pogoje, ki določajo izvedbo formalnosti prek sistema računalniške izmenjave podatkov, je treba vključiti predvsem ukrepe za kontrolo vira podatkov ter zaščito podatkov pred neželenim ali nezakonitim uničenjem, neželenim brisanjem, spreminjanjem in nepooblaščenim dostopom.

2.   Poleg varnostnih zahtev iz odstavka 1 pristojni organi uvedejo in vzdržujejo primerne varnostne ukrepe za učinkovito, zanesljivo in varno delovanje celotnega tranzitnega sistema.

3.   Za zagotavljanje zgoraj navedene ravni varnosti je treba zabeležiti vsak vnos, spremembo in izbris podatkov skupaj z informacijo o razlogih za takšno obdelavo in točnem času izvedbe ter s podatki o osebi, ki jo je izvajala. Poleg tega je treba izvirne podatke ali druge tako obdelane podatke hraniti vsaj tri koledarska leta od konca leta, na katero se nanašajo, ali dlje, če se tako zahteva na drugem mestu.

4.   Pristojni organi redno nadzorujejo varnost.

5.   Pristojni organi se medsebojno obveščajo o vsakem sumu kršitev varnostnih ukrepov.

Člen 7

Varstvo osebnih podatkov

1.   Pogodbenice uporabljajo osebne podatke, ki si jih izmenjujejo med izvajanjem te konvencije, izključno za namene, predvidene s Konvencijo, in za druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe v skladu s skupnim tranzitnim postopkom. Vendar pa zgornja omejitev ne preprečuje uporabe teh podatkov za izvedbo analize tveganja med skupno tranzitno operacijo ter za sodno preiskavo in pregon zaradi te skupne tranzitne operacije. V tem primeru se o tovrstni uporabi nemudoma obvesti pristojni organ, ki je omenjene informacije izdal.

2.   Pogodbenice se zavežejo, da bodo, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, izmenjanih v okviru te konvencije, sprejele ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva osebnih podatkov vsaj v skladu z načeli, ki jih določa Konvencija Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981.

3.   Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, da se z učinkovitim nadzorovanjem zagotovi spoštovanje tega člena.

POGLAVJE III

Obveznosti glavnega zavezanca, prevoznika in prejemnika blaga

Člen 8

1.   Glavni zavezanec je odgovoren za:

(a)

predložitev nedotaknjenega blaga in zahtevanih dokumentov pri namembnem uradu v predpisanem roku in ob upoštevanju ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi za zagotavljanje istovetnosti;

(b)

spoštovanje drugih določb, ki se nanašajo na skupni tranzitni postopek;

(c)

predložitev vseh dokumentov in informacij, ki jih zahtevajo pristojni organi, zadolženi za izvajanje kontrole, v kakršni koli obliki ter v eventualno predpisanih rokih, kakor tudi zagotovitev vse potrebne pomoči.

2.   Ne glede na obveznosti glavnega zavezanca, navedene v odstavku 1, je prevoznik ali prejemnik blaga, ki sprejme blago in je seznanjen s tem, da je slednje vključeno v skupni tranzitni postopek, prav tako dolžan predložiti nedotaknjeno blago in zahtevane dokumente pri namembnem uradu v predpisanem roku in ob upoštevanju ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi za zagotavljanje istovetnosti.

POGLAVJE IV

Zavarovanja

Člen 9

Obveznosti glede zavarovanja

1.   Glavni zavezanec predloži zavarovanje, s katerim zagotovi poravnavo dolga, ki bi lahko nastal v povezavi z zadevnim blagom.

2.   Zavarovanje je lahko:

(a)

posamezno, ki krije eno samo skupno tranzitno operacijo;

(b)

splošno zavarovanje, ki krije več operacij (v skladu z ukrepi za poenostavitev v smislu člena 44).

Člen 10

Oblike zavarovanja

1.   Zavarovanje je mogoče zagotoviti:

(a)

v obliki gotovinskega pologa pri uradu odhoda ali

(b)

z garantom pri uradu zavarovanja.

2.   Vendar lahko pristojni organi predlagano obliko zavarovanja zavrnejo, če ta ni združljiva s pravilnim potekom postopka.

Člen 10a

Gotovinski polog

Gotovinsko zavarovanje je treba položiti v valuti države odhoda ali predložiti katero koli drugo plačilno sredstvo, ki je sprejemljivo za pristojne organe te države.

Zavarovanje v obliki gotovinskega pologa ali drugo enakovredno plačilo je treba izvesti v skladu z določbami, ki veljajo v državi odhoda.

Člen 10b

Garant

1.   Garant mora imeti sedež v državi pogodbenici, v kateri se predloži zavarovanje, in mora pridobiti dovoljenje pristojnih organov. Garant mora navesti službeni naslov ali imenovati zastopnika v vsaki pogodbenici, ki jo zadeva določena skupna tranzitna operacija. Če je ena od pogodbenic Skupnost, mora garant navesti službeni naslov ali imenovati zastopnika v vsaki od njenih držav članic.

2.   Garant se zaveže, da bo do višine zavarovanega zneska kril tudi uvozne ali izvozne dajatve, izterljive v okviru naknadnih kontrol.

3.   Pristojni organi garantu ne izdajo dovoljenja, če po njihovi presoji ne obstaja zanesljivo zagotovilo, da bo v predvidenih rokih in do višine zavarovanega zneska poravnal kateri koli dolg, ki bi lahko nastal.

4.   Če zavarovanje vloži garant pri uradu zavarovanja:

(a)

se glavnemu zavezancu za uporabo zavarovanja in ugotavljanje istovetnosti vsake izjave garanta dodeli ‚referenčna številka zavarovanja‘;

(b)

se glavnemu zavezancu za ‚referenčno številko zavarovanja‘ dodeli in posreduje oznaka dostopa.

Člen 11

Opustitev zavarovanja

1.   Razen v primerih, ki jih je treba določiti po potrebi, zavarovanja ni treba predložiti za:

(a)

prevoze po zraku;

(b)

prevoz blaga po Renu in vodnih poteh Rena;

(c)

prenos po cevovodu;

(d)

skupne tranzitne operacije, ki se izvajajo v skladu s podtočko (i) točke (f) člena 44(1).

2.   Vsaka država lahko odpravi obveznost predložitve zavarovanja za prevoz blaga po tistih vodnih poteh na njenem ozemlju, ki niso navedene v odstavku 1(b). Podrobne podatke o tovrstnih sprejetih ukrepih pošlje Komisiji, ki o tem obvesti druge države.

POGLAVJE V

Razne določbe

Člen 12

Pravni status dokumentov in ugotovitev

1.   Ne glede na nosilni medij imajo listine, ki jih v skladu s pravili izdajo pristojni organi ene države, in ukrepi, ki jih slednji sprejmejo, enak pravni učinek v drugih državah kakor tovrstne listine, ki jih v skladu s pravili izdajo pristojni organi vsake izmed teh držav, in ukrepi, ki jih slednji sprejmejo.

2.   Ugotovitve pristojnih organov ene države, odkrite med inšpekcijami, opravljenimi v okviru skupnega tranzitnega postopka, imajo enako pravno veljavo v drugih državah kakor ugotovitve pristojnih organov vsake izmed teh držav.

Člen 13

Seznam carinskih uradov, pristojnih za skupne tranzitne operacije

Vsaka država v računalniški sistem vnese seznam, ki navaja carinske urade, pristojne za obravnavo skupnih tranzitnih operacij, z navedbo ustreznih identifikacijskih številk in pristojnosti ter uradnih ur. Prav tako je treba v računalniški sistem vnesti vsako spremembo.

Komisija te podatke sporoči drugim državam prek računalniškega sistema.

Člen 14

Centralni urad

Države obveščajo Komisijo o primerih ustanovitve centralnih uradov in o nalogah, ki jih imajo takšni uradi v zvezi z vodenjem in spremljanjem skupnega tranzitnega postopka ter sprejemanjem in prenosom dokumentov, pri čemer navedejo vrsto zadevnih dokumentov.

Komisija o tem obvešča druge države.

Člen 15

Kršitve in kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje morebitnih kršitev ali nepravilnosti in za učinkovito, sorazmerno in odvračilno kaznovanje.

NASLOV II

IZVAJANJE POSTOPKA

POGLAVJE I

Posamezno zavarovanje

Člen 16

Oblika posameznega zavarovanja

1.   Posamezno zavarovanje mora pokriti celoten znesek možnega dolga, izračunanega na podlagi najvišjih stopenj, vključno s tistimi za uvozne dajatve, ki se uporabljajo za blago v državi odhoda v primeru, če je blago iste vrste uvoženo iz tretjih držav in sproščeno v prosti promet. Za namene izračuna se skupnostno blago, ki se prevaža v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, obravnava kot neskupnostno blago.

Vendar pa stopnje, ki se upoštevajo pri izračunu posameznega zavarovanja, ne morejo biti manjše od najnižje stopnje, če je takšna stopnja navedena v petem stolpcu Priloge I.

2.   Posamezno zavarovanje v obliki pologa gotovine velja v vseh pogodbenicah; povrne se, ko je postopek zaključen.

3.   Posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant, je lahko v obliki kuponov za posamezno zavarovanje za znesek 7 000 EUR, ki jih izda garant osebam, nastopajočim kot glavni zavezanec, in ki so veljavni v vseh državah pogodbenicah.

Garant odgovarja za znesek do 7 000 EUR na kupon.

4.   V primeru, da posamezno zavarovanje položi garant, glavni zavezanec – razen v primerih, določenih s točko 3 Priloge IV – ne more spreminjati oznake dostopa, ki se navezuje na ‚referenčno številko zavarovanja‘.

Člen 17

Predložitev posameznega zavarovanja s strani garanta

1.   Posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant, mora ustrezati vzorcu iz Priloge C1 k Dodatku III. Zavarovalni dokument hrani urad zavarovanja.

2.   Če tako zahtevajo nacionalni zakoni ali drugi predpisi ali splošna praksa, lahko države dovolijo, da je izjava iz odstavka 1 v drugačni obliki, če ima enake pravne posledice kakor izjava v vzorcu.

Člen 18

Predložitev posameznega zavarovanja v obliki kuponov

1.   V primeru iz člena 16(3) posamezno zavarovanje, predloženo s strani garanta, ustreza vzorcu iz Priloge C2 k Dodatku III.

Člen 17(2) se smiselno uporablja.

2.   Garant v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi, uradu zavarovanja predloži vse zahtevane podatke, povezane s kuponi za posamezno zavarovanje, ki jih je izdal. Njihov skrajni rok uporabe ne sme biti daljši od enega leta po datumu njihove izdaje.

3.   Garant glavnemu zavezancu za vsak kupon posameznega zavarovanja, ki mu je dodeljen, sporoči ‚referenčno številko zavarovanja‘; glavni zavezanec ne more spremeniti oznake dostopa, ki se navezuje nanjo.

4.   Za namene člena 22(1)(b) garant glavnemu zavezancu izda kupone za posamezno zavarovanje v papirnati obliki v skladu z vzorcem, objavljenim v Prilogi C3. Na kuponu je navedena identifikacijska številka.

5.   Garant lahko izda kupone za posamezno zavarovanje, ki ne veljajo za skupno tranzitno operacijo, pri čemer gre za blago iz seznama v Prilogi I. To garant naredi tako, da na vsak kupon za posamezno zavarovanje, ki ga izda v papirnati obliki, diagonalno vpiše naslednji zaznamek:

—

Omejena veljavnost – 99200

6.   Glavni zavezanec izroči uradu odhoda toliko kuponov za posamezno zavarovanje v znesku 7 000 EUR, kolikor je potrebnih, da pokrije skupni dolg, ki bi lahko nastal. Za namene člena 22(1)(b) je treba uradu odhoda predložiti kupone v papirnati obliki; le-ta jih shrani in sporoči identifikacijsko številko posameznega kupona uradu zavarovanja, ki je naveden na kuponu.

Člen 19

Razveljavitev ali preklic zavarovalnega dokumenta

1.   Urad zavarovanja razveljavi odločitev o sprejemu izjave garanta, če pogoji, določeni ob izdaji, niso več izpolnjeni.

Enako lahko garant kadar koli prekliče svojo izjavo.

2.   Razveljavitev ali preklic začne veljati šestnajsti dan po datumu, ko garant oziroma urad zavarovanja prejme ustrezno obvestilo.

Od datuma začetka veljavnosti razveljavitve ali preklica ni mogoče nobenega pred tem izdanega kupona za posamezno zavarovanje uporabiti za dajanje blaga v skupni tranzitni postopek.

3.   Organi države, v pristojnosti katerih je urad zavarovanja, podatek o razveljavitvi ali preklicu skupaj z datumom začetka veljavnosti nemudoma vnesejo v računalniški sistem.

POGLAVJE II

Prevozna sredstva in deklaracije

Člen 20

Pogoji natovarjanja

1.   Vsaka tranzitna deklaracija zajema le blago, ki je bilo ali bo natovorjeno na eno samo prevozno sredstvo ter je namenjeno za prevoz od enega urada odhoda do enega namembnega urada.

V tem členu se naslednje šteje kot eno samo prevozno sredstvo pod pogojem, da bo blago, ki se prevaža, odpremljeno skupaj:

(a)

cestno vozilo z enim ali več priklopniki ali polpriklopniki;

(b)

sklop povezanih železniških voz ali vagonov;

(c)

plovila, ki tvorijo verigo;

(d)

zabojniki, natovorjeni na eno samo prevozno sredstvo v smislu tega člena.

2.   Eno samo prevozno sredstvo se lahko uporabi za natovarjanje blaga pri več kakor enem uradu odhoda in raztovarjanje blaga pri več kakor enem namembnem uradu.

Člen 21

Tranzitne deklaracije, izdelane s tehniko računalniške obdelave podatkov

1.   Navedbe, zajete v deklaracijo, ki so opisane v Prilogi A1 k Dodatku III, so za računalniško obdelavo pripravljene kot kodirani podatki ali v neki drugi obliki, opredeljeni s strani carinskih organov, in ustrezajo zahtevanim podatkom.

2.   Tranzitna deklaracija, izdelana z EDI, velja za vloženo, kadar pristojni organi prejmejo sporočilo EDI.

Sprejem carinske deklaracije, izdelane z EDI, se glavnemu zavezancu sporoči z odzivnim sporočilom, ki vsebuje vsaj podrobnosti za prepoznavanje prejetega sporočila in/ali registrsko številko tranzitne deklaracije in datum sprejema.

3.   Tranzitna deklaracija, vložena z izmenjavo standardiziranih sporočil EDI, mora biti skladna s strukturo in navedbami iz Dodatka III.

4.   Tranzitna deklaracija se izpolnjuje v skladu z navedbami v Dodatku III v enem od uradnih jezikov pogodbenic, ki je sprejemljiv za pristojne organe v državi odhoda. Pristojni organi države, ki je udeležena v tranzitni operaciji, lahko po potrebi zahtevajo prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov v tej državi članici.

5.   Če v državi odhoda skupni tranzitni postopek sledi drugi carinsko dovoljeni rabi ali uporabi, lahko urad odhoda zahteva predložitev ustreznih dokumentov.

6.   Blago se predloži skupaj s prevozno listino. Urad odhoda lahko opusti obveznost predložitve te listine v trenutku izvajanja carinskih formalnosti, vendar le pod pogojem, da mu je le-ta na razpolago.

Člen 22

Tranzitna deklaracija v pisni obliki

1.   V spodaj navedenih primerih je mogoče blago dati v skupni tranzitni postopek z uporabo tranzitne deklaracije v pisni obliki na obrazcu, ki ustreza vzorcu, objavljenemu v Dodatku 1 k Prilogi I h Konvenciji EUL:

(a)

kadar blago prevažajo potniki, ki nimajo neposrednega dostopa do carinskega računalniškega sistema v skladu s pogoji, opisanimi v členu 22a;

(b)

ko se v skladu z okoliščinami in pod pogoji, opisanimi v Prilogi V, izvaja pomožni postopek;

(c)

ko tako sklene katera od pogodbenic.

2.   V okviru izvajanja odstavka 1(a) in (c) pristojni organi zagotovijo, da se pri izmenjavi tranzitnih informacij med pristojnimi organi uporablja računalniški carinski sistem.

3.   Ko ne deluje(-ta) aplikacija glavnega zavezanca in/ali mreža, je uporaba pisne tranzitne deklaracije po odstavku 1(b) mogoča s soglasjem pristojnih organov.

4.   Tranzitno deklaracijo lahko dopolnjuje eden ali več dopolnilnih listov, ki se morajo ujemati z vzorcem v Dodatku 3 k Prilogi I h Konvenciji EUL. Dopolnilni listi so sestavni del deklaracije.

5.   Nakladnice, sestavljene v skladu z vzorcem iz Dodatka III, se lahko uporabljajo namesto dopolnilnih listov kot opisni del tranzitne deklaracije ter so kot take njen sestavni del.

6.   Obrazci iz odstavkov 1, 4 in 5 se izpolnjujejo v skladu z Dodatkom III.

7.   Smiselno se uporabljajo odstavki 4 do 6 člena 21.

Člen 22a

Tranzitna deklaracija za potnike

Za namene člena 22(1)(a) potnik izpolni tranzitno deklaracijo v skladu s členoma 5 in 6 ter Prilogo B6 k Dodatku III.

Člen 23

Mešane pošiljke

Če pošiljka vsebuje blago, ki mora biti v postopku T1, in tudi blago, ki mora biti v postopku T2, se tranzitna deklaracija, označena s črko T, za vsako postavko blaga dopolni z atributom ‚T1‘, ‚T2‘ ali ‚T2F‘:

Člen 24

Podpis tranzitne deklaracije in obveznosti glavnega zavezanca

1.   Tranzitna deklaracija mora vsebovati elektronski podpis ali mora biti opremljena z drugim sredstvom za zagotovitev istovetnosti.

2.   Z vložitvijo tranzitne deklaracije glavni zavezanec sprejme odgovornost, kar zadeva:

(a)

točnost podatkov v tranzitni deklaraciji;

(b)

pristnost predloženih dokumentov;

(c)

izpolnjevanje vseh obveznosti, povezanih z vnosom zadevnega blaga v skupni tranzitni postopek.

POGLAVJE III

Formalnosti pri uradu odhoda

Člen 25

Predložitev tranzitne deklaracije

Vložitev tranzitne deklaracije in predložitev blaga uradu odhoda se izvedeta ob dneh in urah, ki jih določijo pristojni organi.

Vendar lahko urad odhoda na zahtevo in stroške glavnega zavezanca dovoli predložitev blaga na katerem koli drugem mestu.

Člen 26

Pot

1.   Blago, dano v skupnostni tranzitni postopek, se prevaža v namembni urad po ekonomsko upravičeni poti.

2.   Brez vpliva na člen 59 urad odhoda za blago s seznama iz Priloge I, ali če pristojni organi ali glavni zavezanec menijo, da je to potrebno, določi načrt obvezne poti in vpiše v polje 44 tranzitne deklaracije vsaj države članice, prek katerih bo potekal tranzit, ob upoštevanju podatkov, ki jih je sporočil glavni zavezanec.

Člen 27

Sprejem in evidentiranje tranzitne deklaracije

1.   Urad odhoda tranzitno deklaracijo sprejme in evidentira med uradnimi urami, ki jih določijo pristojni organi, če:

(a)

vsebuje vse navedbe, potrebne za izvajanje določb te konvencije;

(b)

so ji priloženi vsi zahtevani dokumenti; in

(c)

se blago, na katerega se nanaša, predloži carini.

2.   Pristojni organi lahko dovolijo, da skupaj z deklaracijo ni treba predložiti zahtevanih dokumentov iz odstavka 1(b). V tem primeru morajo biti ti dokumenti pristojnim organom na razpolago.

3.   Če ni izrecno določeno drugače, je treba za uporabo vseh določb, ki urejajo skupni tranzitni postopek, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani pristojnih organov.

Člen 28

Sprememba tranzitne deklaracije

1.   Glavnemu zavezancu se na njegovo zahtevo dovoli, da spremeni eno ali več navedb v tranzitni deklaraciji, potem ko so jo sprejeli pristojni organi. Popravek ne sme imeti za posledico, da bi se tranzitna deklaracija nanašala na drugo blago, kot ga je prvotno zajemala.

2.   Vendar se ne sme dovoliti nobena sprememba več, če se ta zahteva, potem ko so pristojni organi:

(a)

seznanili glavnega zavezanca o tem, da bodo pregledali blago;

(b)

ugotovili, da zadevne navedbe niso točne;

(c)

blago prepustili.

Člen 29

Rok predložitve namembnemu uradu

1.   Urad odhoda določi rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu uradu, ob upoštevanju načrta poti, veljavne prometne ali druge zakonodaje in, če je to primerno, podatkov, ki jih je sporočil glavni zavezanec.

2.   Rok, ki ga določi urad odhoda, je zavezujoč za pristojne organe držav, na katerih ozemlju poteka skupna tranzitna operacija, in ga ti organi ne morejo spremeniti.

Člen 30

Preverjanje tranzitne deklaracije in blaga

1.   Pristojni organi države odhoda lahko na osnovi analize tveganja ali naključnega izbora izvedejo:

(a)

kontrolo sprejete tranzitne deklaracije in priloženih dokumentov;

(b)

pregled blaga skupaj z eventualnim odvzemom vzorcev za analizo ali podrobno kontrolo.

2.   Pregled blaga se izvaja na za to določenih krajih in ob urah, predvidenih v ta namen. Vendar lahko pristojni organi na zahtevo in stroške glavnega zavezanca izvedejo pregled blaga tudi na drugem kraju ali ob drugih urah.

Člen 31

Sredstva za zagotavljanje istovetnosti

1.   Urad odhoda uporabi vsa sredstva za zagotovitev istovetnosti, za katera meni, da so potrebna, in vnese ustrezne podatke v tranzitno deklaracijo.

2.   Ne glede na člen 11(4) Konvencije je treba prepustitev blaga, ki naj bi se vneslo v skupni tranzitni postopek, zavrniti, če ni mogoče namestiti carinskih oznak v skladu z določbami člena 11(2) ali (3) Konvencije.

3.   Ko se carinske oznake nameščajo na tovorni prostor, pristojni organi preverijo, ali imajo prevozna sredstva ustrezno dovoljenje za namestitev carinskih oznak, in v primeru, da ga nimajo, ali so primerna za njihovo namestitev.

4.   Kot prevozno sredstvo, ki že ima ustrezno dovoljenje na podlagi drugih določb v smislu člena 11(2)(a) Konvencije, se šteje katero koli cestno vozilo, priklopnik, polpriklopnik ali zabojnik, ki ima dovoljenje za prevoz blaga z nameščenimi carinskimi oznakami v skladu z določbami katerega od mednarodnih sporazumov, ki so ga podpisale Evropska skupnost ali njene države članice in države Efte.

5.   Carinske oznake morajo ustrezati značilnostim, navedenim v Prilogi II.

6.   Poseganje v carinske oznake brez odobritve pristojnih organov ni dovoljeno.

7.   Opis blaga se šteje za zadostnega, da omogoča ugotavljanje istovetnosti blaga v smislu člena 11(4) Konvencije, ko je dovolj podrobno, da je mogoče na njegovi osnovi enostavno ugotoviti količino in vrsto blaga.

Člen 32

Prepustitev blaga

1.   Glede na rezultate preverjanja urad odhoda vnese ustrezne podatke v tranzitno deklaracijo.

2.   Če to omogočajo rezultati preverjanja, urad odhoda odobri prepustitev blaga in v računalniški sistem zabeleži datum te prepustitve.

3.   Ob prepustitvi blaga urad odhoda pošlje informacije o operaciji skupnega tranzita prijavljenemu namembnemu uradu s sporočilom‚Obvestilo o predvidenem prihodu‘, vsakemu prijavljenemu uradu tranzita pa s sporočilom ‚Obvestilo o predvidenem tranzitu‘. Ta sporočila temeljijo na podatkih iz tranzitne deklaracije, ki so po potrebi spremenjeni.

Člen 33

Spremna tranzitna listina

1.   Spremna tranzitna listina se ujema z vzorcem in navedbami iz Dodatka III. Med prevozom spremlja blago, dano v skupni tranzitni postopek. Po prepustitvi blaga je gospodarskemu subjektu na voljo na enega od spodaj navedenih načinov:

(a)

glavni zavezanec jo prejme prek urada odhoda ali pa se, z odobritvijo pristojnih organov, natisne prek računalniškega sistema glavnega zavezanca;

(b)

po prejetju sporočila o odobritvi prepustitve blaga, ki ga pošlje urad odhoda, se natisne prek računalniškega sistema pooblaščenega pošiljatelja.

2.   Kadar je to primerno, se spremna tranzitna listina dopolni s seznamom postavk, ki ustrezajo vzorcu v Dodatku III; ta seznam je sestavni del spremne tranzitne listine.

POGLAVJE IV

Formalnosti med prevozom

Člen 34

Predložitev spremne tranzitne listine

Na vsako zahtevo pristojnih organov je treba predložiti spremno tranzitno listino in vse ostale dokumente, ki spremljajo blago.

Člen 35

Urad tranzita

1.   Pošiljko in spremno tranzitno listino je treba predložiti vsakemu uradu tranzita.

2.   Urad tranzita prehod evidentira na osnovi sporočila ‚Obvestila o predvidenem tranzitu‘, ki ga prejme od urada odhoda. O prehodu meje se obvesti urad odhoda s sporočilom ‚Obvestilo o prehodu meje‘.

3.   Uradi tranzita blago pregledajo, če presodijo, da je to potrebno. Eventualna kontrola blaga se izvaja zlasti na podlagi sporočila ‚Obvestilo o predvidenem tranzitu‘.

4.   Če prevoz poteka prek urada tranzita, ki ni prijavljen in vnesen na spremno tranzitno listino, urad tranzita, prek katerega poteka prevoz, od urada odhoda zahteva sporočilo ‚Obvestilo o predvidenem tranzitu‘ in urad odhoda o tranzitu obvesti tako, da mu pošlje ‚Obvestilo o prehodu meje‘. Če zavarovanje za zadevno državo ne velja, urad odhoda obvesti o tem urad tranzita.

5.   Določbe iz odstavkov 1 do 4 se ne uporabljajo za prevoz blaga po železnici.

Člen 36

Dogodki, ki se zgodijo med prevozom

1.   Prevoznik mora vpisati potrebne vnose v spremno tranzitno listino in jo predložiti skupaj s pošiljko pristojnim organom države članice, na katere ozemlju je prevozno sredstvo:

(a)

če se je obvezni načrt poti spremenil in se uporabljajo določbe iz člena 26(2);

(b)

če so bile med prevozno operacijo carinske oznake poškodovane iz razlogov, na katere prevoznik ni mogel vplivati;

(c)

če se blago pretovori na drugo prevozno sredstvo; vsako takšno pretovarjanje mora biti opravljeno pod nadzorom pristojnih organov, ki pa lahko odobrijo pretovarjanje tudi brez nadzora;

(d)

v primeru neposredne nevarnosti, zaradi katere je nemudoma treba deloma ali v celoti raztovoriti prevozno sredstvo;

(e)

v primeru nesreče ali drugega dogodka, ki bi lahko vplivala na sposobnost glavnega zavezanca ali prevoznika, da izpolni svoje obveznosti.

2.   Če pristojni organi menijo, da se zadevna skupna tranzitna operacija lahko normalno nadaljuje, sprejmejo vse morebitne potrebne ukrepe in nato potrdijo spremno tranzitno listino. Glede na posamezen primer pristojni organi urada tranzita oziroma namembnega urada v carinski računalniški sistem vnesejo ustrezne podatke, povezane s pretovarjanjem ali kakršnim koli drugim dogodkom.

POGLAVJE V

Formalnosti pri namembnem uradu

Člen 37

Predložitev pri namembnem uradu

1.   Blago in zahtevani dokumenti se predložijo namembnemu uradu med uradnimi urami. Vendar lahko ta urad na zahtevo in stroške udeleženega odobri predložitev izven uradnih ur. Prav tako lahko namembni urad na zahtevo in stroške udeleženega odobri predložitev blaga in zahtevanih dokumentov na katerem koli drugem kraju.

2.   Če se blago predloži namembnemu uradu po izteku roka, ki ga je predpisal urad odhoda, in če je bil rok prekoračen zaradi vzrokov, ki jih je mogoče zadovoljivo razložiti namembnemu uradu in jih ni mogoče pripisati prevozniku ali glavnemu zavezancu, se šteje, da je slednji upošteval predpisani rok.

3.   Namembni urad shrani spremno tranzitno listino in opravi se pregled blaga predvsem na podlagi ‚Obvestila o predvidenem prihodu‘, ki ga je poslal urad odhoda.

4.   Na zahtevo glavnega zavezanca in za zagotavljanje dokazil o koncu postopka v skladu s členom 42(1) namembni urad potrdi spremno tranzitno listino z naslednjim zaznamkom:

—

Alternativno dokazilo – 99202

5.   Tranzitna operacija se lahko konča pri uradu, ki ni tisti, ki je naveden na tranzitni deklaraciji. Takšen urad tako postane namembni urad.

Če je novi namembni urad v pristojnosti pogodbenice, ki ni pogodbenica, pristojna za sprva določeni urad, novi namembni urad od urada odhoda zahteva sporočilo ‚Obvestilo o predvidenem prihodu‘.

Člen 38

Potrdilo o prejemu

1.   Namembni urad na zahtevo izda potrdilo o prejemu osebi, ki mu je predložila blago in zahtevane dokumente.

2.   Potrdilo o prejemu se mora ujemati z navedbami v Dodatku III.

3.   Udeleženi vnaprej izpolni potrdilo o prejemu. Potrdilo lahko vsebuje tudi druge podatke o pošiljki, razen v prostoru, ki je namenjen samo namembnemu uradu. Potrdilo o prejemu se ne uporablja kot dokazilo o koncu postopka v smislu člena 42(1).

Člen 39

Vračilo informacij

1.   Namembni urad s sporočilom ‚Obvestilo o prihodu‘ obvesti urad odhoda o prispetju blaga isti dan, ko je blago predloženo namembnemu uradu.

2.   Če se tranzitna operacija konča v uradu, ki ni bil prvotno predviden v tranzitni deklaraciji, novi namembni urad obvesti urad odhoda o tem, da je blago prispelo, s sporočilom ‚Obvestilo o prihodu‘.

Urad odhoda s sporočilom ‚Posredovano obvestilo o prihodu‘ obvesti prvotno predvideni urad odhoda o tem, da je blago prispelo.

3.   Sporočilo ‚Obvestilo o prihodu‘ iz odstavkov 1 in 2 se ne uporablja kot dokazilo o koncu postopka v smislu člena 40(2).

4.   Razen v upravičenih primerih namembni urad pošlje uradu odhoda sporočilo ‚Rezultati kontrole‘ najpozneje tretji dan po dnevu, ko je bilo blago predloženo namembnemu uradu. Vendar, kadar se uporablja člen 65, mora namembni urad uradu odhoda posredovati sporočilo ‚Rezultati kontrole‘ najkasneje šesti dan po dnevu, ko mu je bilo predloženo blago.

POGLAVJE VI

Preverjanje konca postopka

Člen 40

Konec in zaključek postopka

1.   Skupni tranzitni postopek se konča in obveznosti glavnega zavezanca so izpolnjene, ko so blago, ki je bilo dano v postopek, kakor tudi zahtevani dokumenti in podatki, predloženi namembnemu uradu v skladu z določbami postopka.

2.   Pristojni organi zaključijo skupni tranzitni postopek, ko lahko na podlagi primerjave podatkov, ki so na voljo v uradu odhoda, in tistih, ki so na voljo v namembnem uradu, ugotovijo, da se je postopek ustrezno končal.

Člen 41

Poizvedovalni postopek

1.   Če pristojni organi države odhoda ne prejmejo sporočila ‚Obvestilo o prihodu‘ do roka, v katerem mora biti blago predloženo namembnem uradu, ali sporočila ‚Rezultati kontrole‘ v šestih dneh po prejetju sporočila ‚Obvestilo o prihodu‘, sprožijo poizvedovalni postopek, da pridobijo potrebne podatke za zaključek postopka, ali, če to ni mogoče, da bi:

—

ugotovili, ali je nastal carinski dolg,

—

določili dolžnika in

—

določili organe, pristojne za vknjižbo.

2.   Poizvedovalni postopek se sproži največ sedem dni po izteku enega od rokov, navedenih v odstavku 1, razen v izjemnih primerih, ki jih pogodbenice določijo sporazumno. Če pristojni organi predčasno prejmejo podatke, da tranzitni postopek ni končan, ali če sumijo, da je tako, nemudoma sprožijo poizvedovalni postopek.

3.   Če pristojni organi države odhoda prejmejo samo sporočilo ‚Obvestilo o prihodu‘, poizvedovalni postopek sprožijo tako, da pri namembnem uradu, ki jim je poslal sporočilo ‚Obvestilo o prihodu‘, zaprosijo za sporočilo ‚Rezultati kontrole‘.

4.   Če pristojni organi države odhoda ne prejmejo sporočila ‚Obvestilo o prihodu‘, poizvedovalni postopek sprožijo tako, da pri glavnem zavezancu poizvejo o podatkih, potrebnih za zaključek postopka, ali pa se obrnejo na namembni urad, če so na voljo zadostni podatki za preiskavo na namembnem kraju.

Poizvedba pri glavnem zavezancu za namene pridobitve podatkov, potrebnih za zaključek postopka, mora biti opravljena najkasneje osemindvajset dni po sproženju poizvedovalnega postopka pri namembnem uradu.

5.   Namembni urad in glavni zavezanec morata na zahtevo, opisano v odstavku 4, odgovoriti v osemindvajsetih dneh. Če glavni zavezanec v tem roku predloži zadostne podatke, jih morajo pristojni organi v državi odhoda upoštevati ali zaključiti operacijo, če predloženi podatki to omogočajo.

6.   Če podatki, ki jih sporoči glavni zavezanec, ne omogočajo zaključka postopka, vendar pristojni organi v državi odhoda ocenijo, da zadoščajo za nadaljevanje poizvedovalnega postopka, je treba nemudoma nasloviti zahtevo na zadevni carinski urad.

7.   Kadar poizvedovalni postopek ugotovi, da je bil tranzitni postopek končan pravilno, pristojni organi države odhoda zaključijo operacijo in nemudoma obvestijo glavnega zavezanca in, če je to primerno, vse pristojne organe, ki so morda že sprožili postopek izterjave v skladu s členom 117.

Člen 41a

1.   Kadar po začetku poizvedovalnega postopka in pred iztekom roka, ki ga navaja člen 116(1)(c), pristojni organi države odhoda (v nadaljnjem besedilu ‚organ prosilec‘) kakor koli pridobijo dokaze o kraju, kjer je nastal carinski dolg, in če se omenjeni kraj nahaja v eni od drugih pogodbenic, nemudoma pošljejo vse razpoložljive informacije organom, ki so pristojni za ta kraj (v nadaljnjem besedilu ‚zaprošeni organi‘).

2.   Zaprošeni organ potrdi prejem obvestila in navede, ali je odgovoren za izterjavo. Če organ prosilec ne prejme odgovora v osemindvajsetih dneh, nemudoma nadaljuje poizvedovalni postopek.

Člen 42

Alternativno dokazilo o koncu postopka

1.   Glavni zavezanec lahko dokazilo o koncu postopka v rokih, navedenih v deklaraciji, glede na zahteve pristojnih organov predloži kot dokument, ki so ga potrdili pristojni organi namembne države in s katerim je mogoče preveriti istovetnost zadevnega blaga in ugotoviti, da je bilo predloženo namembnemu uradu ali, če se uporablja člen 64, pooblaščenemu prejemniku.

2.   Skupni tranzitni postopek se šteje kot končan tudi, če glavni zavezanec v skladu z zahtevami carinskih organov predloži enega od spodaj navedenih dokumentov, ki dokazujejo istovetnost blaga:

(a)

carinski dokument, izdan v tretji državi, po katerem je blago dano v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo;

(b)

dokument, ki ga izda tretja država in ga potrdijo carinski organi te države, iz katerega je razvidno, da se šteje, da je blago v zadevni tretji državi v prostem prometu.

3.   Namesto dokumentov, opisanih v odstavku 2, je mogoče uporabiti njihove kopije ali fotokopije, katerih pristnost potrdi(-jo) organ, ki je potrdil originalne dokumente, organi zadevnih tretjih držav ali organi ene od držav.

Člen 43

Naknadna kontrola

1.   Pristojni organi lahko za preveritev pristnosti ali točnosti informacij in morebitnih žigov izvedejo naknadno kontrolo izmenjanih informacij, dokumentov, obrazcev, odobritev ali podatkov v zvezi s skupnim tranzitnim postopkom. Omenjene kontrole se izvajajo, če se pojavijo dvomi ali obstaja sum o goljufiji. Poleg tega se lahko izvajajo tudi zaradi analize tveganja ali naključno.

2.   Pristojni organi na prejeto zahtevo po izvedbi naknadne kontrole odgovorijo nemudoma.

3.   Ko pristojni organi države odhoda v primeru dvoma ali suma o goljufiji zahtevajo naknadno kontrolo informacij, vsebovanih v sporočilu ‚Rezultati kontrole‘, se šteje, da pogoji iz člena 40(2) niso izpolnjeni, dokler ni potrjena pristnost ali točnost podatkov, za katere se zahteva naknadna kontrola.

4.   Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za člen 22.

NASLOV III

POENOSTAVITVE

POGLAVJE I

Splošne določbe o poenostavitvah

Člen 44

Obseg uporabe

1.   Na zahtevo glavnega zavezanca oziroma prejemnika lahko pristojni organi odobrijo naslednje poenostavitve:

(a)

uporabo splošnega zavarovanja ali opustitev zavarovanja;

(b)

uporabo posebnih carinskih oznak;

(c)

opustitev zahteve po uporabi predpisane poti;

(d)

status pooblaščenega pošiljatelja;

(e)

status pooblaščenega prejemnika;

(f)

uporabo poenostavljenih postopkov, prilagojenih za določena prevozna sredstva:

(i)

blago, ki se prevaža po železnici ali v velikih zabojnikih;

(ii)

blago, ki se prevaža po zraku;

(iii)

blago, ki se giba po cevovodih;

(g)

uporabo drugih poenostavljenih postopkov na podlagi člena 6 Konvencije.

2.   Če se odobrijo poenostavitve iz odstavka 1(a) in (f), se uporabljajo v vseh državah, razen če je drugače določeno v tem dodatku ali v dovoljenju. Če se odobrijo poenostavitve iz točk (b), (c) in (d), se uporabljajo le za skupne tranzitne operacije, ki se začenjajo v državi, ki je izdala dovoljenje. Če se odobri poenostavitev iz točke (e), se uporablja samo v državi, ki je izdala dovoljenje.

Člen 45

Splošni pogoji za izdajo dovoljenja

1.   Dovoljenja iz člena 44(1) se odobrijo le osebam, ki:

(a)

so registrirane v eni od pogodbenic, pod pogojem, da je dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja mogoče izdati samo osebam, registriranim v državi, kjer je zavarovanje izdano;

(b)

redno uporabljajo skupne tranzitne postopke, ali katerih pristojni organi vedo, da lahko izpolnjujejo obveznosti iz teh postopkov, ali, v zvezi s poenostavitvijo iz člena 44(1)(e), redno prejemajo blago, ki je dano v skupni tranzitni postopek; in

(c)

niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov.

2.   Da bi zagotovili pravilno uporabo poenostavitev, je mogoče dovoljenja odobriti le:

(a)

kadar pristojni organi lahko nadzirajo postopek in opravljajo kontrole, ne da bi bile pri tem upravne obremenitve nesorazmerne z zahtevami udeležencev; in

(b)

kadar udeleženci vodijo evidenco, ki pristojnim organom omogoča izvajanje učinkovite kontrole.

Člen 46

Vsebina zahtevka za odobritev dovoljenja

1.   Zahtevek za odobritev dovoljenja za uporabo poenostavitev, v nadaljnjem besedilu ‚zahtevek‘, mora vsebovati datum in podpis. Sestaviti ga je mogoče v pisni obliki ali predložiti prek elektronskih tehnik obdelave podatkov na način in pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

2.   Zahtevek mora navajati vsa dejstva, ki bodo pristojnim organom omogočala preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je mogoče odobriti zahtevane poenostavitve.

Člen 47

Odgovornost vložnika

Oseba, ki zaprosi za uporabo poenostavitev, je v skladu z določbami, ki veljajo v pogodbenicah, in ne glede na eventualno uporabo kazenskih določb odgovorna za:

(a)

točnost podanih informacij;

(b)

pristnost predloženih dokumentov.

Člen 48

Pristojni organi

1.   Zahtevek je treba vložiti pri pristojnih organih države, v kateri je vložnik zahtevka registriran.

2.   Dovoljenje se izda oziroma zahtevek se zavrne v skladu z določbami, ki veljajo v državah pogodbenicah.

3.   Odločitev o zavrnitvi zahtevka se vložniku sporoči v skladu z roki in določbami, ki veljajo v državah pogodbenicah. Vsebovati mora utemeljitev.

Člen 49

Vsebina dovoljenja

1.   Imetnik prejme izvirnik dovoljenja z datumom in podpisom ter enega ali več overjenih izvodov dovoljenja.

2.   Dovoljenje navaja pogoje za uporabo poenostavitev ter določa metode delovanja in kontrole. Veljati začne na dan izdaje.

3.   Oseba, ki zaprosi za uporabo poenostavitev, odgovarja za skladnost z vsemi obveznostmi, ki se nanašajo na vnos zadevnega blaga v skupni tranzitni postopek.

4.   V primeru poenostavitev iz točk (b), (c) in (f) člena 44(1) je treba dovoljenje predložiti, kadar koli urad odhoda to zahteva.

Člen 50

Razveljavitev in spremembe

1.   Imetnik dovoljenja obvesti pristojne organe o vseh dejavnikih, ki bi nastopili po izdaji dovoljenja in bi lahko vplivali na nadaljnjo veljavnost ali vsebino dovoljenja.

2.   Pristojni organi dovoljenje razveljavijo ali spremenijo, ko:

(a)

ni(-so) ali ni(-so) več izpolnjen(-i) pogoj(-i), določen(-i) za njegovo izdajo, ali

(b)

je po izdaji dovoljenja nastopil dejavnik, ki vpliva na nadaljnjo veljavnost ali vsebino dovoljenja.

3.   Pristojni organi lahko dovoljenje razveljavijo ali spremenijo, če njegov imetnik ne izpolnjuje več katere od obveznosti, ki mu jo to dovoljenje nalaga.

4.   Odločba o spremembi ali razveljavitvi dovoljenja mora biti utemeljena. O njem se obvesti imetnika dovoljenja.

5.   Razveljavitev ali sprememba dovoljenja začne veljati na dan obvestila o tem. Vendar lahko, v izjemnih primerih in v kolikor za to obstajajo upravičeni interesi imetnika dovoljenja, pristojni organi omenjeni začetek veljavnosti prenesejo na poznejši datum. Datum začetka veljavnosti odločitve je naveden v odločbi.

Člen 51

Shranjevanje spisov pri pristojnih organih

1.   Pristojni organi hranijo zahtevke in priloženo spremno dokumentacijo skupaj z izvodom izdanega dovoljenja.

2.   Če se zahtevek zavrne ali se dovoljenje razveljavi, se zahtevek in, odvisno od primera, odločitev o zavrnitvi oziroma o razveljavitvi ter vsa priložena spremna dokumentacija hranijo vsaj tri leta od izteka koledarskega leta, v katerem je bil zahtevek zavrnjen ali v katerem je bilo dovoljenje razveljavljeno.

POGLAVJE II

Splošno zavarovanje in opustitev zavarovanja

Člen 52

Referenčni znesek

1.   Glavni zavezanec lahko do višine referenčnega zneska uporablja splošno zavarovanje ali opustitev zavarovanja.

2.   Referenčni znesek je enak kakor znesek dolga, ki lahko nastane za blago, ki ga glavni zavezanec daje v skupni tranzitni postopek v obdobju vsaj enega tedna.

Urad zavarovanja določi znesek v sodelovanju z udeležencem:

(a)

na podlagi podatkov o blagu, ki ga je prevažal v preteklosti, in ocene o količini, zajeti v načrtovanih skupnih tranzitnih operacijah, ki je med drugim navedena v komercialni dokumentaciji in računovodskih knjigah udeleženca;

(b)

na podlagi najvišjih stopenj, vključno s tistimi za uvozne dajatve, ki se uporabljajo za blago iste vrste v državi, kjer se nahaja urad zavarovanja, v primeru sprostitve blaga v prosti promet. Za namene izračuna se skupnostno blago, ki se prevaža v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, obravnava kot neskupnostno blago.

Ko so za to na voljo potrebni podatki, se izračuna natančen znesek carin in drugih dajatev, ki jih mora glavni zavezanec plačati za posamezno tranzitno operacijo. V nasprotnem primeru, ko gre za blago, ki ni navedeno na seznamu iz Priloge I, se šteje, da je znesek enak 7 000 EUR, razen če drugi podatki, znani pristojnim organom, vodijo do drugačnega zneska.

3.   Urad zavarovanja, zlasti na zahtevo glavnega zavezanca, pregleda referenčni znesek in ga po potrebi prilagodi.

4.   Glavni zavezanec mora poskrbeti za to, da uporabljeni zneski ne presežejo referenčnega zneska, ob upoštevanju poslov, za katere se postopek še ni končal.

Računalniški sistemi pristojnih organov omogočajo obdelavo in lahko spremljajo uporabo referenčnih zneskov za posamezne tranzitne operacije.

Člen 53

Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, in opustitev zavarovanja

1.   Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, je enak kakor referenčni znesek iz člena 52.

2.   Osebam, ki pristojnim organom dokažejo, da je njihovo finančno stanje trdno in da upoštevajo standarde zanesljivosti, opisane v odstavkih 3 in 4, je mogoče odobriti uporabo splošnega zavarovanja za zmanjšan znesek ali opustitev zavarovanja.

3.   Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, se lahko zmanjša:

(a)

na 50 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da ima dovolj izkušenj s skupnim tranzitnim postopkom;

(b)

na 30 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da ima dovolj izkušenj s skupnim tranzitnim postopkom in da tesno sodeluje s pristojnimi organi.

4.   Opustitev zavarovanja je mogoče odobriti, če glavni zavezanec dokaže, da ima dovolj izkušenj s skupnim tranzitnim postopkom, da tesno sodeluje s pristojnimi organi, da sam vodi prevozne operacije in da ima dovolj finančnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti.

5.   Za namen odstavkov 3 in 4 države upoštevajo določbe iz Priloge III.

Člen 53a

Metode uporabe splošnega zavarovanja in opustitev zavarovanja

Za splošno zavarovanje in opustitev zavarovanja:

(a)

se glavnemu zavezancu dodeli ‚referenčna številka zavarovanja‘, ki se navezuje na določen referenčni znesek;

(b)

urad zavarovanja glavnemu zavezancu dodeli in izroči začetno oznako dostopa, povezano z ‚referenčno številko zavarovanja‘.

Glavni zavezanec lahko zase ali za svoje zastopnike temu zavarovanju dodeli eno ali več oznak dostopa.

Člen 54

Posebne določbe za blago, ki predstavlja povečano tveganje

1.   Če gre za blago, na katerega se nanaša seznam iz Priloge I, mora za odobritev predložitve splošnega zavarovanja glavni zavezanec poleg izpolnjevanja pogojev iz člena 45 dokazati, da je njegovo finančno stanje trdno, da ima dovolj izkušenj s skupnim tranzitnim postopkom in da ali tesno sodeluje s pristojnimi organi ali pa sam vodi prevozne operacije.

2.   Za to blago se lahko znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, zmanjša:

(a)

na 50 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da tesno sodeluje s pristojnimi organi in da sam vodi prevozne operacije;

(b)

na 30 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da tesno sodeluje s pristojnimi organi, da sam vodi prevozne operacije in da ima dovolj finančnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti.

3.   Za namen odstavka 2 države upoštevajo določbe iz Priloge III.

4.   Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi, ko se zahtevek za uporabo splošnega zavarovanja izrecno nanaša na uporabo istega potrdila o splošnem zavarovanju ne samo za blago, našteto v seznamu iz Priloge I, ampak tudi za blago, ki ni na tem seznamu.

5.   Opustitev zavarovanja ni mogoča v primeru skupnih tranzitnih operacij, ki zadevajo blago, našteto na seznamu iz Priloge I.

6.   Ob upoštevanju načel, ki urejajo odobritev splošnega zavarovanja in zmanjšanje zneska zavarovanja, je mogoče v posebnih okoliščinah izjemoma začasno prepovedati uporabo splošnega zavarovanja za zmanjšan znesek.

7.   Ob upoštevanju načel, ki urejajo odobritev splošnega zavarovanja in zmanjšanje zneska, ki ga mora pokrivati zavarovanje, je mogoče začasno prepovedati uporabo splošnega zavarovanja za blago, ki je bilo v okviru splošnega zavarovanja predmet dokazanih velikih goljufij.

8.   Pogoji uporabe odstavkov 6 in 7 so opisani v Prilogi IV.

Člen 55

Zavarovalni dokument

1.   Splošno zavarovanje izda garant.

2.   Splošno zavarovanje mora biti predmet zavarovalnega dokumenta, ki ustreza vzorcu iz Priloge C4 k Dodatku III. Zavarovalni dokument se shrani v uradu zavarovanja.

3.   Smiselno se uporabljajo določbe člena 17(2).

Člen 56

Potrdila o splošnem zavarovanju ali opustitvi zavarovanja

1.   Na podlagi dovoljenja pristojni organi glavnemu zavezancu izdajo eno ali več potrdil o splošnem zavarovanju ali o opustitvi zavarovanja, v nadaljnjem besedilu imenovanih potrdila, izdelanih v skladu z Dodatkom III, ki mu omogočajo dokazovanje splošnega zavarovanja ali opustitve zavarovanja v okviru uporabe člena 22(1)(b).

2.   Rok veljavnosti potrdila ni daljši od dveh let. Ta rok lahko urad zavarovanja enkrat podaljša za nadaljnje obdobje, ki ni daljše od dveh let.

Člen 57

Razveljavitev in preklic

1.   Člen 19(1) in prvi pododstavek člena 19(2) se smiselno uporabljata za preklic in za razveljavitev splošnega zavarovanja.

2.   Urad zavarovanja mora v računalniški sistem vnesti razveljavitev dovoljenja za splošno zavarovanje ali opustitev zavarovanja s strani pristojnih organov, ali razveljavitev odločitve, s katerim je urad zavarovanja sprejel izjavo garanta, ali preklic te izjave s strani garanta, skupaj z datumom začetka veljavnosti.

3.   Od datuma začetka veljavnosti preklica ali razveljavitve ni mogoče uporabiti nobenega potrdila, ki je bilo izdano v skladu s členom 22(1)(b), za dajanje blaga v skupni tranzitni postopek in ga mora glavni zavezanec nemudoma vrniti uradu zavarovanja.

Vsaka država pošlje Komisiji podatke, po katerih je mogoče ugotoviti istovetnost potrdil, ki so še veljavna in še niso bila vrnjena ali ki so bila prijavljena kot ukradena, izgubljena ali ponarejena. Komisija o tem obvešča druge države.

POGLAVJE III

Uporaba posebnih carinskih oznak

Člen 58

1.   Pristojni organi lahko glavnemu zavezancu dovolijo uporabo posebnih carinskih oznak na prevoznih sredstvih ali tovorkih, če pristojni organi potrdijo, da te oznake izpolnjujejo značilnosti iz Priloge II.

2.   Glavni zavezanec med podatke v tranzitni deklaraciji vpiše število, vrsto in oznake uporabljenih oznak.

Glavni zavezanec namesti carinske oznake najpozneje ob prepustitvi blaga.

POGLAVJE IV

Opustitev predpisane poti

Člen 59

Pristojni organi lahko odobrijo opustitev zahteve po upoštevanju predpisane poti glavnim zavezancem, ki zagotovijo, da lahko pristojni organi kadar koli preverijo položaj zadevne pošiljke.

POGLAVJE V

Status pooblaščenega pošiljatelja

Člen 60

Pooblaščeni pošiljatelj

Osebe, ki želijo opravljati skupne tranzitne operacije, ne da bi morale blago, ki je predmet tranzitne deklaracije, predložiti v uradu odhoda ali na drugem pooblaščenem mestu, lahko pridobijo status pooblaščenega pošiljatelja.

To poenostavitev je mogoče odobriti le osebam, ki imajo dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja ali jim je odobrena opustitev zavarovanja.

Člen 61

Vsebina dovoljenja

Dovoljenje navaja zlasti:

(a)

enega ali več uradov odhoda, ki so odgovorni za skupne tranzitne operacije, ki se bodo opravile;

(b)

rok, v katerem lahko pristojni organi, potem ko pooblaščeni pošiljatelj vloži deklaracijo, izvedejo eventualno kontrolo pred prepustitvijo blaga;

(c)

ukrepe, ki jih je treba sprejeti za ugotavljanje istovetnosti blaga. Za to lahko pristojni organi določijo, da morajo biti na prevozna sredstva ali na tovorke nameščene posebne carinske oznake, ki jih pristojni organi odobrijo kot skladne z značilnostmi iz Priloge II, namesti pa jih pooblaščeni pošiljatelj;

(d)

izvzete kategorije ali gibanja blaga.

Člen 62

Formalnosti ob odhodu

Pooblaščeni pošiljatelj uradu odhoda vloži tranzitno deklaracijo. Prepustitev blaga ni mogoča pred iztekom roka, ki ga predvideva člen 61(b).

Člen 63

Obvezni zaznamki

Pooblaščeni pošiljatelj v računalniški sistem po potrebi vnese naslednje podatke:

—

število, vrsto in model oznak,

—

predpisano pot (po potrebi), ki je določena v skladu s členom 26(2),

—

rok, določen v skladu s členom 29, v katerem je treba blago predložiti namembnemu uradu.

POGLAVJE VI

Status pooblaščenega prejemnika

Člen 64

Pooblaščeni prejemnik

1.   Osebe, ki želijo v svojih prostorih ali na drugem navedenem mestu prejemati blago, ki je dano v skupni tranzitni postopek, ne da bi morale pri tem namembnemu uradu predložiti blago in spremno tranzitno deklaracijo, lahko pridobijo status pooblaščenega prejemnika.

2.   Šteje se, da je glavni zavezanec izpolnil svoje obveznosti iz člena 8(1)(a) in da je skupni tranzitni postopek končan, ko sta spremna tranzitna listina, ki je spremljala pošiljko, in nedotaknjeno blago v predpisanem roku predložena pooblaščenemu prejemniku v njegovih prostorih ali na mestu, ki je naveden v dovoljenju, in če so bili pri tem upoštevani ukrepi za ugotavljanje istovetnosti blaga.

3.   Na zahtevo prevoznika pooblaščeni prejemnik izda potrdilo o prejemu, določeno v členu 38, ki se smiselno uporablja, za vsako pošiljko, dostavljeno v skladu z odstavkom 2.

Člen 65

Obveznosti

1.   Ko blago prispe v njegove prostore ali na kraj, ki je naveden v dovoljenju, mora pooblaščeni prejemnik:

(a)

s sporočilom ‚Obvestilo o prihodu‘, v katerem so navedeni morebitni dogodki med prevozom, pristojni namembni urad nemudoma obvestiti o tem, da je blago prispelo;

(b)

pred začetkom raztovarjanja počakati na prejem sporočila ‚Dovoljenje za raztovarjanje‘;

(c)

po prejemu sporočila ‚Dovoljenje za raztovarjanje‘ namembnemu uradu najkasneje tretji dan po prispetju blaga poslati sporočilo ‚Pripombe o raztovarjanju‘, v katerem so navedene vse razlike, kakor je to določeno s pogoji v dovoljenju;

(d)

imeti na razpolago za namembni urad ali slednjemu predložiti izvod spremne tranzitne listine, ki je spremljala blago, v skladu z določbami iz dovoljenja.

2.   Namembni urad vnese podatke, ki sestavljajo sporočilo ‚Rezultati kontrole‘, v računalniški sistem.

Člen 66

Vsebina dovoljenja

1.   Dovoljenje navaja zlasti:

(a)

namembni urad oziroma urade, odgovorne za blago, ki ga prejme pooblaščeni prejemnik;

(b)

rok, v katerem pooblaščeni prejemnik v sporočilu ‚Dovoljenje za raztovarjanje‘ od namembnega urada prejme ustrezne podatke iz sporočila ‚Obvestilo o predvidenem prihodu‘, potrebne za smiselno uporabo člena 37(3);

(c)

izvzete kategorije ali gibanja blaga.

2.   Pristojni organi v pooblastilu navedejo, ali mora namembni urad kakor koli ukrepati, preden lahko pooblaščeni prejemnik razpolaga s prejetim blagom.

POGLAVJE VII

Poenostavljeni postopki za prevoz blaga v železniškem prometu ali v velikih zabojnikih

Oddelek 1

Splošne določbe o prevozu blaga v železniškem prometu

Člen 67

Obseg uporabe

Formalnosti po skupnem tranzitnem postopku se za prevoz blaga prek železniških družb na podlagi ‚tovornega lista CIM in za hitro pošto‘, v nadaljnjem besedilu ‚tovorni list CIM‘, poenostavijo v skladu s členi 68 do 79, 95 in 96.

Člen 68

Pravna veljava uporabljenih dokumentov

Tovorni list CIM velja kot tranzitna deklaracija.

Člen 69

Kontrola evidenc

Železniška družba vsake države daje evidence, ki se vodijo pri njihovih obračunskih službah, na razpolago pristojnim organom svoje države v kontrolne namene.

Člen 70

Glavni zavezanec

1.   Železniška družba, ki sprejme v prevoz blago s tovornim listom CIM, veljavnim kot skupna tranzitna deklaracija, je glavni zavezanec za tako tranzitno operacijo.

2.   Železniška družba države, prek ozemlja katere blago vstopi v pogodbenice, je glavni zavezanec pri prevozih blaga, ki so ga v prevoz prevzele železnice tretje države.

Člen 71

Nalepka

Železniške družbe poskrbijo za označitev pošiljk v skupnem tranzitnem postopku z nalepko s piktogramom, ki ustreza vzorcu iz Priloge B11 k Dodatku III.

Nalepke se nalepijo na tovorni list CIM in na ustrezni vagon pri vagonskih pošiljkah, v drugih primerih pa na tovorek oziroma tovorke.

Nalepka iz prvega odstavka se lahko nadomesti z žigom v zeleni barvi, ki ponazarja piktogram, prikazan v Prilogi B11 k Dodatku III.

Člen 72

Sprememba prevoznih pogodb

Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:

—

prevoz, ki naj bi se končal zunaj določene pogodbenice, konča v njej,

—

prevoz, ki naj bi se končal znotraj določene pogodbenice, konča zunaj nje,

železniške družbe ne izpolnijo spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.

V vseh drugih primerih lahko železniške družbe izpolnijo spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvestijo urad odhoda.

Pretok blaga med pogodbenicami

Člen 73

Uporaba tovornega lista CIM

1.   Kadar se prevoz, za katerega se uporablja skupni tranzitni postopek, začne na območju pogodbenic, kjer naj bi se tudi končal, se tovorni list CIM predloži uradu odhoda.

2.   Ko pretok blaga poteka od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte, urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino, na listih 1, 2 in 3 tovornega lista CIM:

—

kratico ‚T1‘, kadar se blago giblje po postopku T1,

—

kratico ‚T2‘ oziroma ‚T2F‘, kadar se blago giblje po postopku T2, v primerih, ko je v skladu z določbami Skupnosti vnos te kratice obvezen.

Kratica ‚T2‘ ali ‚T2F‘ se potrdi z žigom urada odhoda.

3.   Ko pretok blaga poteka iz Skupnosti v eno od držav Efte, urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino, na listih 1, 2 in 3 tovornega lista CIM kratico ‚T1‘, kadar se blago giblje po postopku T1.

4.   Razen v primerih, ki jih določata odstavka 2 in 3, velja, da se blago, ki se giblje od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte, kakor tudi tisto, ki se giblje iz Skupnosti v eno od držav Efte, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica Skupnosti, daje v postopek T2 za celotno pot od postaje odhoda do namembne postaje brez predložitve tovornega lista CIM za to blago uradu odhoda.

Ko gre za blago, ki se giblje od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ene ali več držav Efte, se ne nameščajo nalepke iz člena 71.

5.   Šteje se, da se blago, katerega prevoz se začne v eni od držav Efte, prevaža v okviru postopka T1. Če pa se mora v skladu z določbami člena 2(3)(b) Konvencije blago gibati po postopku T2, urad odhoda na list 3 tovornega lista CIM navede, da se blago, na katerega se omenjeni dokument nanaša, giblje po postopku T2; za to jasno vnese v razdelek, pridržan za carino, kratico ‚T2‘ oziroma ‚T2F‘ skupaj z žigom urada odhoda in podpisom pristojnega uradnika. Za blago, ki se giblje po postopku T1, na omenjeni dokument ni treba vnesti kratice T1.

6.   Vsi izvodi tovornega lista CIM se vrnejo udeležencu.

7.   Vsaka od držav članic Efte lahko za blago, ki se giblje po postopkuTT1, predvidi možnost prevoza po postopku T1, ne da bi bilo pri tem treba uradu odhoda predložiti tovorni list CIM.

8.   Pri blagu iz odstavkov 2, 3 in 5 nastopa v vlogi namembnega urada urad namembne postaje. Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prosti promet ali dano v drug postopek, nastopa v vlogi namembnega urada urad, ki je pristojen za to postajo. Če pretok blaga poteka od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte pod pogoji, navedenimi v odstavku 4, ni treba pri namembnem uradu opraviti nobenih formalnosti.

Člen 74

Ukrepi za zagotavljanje istovetnosti

Kot splošno pravilo in glede na ukrepe železniških družb za zagotavljanje istovetnosti urad odhoda na prevozna sredstva in tovorke praviloma ne namešča carinskih oznak.

Člen 75

Uporaba različnih listov tovornega lista CIM

1.   Razen v primerih, ko pretok blaga poteka od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte, železniška družba države, ki je pristojna za namembni urad, slednjemu predloži lista 2 in 3 tovornega lista CIM.

2.   Namembni urad vrne list 2 železniški družbi, takoj ko ga žigosa, list 3 pa obdrži.

Prevozi, ki so namenjeni v tretje države ali prihajajo iz njih

Člen 76

Prevozi v tretje države

1.   Člena 73 in 74 se uporabljata pri prevozu, ki se začne znotraj območja pogodbenic, končal pa naj bi se zunaj tega območja.

2.   Carinski urad mejne postaje, prek katere blago v tranzitu zapusti ozemlje pogodbenic, nastopa v vlogi namembnega urada.

3.   Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 77

Prevozi iz tretjih držav

1.   Kadar se prevoz začne zunaj ozemlja pogodbenic, končal pa naj bi se na njem, carinski urad mejne postaje, prek katere blago vstopi na ozemlje pogodbenic, nastopa v vlogi urada odhoda.

Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.

2.   Urad, pristojen za namembno postajo, deluje kot namembni urad. Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prosti promet ali dano v drug carinski postopek, urad, ki je pristojen za to postajo, nastopa v vlogi namembnega urada.

V namembnem uradu je treba opraviti formalnosti iz člena 75.

Člen 78

Prevoz prek ozemlja pogodbenic

1.   Kadar se prevoz začne zunaj ozemlja pogodbenic, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda oziroma namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členih 77(1) in 76(2).

2.   Pri uradu odhoda in namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 79

Carinski status blaga

Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 77(1) ali 78(1), prevaža v okviru postopka T1, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu z določbami iz Dodatka II.

Oddelek 2

Prevoz blaga v velikih zabojnikih

Člen 80

Obseg uporabe

Formalnosti, ki veljajo za skupni tranzitni postopek, se poenostavijo skladno s členi 81 do 96 za blago v velikih zabojnikih, ki jih tovorijo železniške družbe s pomočjo transportnih podjetij kot posrednikov s predajnim listom, imenovanim v tem dodatku ‚predajni list TR‘. Tak prevoz lahko po potrebi vključuje druge vrste prevoza razen železnice, ki jih opravijo prevozna podjetja, v odpremni državi do železniške postaje odhoda v tej državi in v namembni državi od namembne železniške postaje v tej državi, ter kakršen koli prevoz, ki se med navedenima postajama opravi po morski poti.

Člen 81

Opredelitve

V členih 80 do 96:

1.

‚prevozno podjetje‘ pomeni podjetje, ki so ga ustanovile železniške družbe v obliki gospodarske družbe, katere družbenice so, za prevažanje blaga z velikimi zabojniki na podlagi predajnih listov;

2.

‚velik zabojnik‘ pomeni napravo za prevoz blaga, ki je:

—

trajne narave,

—

posebej zasnovan tako, da omogoča prevoz blaga z enim ali več načini prevoza brez vmesnega pretovarjanja tovora,

—

zasnovan tako, da omogoča preprosto pritrjevanje in/ali rokovanje,

—

oblikovan tako, da se lahko ustrezno namestijo carinske oznake, kadar to zahteva člen 89,

—

takšne velikosti, da znaša površina, omejena s štirimi zunanjimi koti, najmanj 7 m2;

3.

‚predajni list TR‘ pomeni dokument, ki zajema prevozno pogodbo, s katero prevozno podjetje v mednarodnem prometu zagotovi prevoz enega ali več velikih zabojnikov od enega pošiljatelja do enega prejemnika. Predajni list TR ima v desnem zgornjem kotu zaporedno številko, po kateri ga je mogoče prepoznati. Številka je sestavljena iz osmih števk, pred katerimi stojita črki TR.

Predajni list TR je sestavljen iz naslednjih listov po številčnem zaporedju:

št. 1

:

list za upravo prevoznega podjetja;

št. 2

:

list za nacionalnega zastopnika prevoznega podjetja na namembni postaji;

št. 3A

:

list za carino;

št. 3B

:

list za prejemnika;

št. 4

:

list za upravo prevoznega podjetja;

št. 5

:

list za nacionalnega zastopnika prevoznega podjetja na postaji odhoda;

št. 6

:

list za pošiljatelja.

Vsak list predajnega lista TR, razen lista 3A, ima vzdolž desnega roba zelen pas, širok približno 4 cm;

4.

‚seznam velikih zabojnikov‘, v nadaljnjem besedilu ‚seznam‘, pomeni dokument, ki je priložen predajnemu listu TR in je njegov sestavni del, na podlagi katerega se prevaža več velikih zabojnikov od ene postaje odhoda do ene namembne postaje, na teh postajah pa se opravijo carinske formalnosti.

Seznam se predloži v enakem številu izvodov kakor predajni list TR, na katerega se nanaša.

Število seznamov se navede v polju v zgornjem desnem kotu predajnega lista TR, ki je predvideno za ta namen.

V zgornji desni kot vsakega seznama se vpiše tudi zaporedna številka ustreznega predajnega lista TR.

Člen 82

Pravna veljava uporabljenega dokumenta

Predajni list TR, ki ga uporabljajo prevozna podjetja, ima enako pravno veljavo kakor tranzitne deklaracije.

Člen 83

Kontrola evidenc – Podatki, ki jih je treba predložiti

1.   Prevozno podjetje v vsaki državi daje na razpolago pristojnim organom v kontrolne namene prek nacionalnega zastopnika ali zastopnikov evidence, ki jih vodi njihova obračunska služba ali službe ali pa službe nacionalnega zastopnika ali zastopnikov.

2.   Prevozno podjetje ali njegov nacionalni zastopnik ali zastopniki pristojnim organom na njihovo zahtevo v najkrajšem možnem roku pošljejo vse dokumente, računovodske evidence ali informacije, povezane z zaključenimi prevozi ali prevozi v teku, za katere ti organi menijo, da bi jih morali videti.

3.   Kadar se v skladu s členom 82 predajni listi TR obravnavajo kot tranzitne deklaracije, prevozno podjetje ali njegov zastopnik ali zastopniki:

(a)

obvestijo namembni urad o vsakem prejetem predajnem listu TR, ki na listu 1 nima carinskega zaznamka;

(b)

obvestijo urad odhoda o vsakem predajnem listu TR, pri katerem ni bil vrnjen list 1 in pri katerem ne morejo ugotoviti, ali je bila pošiljka pravilno predložena namembnemu uradu ali pa je bila izvožena z ozemlja pogodbenic v tretjo državo v skladu s členom 93.

Člen 84

Glavni zavezanec

1.   Pri prevozih iz člena 80, ki jih prevzame prevozno podjetje določene države, je glavni zavezanec železniška družba te države.

2.   Pri prevozih iz člena 80, ki jih prevzame prevozno podjetje tretje države, je glavni zavezanec železniška družba države, prek katere blago vstopi na ozemlje pogodbenic.

Člen 85

Carinske formalnosti med prevozom, ki ne poteka po železnici

Če je treba opraviti carinske formalnosti med prevozom do postaje odhoda ali od namembne postaje, pa prevoz ne poteka po železnici, se posamezni predajni list TR lahko nanaša le na en veliki zabojnik.

Člen 86

Nalepka

Prevozno podjetje zagotovi za označitev prevozov, ki se izvajajo po skupnem tranzitnem postopku, nalepke s piktogramom, katerih vzorec je prikazan v Prilogi B11 k Dodatku III. Nalepke je treba nalepiti na predajni list TR in na ustrezni veliki zabojnik ali zabojnike.

Nalepka iz prvega odstavka se lahko nadomesti z žigom v zeleni barvi, ki ponazarja piktogram, prikazan v Prilogi B11 k Dodatku III.

Člen 87

Spremembe prevozne pogodbe

Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:

—

prevoz, ki naj bi se končal zunaj določene pogodbenice, konča v njej,

—

prevoz, ki naj bi se končal znotraj določene pogodbenice, konča zunaj nje,

prevozno podjetje ne izpolni spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.

V vseh drugih primerih lahko prevozno podjetje izpolni spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvesti urad odhoda.

Gibanje blaga med pogodbenicami

Člen 88

Predajni list TR in seznami

1.   Kadar se prevoz, za katerega se uporablja skupni tranzitni postopek, začne na območju pogodbenic, kjer naj bi se tudi končal, se predajni list TR predloži uradu odhoda.

2.   Ko gibanje blaga poteka od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte, urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino, na listih 1, 2, 3A in 3B predajnega lista TR:

—

kratico ‚T1‘, kadar se blago giblje po postopku T1,

—

kratico ‚T2‘ oziroma ‚T2F‘, kadar se blago giblje po postopku T2, v primerih, ko je v skladu z določbami Skupnosti vnos te kratice obvezen.

Kratica ‚T2‘ ali ‚T2F‘ se potrdi z žigom urada odhoda.

3.   Ko gibanje blaga poteka iz Skupnosti in v eno od držav Efte, urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino, na listih 1, 2, 3A in 3B predajnega lista TR kratico ‚T1‘, kadar se blago giblje po postopku T1.

4.   Razen v primerih, ki jih določata odstavka 2 in 3, velja, da se blago, ki se giblje od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte, kakor tudi tisto, ki se giblje iz Skupnosti v eno od držav Efte, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica Skupnosti, daje v postopek T2 za celotno pot, ki jo mora opraviti, brez predložitve predajnega lista TR za to blago uradu odhoda. Ko gre za blago, ki se giblje od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ene ali več držav Efte, se ne nameščajo nalepke iz člena 86.

5.   Šteje se, da se blago, katerega prevoz se začne v eni od držav Efte, prevaža v okviru postopka T1. Če pa se mora v skladu z določbami člena 2(3)(b) Konvencije blago gibati po postopku T2, urad odhoda na list 3A predajnega lista TR navede, da se blago, na katerega se omenjeni dokument nanaša, giblje po postopku T2; za to jasno vnese v razdelek, ki je na listu 3A predajnega lista TR pridržan za carino, kratico ‚T2‘ oziroma ‚T2F‘ skupaj z žigom urada odhoda in podpisom pristojnega uradnika. Za blago, ki se giblje po postopku T1, na omenjeni dokument ni treba vnesti kratice ‚T1‘.

6.   Ko se en predajni list TR hkrati nanaša na zabojnike za prevoz blaga, ki se giblje po postopku T1, in zabojnike za prevoz blaga, ki se giblje po postopku T2, urad odhoda vnese v razdelek, pridržan za carino, na listih 1, 2, 3A in 3B predajnega lista TR ločene sklice za zabojnik(-e) glede na to, katero vrsto blaga vsebuje(-jo), in poleg sklica na ustrezni(-e) zabojnik(-e) vnese ustrezno kratico ‚T1‘ in ‚T2‘ oziroma ‚T2F‘.

7.   V primerih, ki jih pokriva odstavek 3, ko se uporabljajo seznami velikih zabojnikov, je treba za zabojnike, ki vsebujejo blago, ki se giblje po postopku T1, izdelati ločene sezname, serijska številka ali številke zadevnega seznama ali seznamov pa se vnesejo v razdelek, namenjen carini, na listih 1, 2, 3A in 3B predajnega lista TR. Kratica ‚T1‘ se vnese ob serijski(-ih) številki(-ah) seznama(-ov), na katere(-ga) se nanaša(-jo).

8.   Vsi listi predajnega lista TR se vrnejo udeležencu.

9.   Vsaka od držav članic Efte lahko za blago, ki se giblje po postopku T1, predvidi možnost prevoza po postopku T1 brez predložitve predajnega lista TR uradu odhoda.

10.   Predajni list TR za blago iz odstavkov 2, 3 in 5 je treba predložiti namembnemu uradu, kjer je blago predloženo za sprostitev v prosti promet ali za vnos v drug postopek.

Ko gibanje blaga poteka od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte pod pogoji, navedenimi v odstavku 4, ni treba v namembnem uradu opraviti nobenih formalnosti.

Člen 89

Ukrepi za zagotavljanje istovetnosti

Istovetnost blaga se zagotavlja v skladu z določbami člena 11 Konvencije. Urad odhoda pa običajno ne namešča carinskih oznak na velike zabojnike, kadar ukrepe za zagotovitev istovetnosti sprejmejo železniške družbe. Če se oznake namestijo, se to navede v polju, predvidenem za carino, na listih 3A in 3B predajnega lista TR.

Člen 90

Uporaba različnih listov predajnega lista TR

1.   Razen v primerih, ko gibanje blaga poteka od ene do druge točke znotraj Skupnosti prek ozemlja ene ali več držav Efte, prevozno podjetje predloži liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR namembnemu uradu.

2.   Namembni urad takoj vnese zaznamek na lista 1 in 2 ter ju vrne prevoznemu podjetju, list 3A pa obdrži.

Prevoz blaga v tretje države ali iz njih

Člen 91

Prevoz v tretje države

1.   Kadar se prevoz začne na ozemlju pogodbenic, končal pa naj bi se zunaj njega, se uporabljajo določbe člena 88(1) do (9) in člena 89.

2.   Carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago zapusti ozemlje pogodbenic, nastopa v vlogi namembnega urada.

3.   Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 92

Prevoz iz tretjih držav

1.   Kadar se prevoz začne zunaj ozemlja pogodbenic, končal pa naj bi se na njem, carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago vstopi na ozemlje pogodbenic, nastopa v vlogi urada odhoda. Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.

2.   Urad, pri katerem se predloži blago, nastopa v vlogi namembnega urada. Formalnosti, predpisane v členu 90, se opravijo pri namembnem uradu.

Člen 93

Prevoz prek ozemlja pogodbenic

1.   Kadar se prevoz začne zunaj ozemlja pogodbenic, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda oziroma namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členih 92(1) in 91(2).

2.   Pri uradu odhoda in namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 94

Carinski status blaga

Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 92(1) ali 93(1), prevaža v okviru postopka T1, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu z določbami iz Dodatka II.

Oddelek 3

Druge določbe

Člen 95

Nakladnice

1.   Člen 22(5) tega dodatka in točka 24 Priloge V k temu dodatku se uporabljata za vse nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR. Število priloženih nakladnic se vpiše v polje, predvideno na tovornem listu CIM oziroma predajnem listu TR za podatke o spremnih listinah.

Nakladnica poleg tega vsebuje številko vagona, na katerega se nanaša tovorni list CIM, ali po potrebi številko zabojnika, ki vsebuje blago.

2.   Pri prevozih, ki se začenjajo znotraj ozemlja pogodbenic in hkrati vsebujejo tako blago, ki se prevaža po postopku T1, kakor tudi blago, ki se prevaža po postopku T2, se sestavijo ločene nakladnice; pri prevozu blaga v velikih zabojnikih na podlagi predajnega lista TR se ločene nakladnice sestavijo za vsak veliki zabojnik, ki vsebuje obe kategoriji blaga.

Zaporedne številke nakladnic, ki se nanašajo na eno od obeh kategorij blaga, se vpišejo v polje, ki je predvideno za poimenovanje blaga na tovornem listu CIM oziroma predajnem listu TR.

3.   V primerih iz odstavkov 1 in 2 in za namene postopkov, predvidenih v členih 67 do 96, so nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR, njun sestavni del in imajo enak pravni učinek.

Izvirnik takih nakladnic postaja odpreme opremi z žigom.

Oddelek 4

Obseg uporabe običajnih in poenostavljenih postopkov – Kombiniran železniško-cestni prevoz

Člen 96

1.   Določbe členov 67 do 95 ne onemogočajo uporabe postopkov, določenih v naslovu II, pri čemer se kljub temu uporabljajo določbe členov 69 in 71 ali 83 in 86.

2.   V primeru iz odstavka 1 se pri izpolnjevanju tovornega lista CIM ali predajnega lista TR sklicevanje na uporabljeno(-e) tranzitno(-e) deklaracijo(-e) razločno vpiše v polje, predvideno za podatke o spremnih listinah.

Sklicevanje vključuje vrsto dokumenta, urad, ki ga je izdal, ter datum in evidenčno številko vsakega uporabljenega dokumenta.

Poleg tega list 2 tovornega lista CIM ali lista 1 in 2 predajnega lista TR overi železniška družba, pristojna za zadnjo železniško postajo v skupni tranzitni operaciji. Družba overi dokument, potem ko ugotovi, da prevoz blaga poteka na podlagi tranzitnega(-ih) dokumenta(-ov), na katere(-ga) se sklicuje.

Ko se skupne tranzitne operacije iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka končajo v eni od držav Efte, lahko ta država zahteva, da se carinskemu uradu, pristojnemu za zadnjo železniško postajo, ki jo zadeva skupna tranzitna operacija, predloži list 2 tovornega lista CIM ali lista 1 in 2 predajnega lista TR. Ta urad overi dokument, potem ko ugotovi, da prevoz blaga poteka na podlagi tranzitnega(-ih) dokumenta(-ov), na katere(-ga) se sklicuje.

3.   Kadar se skupna tranzitna operacija izvaja na podlagi predajnega lista TR v skladu z določbami členov 80 do 94, se za uporabljeni tovorni list CIM v okviru te operacije ne uporabljajo niti členi 67 do 79 niti člen 96(1) in (2). V tovornem listu CIM se v polju, predvidenem za podatke o spremnih listinah, razločno navede sklicevanje na predajni list TR. Sklicevanje vključuje besede ‚predajni list TR‘, ki jim sledi zaporedna številka.

4.   Ko železniške družbe v enem od svojih železniških terminalov sprejmejo kombiniran železniško-cestni prevoz blaga, ki se giblje na podlagi ene ali več tranzitnih deklaracij po postopku, opredeljenem v naslovu II, in ga usmerijo na vagone, železniške družbe sprejmejo odgovornost za to, da bodo poravnale carine in druge dajatve, če bo med potovanjem po železnici prišlo do kršitev ali nepravilnosti in če za državo, kjer so se omenjene kršitve ali nepravilnosti zgodile ali se šteje, da so se zgodile, ne obstaja veljavno zavarovanje ter če teh zneskov ne bo mogoče izterjati od glavnega zavezanca.

Člen 97

Pooblaščeni pošiljatelj in pooblaščeni prejemnik

1.   Kadar se opustitev predložitve tranzitne deklaracije uradu odhoda nanaša na blago, ki naj bi bilo odpremljeno na podlagi tovornega lista CIM ali predajnega lista TR v skladu z določbami členov 67 do 96, pristojni organi določijo ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi vnos kratic ‚T1‘, ‚T2‘ oziroma ‚T2F‘ na liste 1, 2 in 3 tovornega lista CIM oziroma liste 1, 2, 3A in 3B predajnega lista TR.

2.   Kadar je blago, ki se prevaža v skladu z določbami členov 67 do 96, namenjeno pooblaščenemu prejemniku, lahko pristojni organi z odstopanjem od členov 64(2) in 66(1)(a) določijo, da železniška družba oziroma prevozno podjetje lista 2 in 3 tovornega lista CIM oziroma liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR predloži neposredno namembnemu uradu.

(Členi 98 do 110: prosto)

POGLAVJE VIII

Poenostavljeni postopki za zračni prevoz

Člen 111

Poenostavljeni postopek (raven 1)

1.   Letalskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje za uporabo letalskega manifesta kot tranzitne deklaracije, če vsebina tega manifesta ustreza vzorcu iz Dodatka 3 k Prilogi 9 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (poenostavljeni postopek – raven 1).

Za skupne tranzitne operacije dovoljenje navaja obliko manifesta ter letališča odhoda in namembna letališča. Letalski prevoznik pošlje pristojnim organom vsakega zadevnega letališča overjen izvod dovoljenja.

2.   Če prevozna operacija zajema blago, ki ga je treba dati v postopek T1, in tudi blago, ki ga je treba dati v postopek T2, se tako blago navede na ločenih manifestih.

3.   Na vsakem manifestu mora biti zaznamek z datumom in podpisom letalskega prevoznika, ki ga označi:

—

s kratico ‚T1‘, kadar se blago giblje po postopku T1,

—

s kratico ‚T2‘ oziroma ‚T2F‘, kadar se blago giblje po postopku T2, vendar je lahko vsak manifest opremljen samo z eno od obeh kratic.

4.   Manifest vsebuje tudi naslednje podatke:

—

naziv letalskega prevoznika, ki prevaža blago,

—

številko leta,

—

datum leta,

—

naziv letališča natovarjanja (letališče odhoda) in raztovarjanja (namembno letališče);

in za vsako pošiljko, navedeno v manifestu, še:

—

številko letalskega tovornega lista,

—

število tovorkov,

—

običajen trgovski opis blaga, ki vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga,

—

bruto maso.

Če je blago v skupinah, se njihov opis, če je to primerno, nadomesti z vnosom ‚konsolidacija‘, ki se lahko krajša. V takšnih primerih letalski tovorni listi za pošiljke na manifestu vsebujejo običajen trgovski opis blaga skupaj z vsemi potrebnimi podatki za ugotavljanje istovetnosti blaga.

5.   Vsaj dva izvoda manifesta je treba predložiti pristojnim organom na letališču odhoda, ki obdržijo en izvod.

Za kontrolne namene lahko ti organi zahtevajo predložitev vseh letalskih tovornih listov, ki se nanašajo na pošiljke, navedene na manifestu.

6.   En izvod manifesta je treba predložiti pristojnim organom na namembnem letališču, ki ga obdržijo.

Za kontrolne namene lahko pristojni organi namembnega letališča zahtevajo tudi predložitev manifestov in letalskih tovornih listov za vse blago, ki se raztovarja na letališču.

7.   Enkrat na mesec, potem ko potrdijo verodostojnost seznama, pristojni organi vsakega namembnega letališča pošljejo pristojnim organom vsakega letališča odhoda seznam manifestov, prejetih v preteklem mesecu, ki ga sestavijo letalski prevozniki.

Opis vsakega manifesta na tem seznamu vsebuje naslednje podatke:

—

referenčno številko manifesta,

—

oznako, ki označuje manifest kot tranzitno deklaracijo v skladu z odstavkom 3,

—

naziv (lahko okrajšan) letalskega prevoznika, ki je prevažal blago,

—

številko leta,

—

datum leta.

Dovoljenje lahko tudi določa, da letalski prevozniki sami pošiljajo podatke iz prvega pododstavka.

Če se odkrijejo nepravilnosti v zvezi s podatki na manifestih z navedenega seznama, pristojni organi namembnega letališča o tem obvestijo pristojne organe letališča odhoda in organ, ki je dovoljenje izdal, z navedbo zlasti letalskih tovornih listov za zadevno blago.

Člen 112

Poenostavljeni postopek (raven 2)

1.   Letalskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje, da kot tranzitno deklaracijo uporablja manifest, ki se pošilja s sistemi elektronske izmenjave podatkov, če opravlja veliko letov med državami članicami (poenostavljeni postopek – raven 2).

Z odstopanjem od člena 45(1)(a) ni potrebno, da imajo letalski prevozniki sedež v eni od pogodbenic, če imajo tam območno podružnico.

2.   Ob prejemu vloge za dovoljenje pristojni organi o tem obvestijo druge države, na katerih ozemlju so letališča odhoda in namembna letališča, povezana s sistemi elektronske izmenjave podatkov.

Če v 60 dneh od obvestila ne prejmejo nobenega ugovora, pristojni organi izdajo dovoljenje.

Takšno dovoljenje velja v vseh zadevnih državah in se uporablja samo za skupne tranzitne operacije med letališči, na katera se nanaša.

3.   Poenostavitev se izvaja na naslednji način:

(a)

manifest, sestavljen na letališču odhoda, se prek sistemov elektronske izmenjave podatkov pošlje namembnemu letališču;

(b)

letalski prevoznik na manifest vnese:

—

kratico ‚T1‘, kadar se blago giblje po postopku T1,

—

kratico ‚T2‘ oziroma ‚TF‘, kadar se blago giblje po postopku T2,

—

kratico ‚TD‘, kadar je blago že v tranzitnem postopku. Tudi v takšnih primerih letalski prevoznik vpiše kratico ‚TD‘ na ustrezni letalski tovorni list, pa tudi referenco za uporabljeni postopek, referenčno številko in datum tranzitne deklaracije ter ime urada, ki jo je izdal,

—

črko ‚C‘ (ki ustreza ‚T2L‘) oziroma ‚F‘ (ki ustreza ‚T2LF‘) za skupnostno blago, ki ni v tranzitnem postopku,

—

črko ‚X‘ za skupnostno blago, ki se izvaža in se ne daje v tranzitni postopek,

ob ustrezne postavke na manifestu.

Manifest vključuje tudi podatke iz člena 111(4);

(c)

šteje se, da je skupni tranzitni postopek končan, ko sta manifest, poslan po sistemu elektronske izmenjave podatkov, in blago predložena pristojnim organom namembnega letališča;

(d)

na zahtevo se pristojnim organom letališča odhoda in namembnega letališča predloži izvod manifesta, poslanega prek sistema elektronske izmenjave podatkov;

(e)

evidenca, ki jo vodi letalski prevoznik, mora vsebovati vsaj podatke iz točke (b);

(f)

pristojni organi letališča odhoda izvajajo revizijske kontrole na osnovi analize tveganja;

(g)

pristojni organi namembnega letališča izvajajo revizijske kontrole na osnovi analize tveganja in pristojnim organom na letališču odhoda po potrebi prek sistema elektronske izmenjave podatkov pošljejo podatke o prejetih manifestih v preverjanje.

4.   Ne glede na določbe iz poglavja VI naslova II in naslova IV:

—

letalski prevoznik obvesti pristojne organe o vseh kršitvah in nepravilnostih,

—

pristojni organi na namembnem letališču čimprej obvestijo pristojne organe letališča odhoda in organ, ki je izdal dovoljenje, o vseh kršitvah in nepravilnostih.

POGLAVJE IX

Poenostavljeni postopki za prenos po cevovodih

Člen 113

1.   Kadar se uporablja skupni tranzitni postopek, se za blago, ki se prenaša po cevovodu, formalnosti tega postopka prilagodijo v skladu z odstavki 2 do 5.

2.   Šteje se, da je blago, ki se prenaša po cevovodu, dano v skupni tranzitni postopek:

—

ob vstopu na carinsko območje ene od pogodbenic za tisto blago, ki na to območje vstopi po cevovodu,

—

ob vstopu v cevovodni sistem za tisto blago, ki je že na carinskem območju ene od pogodbenic.

Kadar je potrebno, se skupnostni status blaga določa v skladu z določbami iz Dodatka II.

3.   Glavni zavezanec za blago iz odstavka 2 je upravljavec cevovoda, ki ima svoj sedež v državi, prek ozemlja katere blago vstopi na ozemlje ene od pogodbenic, ali upravljavec cevovoda iz države, v kateri se prenos začne.

4.   Za namene člena 4(2) se upravljavec cevovoda, ki ima svoj sedež v državi, prek ozemlja katere se blago prenaša po cevovodu, šteje za prevoznika.

5.   Ne glede na določbe iz odstavka 8 se šteje, da je skupna tranzitna operacija končana, ko blago, ki se prenaša po cevovodu, prispe v prejemnikov objekt ali je sprejeto v razdelilno omrežje prejemnika in ga ta vpiše v svojo evidenco.

6.   Ko prenos blaga po cevovodu, ki poteka med dvema pogodbenicama in za katerega se šteje, da je v skladu z določbami iz odstavka 2 dano v skupni tranzitni postopek, poteka tudi čez ozemlje pogodbenice, v kateri se ta postopek ne uporablja za prenos blaga po cevovodu, se omenjeni postopek med prečkanjem njenega ozemlja prekine.

7.   Ko poteka prenos blaga po cevovodu iz pogodbenice, v kateri se za tovrsten prenos blaga ne uporablja skupni tranzitni postopek, v pogodbenico, kjer se ta postopek uporablja, se šteje, da se je skupni tranzitni postopek začel, ko blago vstopi na ozemlje zadnje navedene pogodbenice.

8.   Ko poteka prenos blaga po cevovodu iz pogodbenice, v kateri se za tovrsten prenos blaga uporablja skupni tranzitni postopek, v pogodbenico, kjer se ta postopek ne uporablja, se šteje, da se je skupni tranzitni postopek končal, ko blago zapusti ozemlje pogodbenice, v kateri se ta postopek uporablja.

9.   Podjetja, ki sodelujejo pri prenosu blaga, vodijo evidence in jih dajejo na razpolago pristojnim organom zaradi kontrol, ki se zdijo potrebne v zvezi s skupnimi tranzitnimi operacijami, na katere se nanaša ta člen.

NASLOV IV

DOLG IN IZTERJAVA

Člen 114

Nastanek dolga

1.   Dolg v smislu člena 3(l) nastane zaradi:

(a)

nezakonite odstranitve blaga iz skupnega tranzitnega postopka ali

(b)

če do nezakonite odstranitve ne pride, zaradi neizpolnjevanja katere od obveznosti, predvidenih v okviru uporabe skupnega tranzitnega postopka, ali neupoštevanja katerega od pogojev, določenih za vnos blaga v skupni tranzitni postopek.

Vendar dolg ne nastane v primeru kršitev, ki nimajo resnih posledic za izvajanje postopka, če:

(i)

se te kršitve ne nanašajo na poskus nezakonite odstranitve blaga iz skupnega tranzitnega postopka;

(ii)

ne gre za očitno malomarnost s strani udeleženega;

(iii)

se vse formalnosti, potrebne za ureditev statusa blaga, izvedejo naknadno.

Pogodbenice lahko določijo situacije, za katere se lahko uporablja drugi pododstavek.

2.   Dolg nastane:

(a)

ko je blago odstranjeno iz skupnega tranzitnega postopka ali

(b)

ko niso več izpolnjene obveznosti, zaradi neizvajanja katerih nastane dolg, oziroma ko se blago vnese v postopek, če se naknadno izkaže, da eden od pogojev za vnos v postopek ni bil dejansko izpolnjen.

3.   Šteje se, da za blago v skupnem tranzitnem postopku ni nastal noben dolg, če udeleženi predloži dokaz, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti, ki nastanejo ob vnosu blaga v skupni tranzitni postopek iz odstavka 1(b), zaradi popolnega uničenja ali nepovratne izgube zadevnega blaga, ki ga (jo) je povzročila sama narava blaga, nepredvidljiv dogodek ali višja sila, oziroma je do tega prišlo po izdaji dovoljenja pristojnih organov.

Nepovratna izguba blaga pomeni, da zadevno blago ni več uporabno.

Člen 115

Določanje dolžnika

1.   V primeru, na katerega se nanaša člen 114(1)(a), je (so) dolžnik(-i):

(a)

oseba, ki odstrani blago iz skupnega tranzitnega postopka;

(b)

osebe, ki so sodelovale pri omenjeni odstranitvi, če so pri tem vedele ali če se upravičeno domneva, da so vedele, da gre za odstranitev blaga iz skupnega tranzitnega postopka;

(c)

osebe, ki so pridobile ali hranile zadevno blago, če so v času, ko so ga pridobile ali prejele, vedele ali če se upravičeno domneva, da so vedele, da je bilo zadevno blago odstranjeno iz skupnega tranzitnega postopka; in

(d)

glavni zavezanec.

2.   V primeru iz člena 114(1)(b) je dolžnik oseba, ki mora bodisi izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz vnosa blaga v skupni tranzitni postopek, bodisi upoštevati pogoje, določene za vnos blaga v skupni tranzitni postopek.

3.   Če je za isti dolg odgovornih več dolžnikov, ga morajo poravnati solidarno.

Člen 116

Določanje kraja nastanka dolga

1.   Dolg nastane:

(a)

na kraju, kjer so se zgodili dogodki, katerih posledica je; ali

(b)

če tega kraja ni mogoče določiti, na kraju, kjer pristojni organi ugotovijo, da je blago v situaciji, ki vodi v nastanek dolga; ali

(c)

če kraja ni mogoče določiti v skladu s točko (a) ali (b), v:

—

sedmih mesecih od dneva, ko bi moralo biti blago predloženo namembnemu uradu, razen če je bil poslan zahtevek za izterjavo, v tem primeru se lahko ta rok podaljša za največ en mesec, ali

—

enem mesecu po izteku roka iz člena 41(5), če glavni zavezanec ne predloži zadostnih podatkov ali sploh ne predloži informacij,

bodisi v državi, v pristojnosti katere je zadnji vstopni urad tranzita, ki pošlje sporočilo ‚Obvestilo o prehodu meje‘, ali, če ta ne obstaja, v državi, v pristojnosti katere je urad odhoda.

2.   Pristojni organi iz člena 117(1) so organi države, v kateri je dolg nastal ali za katero se šteje, da je v njej nastal v skladu s tem členom.

Člen 117

Ukrepi zoper dolžnika

1.   Pristojni organi sprožijo postopek izterjave, takoj ko lahko:

(a)

izračunajo dolgovani znesek in

(b)

določijo, kdo je dolžnik.

2.   V ta namen in ob upoštevanju predpisov ti organi v skladu s pogoji in roki, ki so v veljavi v pogodbenicah, dolžnika obvestijo o dolgovanem znesku.

3.   Dolžnik mora kakršen koli dolgovani znesek, na katerega se nanaša obvestilo iz odstavka 2, poravnati v skladu z načini in roki, ki so v veljavi v pogodbenicah.

4.   Kadar po začetku postopka izterjave pristojni organi iz člena 116 (‚organ prosilec‘) kakor koli pridobijo dokaze o kraju, kjer je nastal carinski dolg, in če se ta kraj nahaja v eni od ostalih pogodbenic, nemudoma pošljejo vso potrebno dokumentacijo skupaj z overjenim izvodom dokazila organom, ki so pristojni za ta kraj (‚zaprošeni organi‘).

Zaprošeni organ potrdi prejem obvestila in navede, ali je odgovoren za izterjavo. Če organ prosilec ne prejme odgovora v treh mesecih, nemudoma nadaljuje postopek izterjave dolga, ki ga je začel.

5.   Če je zaprošeni organ pristojen, začne nov postopek izterjave dolga, če je to primerno po trimesečnem obdobju iz prejšnjega odstavka in pod pogojem, da je organ prosilec nemudoma obveščen.

Vsak nedokončan postopek izterjave drugih dajatev, ki ga začne organ prosilec, se začasno odloži, takoj ko ga zaprošeni organ obvesti, da je sklenil izvesti izterjavo.

Takoj ko zaprošeni organ predloži dokazilo, da je izterjal zadevne zneske, organ prosilec povrne vse že pobrane zneske ali prekliče postopek izterjave.

Člen 118

Ukrepi zoper garanta

1.   Ob upoštevanju odstavka 4 garantova odgovornost traja, dokler lahko dolgovani znesek še postane izterljiv.

2.   Če postopek ni bil zaključen, morajo pristojni organi države odhoda v devetih mesecih od datuma, ko bi moralo biti blago predloženo namembnemu uradu, obvestiti garanta, da postopek ni bil zaključen.

3.   Če postopek ni bil zaključen, pristojni organi, določeni v skladu s členom 116, v treh letih od datuma sprejema tranzitne deklaracije obvestijo garanta, da se od njega zahteva ali se bo morda zahtevalo plačilo dolga, za katerega odgovarja v zvezi z zadevno skupno tranzitno operacijo. Obvestilo mora vsebovati referenčno številko gibanja blaga in datum tranzitne deklaracije, ime urada odhoda, ime glavnega zavezanca in zadevni znesek.

4.   Garant je prost svojih obveznosti, če mu katero koli od obvestil, predvidenih v odstavkih 2 in 3, ni bilo izdano pred iztekom roka.

5.   Kadar je eno od obvestil izdano, je garant obveščen o izterjavi dolga ali o koncu postopka.

Člen 119

Izmenjava podatkov in sodelovanje pri izterjavi

Ne glede na člen 13a Konvencije si države članice medsebojno pomagajo pri določanju organov, pristojnih za izterjavo v skladu s členom 116.

Takšni organi obvestijo urad odhoda in urad zavarovanja o vseh primerih nastanka dolga v zvezi s skupnimi tranzitnimi deklaracijami, ki jih je sprejel urad odhoda, in o ukrepih, sprejetih proti dolžniku, da bi izterjali zadevne zneske. Poleg tega urad odhoda obvestijo o pobiranju pristojbin in drugih dajatev, s čimer uradu omogočijo zaključek tranzitne operacije.

“

PRILOGA II

„

PRILOGA I

BLAGO Z VEČJIM TVEGANJEM ZA GOLJUFIJE

1

2

3

4

5

Oznaka HS

Poimenovanje blaga

Minimalne količine

Oznake za občutljivo blago (1)

Minimalna stopnja posameznega zavarovanja

ex ex 0102.90

Drugo živo govedo domačih pasem

4 000 kg

1

1 500 EUR/t

0201.10

Meso, goveje, sveže ali ohlajeno

3 000 kg

 

2 700 EUR/t

0201.20

 

 

 

2 900 EUR/t

0201.30

 

 

 

5 200 EUR/t

0202.10

Meso, goveje, zamrznjeno

3 000 kg

 

2 700 EUR/t

0202.20

 

 

 

2 900 EUR/t

0202.30

 

 

 

3 900 EUR/t

0402.10

Mleko in smetana, koncentrirana ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila

2 500 kg

 

1 600 EUR/t

0402.21

 

 

1 900 EUR/t

0402.29

 

 

2 500 EUR/t

0402.91

 

 

1 400 EUR/t

0402.99

 

 

1 600 EUR/t

0405.10

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka

3 000 kg

 

2 600 EUR/t

0405.90

 

 

 

2 800 EUR/t

ex ex 0803.00

Banane, razen pisang, sveže

8 000 kg

1

800 EUR/t

1701.11

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju

7 000 kg

 

—

1701.12

 

 

 

—

1701.91

 

 

 

—

1701.99

 

 

 

—

2207.10

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več

3 hl

 

2 500 EUR/hl čistega alkohola

2208.20

Žganja, likerji in druge alkoholne pijače

5 hl

 

 

2 500 EUR/hl čistega alkohola

2208.30

 

 

 

2208.40

 

 

 

2208.50

 

 

 

2208.60

 

 

 

2208.70

 

 

 

ex ex 2208.90

 

 

1

2402.20

Cigarete, ki vsebujejo tobak

35 tisoč kosov

 

120 EUR/1 000 kosov

PRILOGA II

ZNAČILNOSTI CARINSKIH OZNAK

Carinske oznake iz člena 31 tega dodatka morajo imeti vsaj naslednje značilnosti in biti skladne z naslednjimi tehničnimi specifikacijami:

(a)

Osnovne značilnosti:

Carinske oznake:

1.

morajo vzdržati normalno uporabo;

2.

morajo biti brez težav preverljive in razpoznavne;

3.

morajo biti izdelane tako, da se pri vsakem poskusu odstranitve vidno poškodujejo;

4.

morajo biti izdelane za enkratno uporabo oziroma, če so namenjene za večkratno uporabo, morajo biti izdelane tako, da jih je mogoče jasno označiti z individualno identifikacijsko oznako ob vsaki ponovni uporabi;

5.

morajo imeti oznake za preverjanje istovetnosti.

(b)

Tehnične specifikacije:

1.

oblika in dimenzije oznak se lahko spreminjajo glede na uporabljeni način nameščanja oznak, vendar morajo biti dimenzije take, da omogočajo hitro preverjanje oznak za preverjanje istovetnosti;

2.

oznake za preverjanje istovetnosti morajo biti izdelane tako, da jih ni mogoče ponarediti in da jih je težko razmnoževati;

3.

uporabljeni material mora biti odporen proti poškodbam in ne sme omogočati neopaznega ponarejanja ali ponovne uporabe.

PRILOGA III

MERILA IZ ČLENOV 53 IN 54

Merila

Opombe

1.

Dovolj izkušenj

Zadostne izkušnje se dokazujejo s pravilno in redno uporabo skupnega tranzitnega postopka kot glavni zavezanec v naslednjih obdobjih pred oddajo vloge za odobritev znižanja:

—

šest mesecev za uporabo člena 53(3)(a) in člena 54(1),

—

eno leto za uporabo členov 53(3)(b) in 54(2)(a),

—

dve leti za uporabo člena 53(4) in člena 54(2)(b).

2.

Tesno sodelovanje s pristojnimi organi

Glavni zavezanec tesno sodeluje s pristojnimi organi, če pri opravljanju svojih operacij uporablja posebne ukrepe, ki organom olajšajo opravljanje pregledov in zaščitijo interese vseh udeleženih strani.

Če so taki ukrepi zadovoljivi za pristojne organe, se lahko nanašajo zlasti na:

—

posebne načine izpolnjevanja tranzitnih deklaracij,

ali

—

vsebino takih deklaracij, če glavni zavezanec zagotovi dodatne podatke, tudi če to ni obvezno,

ali

—

načine opravljanja formalnosti za dajanje blaga v postopek (zlasti če glavni zavezanec svoje deklaracije vedno vlaga pri istem carinskem uradu).

3.

Vodenje prevoznih operacij

Glavni zavezanec dokaže, da vodi prevozne operacije, zlasti:

(a)

če prevozne operacije opravlja sam in uporablja visoke standarde varnosti;

ali

(b)

če uporabi prevoznika, s katerim ima dolgotrajno pogodbeno razmerje in ki zagotavlja storitev, ustrezno visokim standardom varnosti;

ali

(c)

če uporabi posrednika, pogodbeno vezanega na prevoznika, ki zagotavlja storitve z visokim standardom varnosti.

4.

Dovolj finančnih sredstev za pokrivanje obveznosti

Glavni zavezanec dokaže, da ima dovolj finančnih sredstev za pokrivanje obveznosti, tako da pristojnim organom predloži dokaze o posedovanju sredstev za plačilo dolga, ki bi lahko nastal v zvezi z zadevnim blagom.

PRILOGA IV

UPORABA ČLENA 54(7)

Začasna prepoved uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja

1.

Primeri, v katerih je mogoče začasno prepovedati uporabo splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja

1.1

Začasna prepoved uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek

‚Posebne okoliščine‘ iz člena 54(6) pomenijo okoliščine, v katerih je bilo v veliko primerih, ki so zadevali več kot enega glavnega zavezanca in so predstavljali nevarnost za nemoteno delovanje postopka, ugotovljeno, da kljub uporabi členov 50 in 57 splošno zavarovanje za zmanjšani znesek iz člena 54(2) ne zadostuje več za to, da bi v predpisanem roku zagotovilo plačilo dolgov, ki nastanejo, če se blago s seznama iz Priloge I umakne iz skupnostnega tranzitnega postopka.

1.2

Začasna prepoved uporabe splošnega zavarovanja

‚Velika goljufija‘ iz člena 54(7) pomeni okoliščine, ko je ugotovljeno, da kljub uporabi členov 50 in 57 in, če je to primerno, člena 54(6) splošno zavarovanje iz člena 54(1) ne zadostuje več za zagotovitev v predpisanem roku plačila dolgov, ki nastanejo, če se blago s seznama iz Priloge I umakne iz skupnega tranzitnega postopka, pri čemer je treba upoštevati količino umaknjenega blaga in okoliščine umika, zlasti če so rezultat mednarodnih organiziranih kriminalnih dejavnosti.

2.

Postopek odločanja o začasni prepovedi uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja

2.1

Skupni odbor sprejme sklep o začasni prepovedi uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja iz člena 54(6) ali (7) (v nadaljnjem besedilu ‚sklep‘) po naslednjem postopku:

2.2

Sklep je mogoče sprejeti na podlagi zahtevka ene ali več pogodbenic.

2.3

Ko je podan tovrsten zahtevek, se pogodbenice med seboj obveščajo o ugotovitvah, do katerih so prišle, in proučijo, ali so izpolnjeni pogoji iz točk 1.1 in 1.2.

2.4

Če so po mnenju pogodbenic ti pogoji izpolnjeni, se skupnemu odboru predloži osnutek sklepa za sprejetje po pisnem postopku, opisanem v točki 2.5.

2.5

Generalni sekretariat Komisije pošlje osnutek sklepa preostalim pogodbenicam (razen Skupnosti).

Sklep je sprejet, če Generalni sekretariat Komisije v tridesetih dneh po datumu, ko je bil osnutek sklepa odposlan, od pogodbenic z dopisom ne prejme nobenega ugovora. Generalni sekretariat Komisije pogodbenice obvesti o sprejetju sklepa.

Če v predvidenem roku ena ali več pogodbenic Generalnemu sekretariatu Komisije predloži kakršen koli ugovor, Generalni sekretariat o tem obvesti preostale pogodbenice.

2.6

Vsaka od pogodbenic zagotovi objavo sklepa.

2.7

Veljavnost sklepa je omejena na dvanajst mesecev. Vendar lahko Skupni odbor po ponovni preučitvi s strani pogodbenic sklene, da bo to obdobje podaljšal ali ga razveljavil.

3.

Ukrepi za omilitev finančnih posledic prepovedi uporabe splošnega zavarovanja

Če je bila uporaba splošnega zavarovanja začasno prepovedana za blago s seznama iz Priloge I, se lahko imetnikom splošnega zavarovanja na njihovo zahtevo odobri uporaba posameznega zavarovanja, za katerega veljajo naslednji posebni pogoji:

—

posamezno zavarovanje se sestavi kot poseben zavarovalni dokument, ki vsebuje napotila na to prilogo in zajema le blago, navedeno v sklepu,

—

to posamezno zavarovanje se lahko uporabi samo pri uradu odhoda, navedenem na zavarovalnem dokumentu,

—

lahko se uporablja za pokrivanje več hkratnih ali zaporednih operacij, če vsota zadevnih zneskov v tekočih poslih, za katere postopek še ni bil zaključen, ne presega zneska posameznega zavarovanja. V tem primeru urad zavarovanja glavnemu zavezancu dodeli začetno oznako dostopa za zavarovanje. Glavni zavezanec lahko zase ali za svoje zastopnike temu zavarovanju dodeli eno ali več oznak dostopa,

—

vsakokrat, ko se zaključi skupna tranzitna operacija, zajeta s takim posameznim zavarovanjem, se sprosti znesek, ki je bil namenjen za tako operacijo, in se lahko ponovno uporabi za drugo operacijo do najvišjega zneska zavarovanja.

4.

Odstopanja od sklepa o začasni prepovedi uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja

4.1

Glavnim zavezancem se lahko dovoli, da splošno zavarovanje za zmanjšani znesek ali splošno zavarovanje uporabijo za to, da dajo v skupni tranzitni postopek blago, za katero velja sklep o začasni prepovedi, če lahko dokažejo, da za to blago ni nastal nikakršen dolg med skupnimi tranzitnimi operacijami, ki so jih opravljali v dveh letih pred sprejetjem sklepa, ali, če so v tem obdobju nastali dolgovi, če lahko dokažejo, da jih je dolžnik ali garant v celoti plačal v predpisanem roku.

Glavni zavezanec mora izpolnjevati tudi pogoje iz člena 54(2)(b), da lahko uporabi začasno prepovedano splošno zavarovanje.

4.2

Določbe členov 46 do 51 se smiselno uporabljajo za vloge in dovoljenja za odstopanja iz točke 4.1.

4.3

Če carinski organi odobrijo odstopanje, vpišejo v polje 8 potrdila o splošnem zavarovanju naslednji zaznamek:

—

NEOMEJENA UPORABA – 99209

PRILOGA V

POMOŽNI POSTOPEK

POGLAVJE I

Splošne določbe

1.

V tej prilogi so določeni posebni pogoji, ki v naslednjih primerih omogočajo izvedbo pomožnega postopka v skladu s členom 22(1):

(a)

za potnike:

—

če računalniški sistem pristojnih organov ne deluje;

(b)

za glavne zavezance, vključno s pooblaščenimi pošiljatelji:

—

če ne deluje računalniški sistem pristojnih organov,

—

če ne deluje aplikacija glavnega zavezanca, ali

—

če ni na voljo mreže med glavnim zavezancem in pristojnimi organi.

2.

Razen če v nadaljevanju ni drugače določeno, se za pomožni postopek uporabljajo določbe te priloge.

3.

Tranzitne deklaracije

3.1

Da bi se izognili težavam v uradu(-ih) tranzita in namembnem uradu, mora biti tranzitna deklaracija v papirnati obliki, ki se uporablja v pomožnem postopku, prepoznavna za vse stranke, vključene v tranzitno operacijo. Zato za uporabljene dokumente veljajo naslednje omejitve:

—

uporaba enotne upravne listine (EUL),

—

uporaba EUL, natisnjene na navadnem papirju z uporabo sistema gospodarskega subjekta, kot je določeno v Prilogi B6 k Dodatku III, ali

—

zamenjava EUL z izdajo spremne tranzitne listine (STL), za kar je potrebno soglasje pristojnih organov, če ti menijo, da so potrebe gospodarskega subjekta utemeljene.

3.2

Za uporabo določb iz tretje alinee točke 3.1 se STL izpolni v skladu z navodili iz prilog A1 do A3 k Dodatku III.

3.3

Če je v določbah iz te priloge sklicevanje na izvode tranzitne deklaracije, ki spremljajo pošiljko, se te določbe smiselno uporabljajo za STL.

POGLAVJE II

Podrobna izvedbena pravila

4.

Nedostopnost računalniškega sistema pristojnih organov

4.1

Podrobna izvedbena pravila ne glede na uporabljeni dokument:

—

deklaracija se izpolni in v treh izvodih predloži uradu odhoda v skladu s Prilogo B6 k Dodatku III za EUL in v skladu s prilogami A1 do A3 za STL,

—

carine deklaracijo z uporabo sistema številčenja, ki se razlikuje od tistega, ki ga uporablja računalniški sistem, evidentirajo v polje C,

—

uporaba pomožnega postopka se na kopijah tranzitne deklaracije označi z žigom, opisanim v Prilogi B7 k Dodatku III, v polju A (za EUL) ali na mestu MRN in črtne kode za STL,

—

v primeru uporabe poenostavljenega postopka pooblaščeni pošiljatelj uporabi predhodno overjene dokumente ter izpolni vse obveznosti in pogoje v zvezi z vnosi v deklaracijo in uporabo posebnega žiga (poglavje III, točke 27–30), pri čemer uporabi polji D in C,

—

pri standardnem postopku dokument potrdi urad odhoda, pri poenostavljenem pa pooblaščeni pošiljatelj,

—

če se uporabi vzorec STL, na deklaraciji ni črtne kode za referenčno številko gibanja (MRN).

4.2

Če se sprejme sklep o ponovni uporabi pomožnega postopka, je treba razveljaviti vse deklaracije, ki so bile vnesene v računalniški sistem, vendar jih zaradi izpada sistema ni bilo mogoče obdelati. Gospodarski subjekt mora vsakič, ko se deklaracija vnese v sistem, vendar se v nadaljevanju uporablja pomožni postopek, posredovati podatke pristojnim organom.

4.3

Pristojni organ nadzira uporabo pomožnih postopkov, da bi preprečil njihovo zlorabo.

5.

Nedostopnost aplikacije glavnih zavezancev in/ali mreže

Če ni na voljo aplikacije glavnega zavezanca in/ali mreže med glavnimi zavezanci in pristojnimi organi, se uporablja naslednji postopek:

—

uporabljajo se določbe točke 4 z izjemo določb, ki se nanašajo na poenostavljeni postopek,

—

glavni zavezanec obvesti pristojne organe, ko je njegova aplikacija in/ali mreža ponovno na voljo.

6.

Nedostopnost aplikacije pooblaščenega pošiljatelja in/ali mreže

Če ni na voljo aplikacije pooblaščenega pošiljatelja in/ali mreže, se uporablja naslednji postopek:

—

uporabljajo se določbe točke 4,

—

pooblaščeni pošiljatelj obvesti pristojne organe, ko je njegova aplikacija in/ali mreža ponovno na voljo,

—

v tem primeru in če znaša delež deklaracij, ki jih je pooblaščeni pošiljatelj izvedel s pomožnim postopkom, več kot 2 %, je treba izvesti revizijo dovoljenja in oceniti, ali so še vedno izpolnjeni vsi pogoji.

7.

Vnos podatkov, ki ga opravijo nacionalne uprave

V obeh zgoraj navedenih primerih (5 in 6) lahko nacionalni carinski organi gospodarskim subjektom dovolijo predložitev enega izvoda tranzitne deklaracije (za kar uporabijo EUL ali, če je to ustrezno, vzorec STL) uradu odhoda, da si lahko carinski organi izmenjajo podatke o tranzitu prek carinskega računalniškega sistema.

8.

Statistični podatki

Za uporabo člena 12 Konvencije se izpolni dodatni izvod lista št. 4 deklaracije T1 ali T2 oziroma dodatni izvod STL.

POGLAVJE III

Izvajanje postopka

9.

Prevoz blaga v skupnem tranzitnem postopku se izvaja na podlagi izvodov št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije na EUL ali na podlagi STL, ki ju glavnemu zavezancu izroči urad odhoda.

10.

Podrobna pravila za posamezno zavarovanje, ki ga ponudi garant

Če se urad odhoda razlikuje od urada zavarovanja, slednji shrani kopijo dokumenta, s katerim je sprejel izjavo garanta. Original glavni zavezanec predloži uradu odhoda, kjer se shrani. Po potrebi lahko ta urad zahteva prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države.

11.

Mešane pošiljke

Če pošiljke hkrati vsebujejo blago, ki se prevaža v okviru postopka T1, in blago, ki se prevaža v okviru postopka T2, se izpolni obrazec tranzitne deklaracije, označen s kratico ‚T‘:

—

z dopolnilnimi listi, označenimi s kraticami ‚T1bis‘, ‚T2bis‘ ali ‚T2Fbis‘, ali

—

z nakladnicami, označenimi s kraticami ‚T1bis‘, ‚T2bis‘ ali ‚T2Fbis‘.

12.

T1 kot privzeti postopek

Če v desno podpolje polja 1 tranzitne deklaracije ni bila vnesena nobena od kratic ‚T1‘, ‚T2‘ ali ‚T2F‘, ali če se v primeru, da pošiljke hkrati vsebujejo blago, ki se prevaža v okviru postopka T1, in blago, ki se prevaža v okviru postopka T2, niso upoštevale določbe zgornje točke 11, se šteje, da se blago prevaža po postopku T1.

13.

Podpis tranzitne deklaracije in obveznosti glavnega zavezanca

Glavni zavezanec s podpisom tranzitne deklaracije sprejme odgovornost za upoštevanje določb člena 24.

14.

Ukrepi za zagotavljanje istovetnosti

V primeru uporabe člena 11(4) Konvencije vnese urad odhoda na tranzitno deklaracijo nasproti naslova ‚Nameščene carinske oznake‘ v polje ‚D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ naslednji zaznamek:

—

Opustitev – 99201

15.

Vnos opomb v tranzitno deklaracijo in prepustitev blaga

—

Urad odhoda vnese opombe v izvode tranzitne deklaracije na podlagi rezultatov preverjanja.

—

Če se rezultati preverjanja ujemajo z deklaracijo, urad odhoda odobri prepustitev blaga in na izvode tranzitne deklaracije vnese datum prepustitve.

16.

Urad tranzita

16.1

Prevoznik izroči potrdilo o prehodu, napisano na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge B8 k Dodatku III, vsakemu uradu tranzita, kjer se to potrdilo shrani.

16.2

Če prevoz poteka prek urada tranzita, ki ni naveden na izvodih št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, urad tranzita, prek katerega poteka prevoz:

—

nemudoma pošlje potrdilo o prehodu prvotno predvidenemu uradu tranzita ali

—

v primerih in po postopku, ki jih sporazumno določijo pristojni organi, o prehodu obvesti urad odhoda.

17.

Predložitev pri namembnem uradu

17.1

Namembni urad evidentira izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije ter nanju vnese datum prihoda in ustrezne opombe o opravljeni kontroli.

17.2

Tranzitna operacija se lahko konča pri uradu, ki ni bil določen v tranzitni deklaraciji. Ta urad tako postane namembni urad.

Če je novi namembni urad v pristojnosti pogodbenice, ki ni pristojna za prvotno določeni urad, mora novi namembni urad poleg zaznamkov, ki jih mora običajno vnesti namembni urad, v polje ‚I. Kontrola, ki jo opravi namembni urad‘ izvoda št. 5 tranzitne deklaracije vnesti še naslednji zaznamek:

—

Razlike: urad, pri katerem je bilo blago predloženo … (naziv in država) – 99203

17.3

Če je v primeru iz drugega pododstavka točke 17.2 tranzitna deklaracija opremljena s spodnjim zaznamkom, mora blago ostati pod nadzorom novega namembnega urada, ki brez izrecnega dovoljenja pogodbenice, v pristojnosti katere je urad odhoda, ne more odobriti njegovega odhoda nikamor drugam razen v navedeno pogodbenico:

—

Iznos iz … zavezan omejitvam ali obveznim plačilom na podlagi Uredbe/Direktive/Odločbe št. ... – 99204

17.4

V zaznamek iz točke 17.3 je treba v jeziku deklaracije vnesti ime pogodbenice te konvencije in številko zadevnega pravnega akta.

18.

Potrdilo o prejemu

Potrdilo o prejemu je mogoče izpolniti na vzorcu na hrbtni strani izvoda št. 5 tranzitne deklaracije.

19.

Vrnitev izvoda št. 5

Pristojni organi namembne države nemudoma vrnejo izvod št. 5 tranzitne deklaracije pristojnim organom države odhoda, najpozneje pa v osmih dneh od datuma konca postopka. Če je v uporabi STL, pristojni organi pod istimi pogoji, kot bi šlo za izvod št. 5, vrnejo kopijo STL, ki jim je bila predložena.

20.

Obveščanje glavnega zavezanca in alternativna dokazila o koncu postopka

Če se izvod št. 5 tranzitne deklaracije ne vrne pristojnim organom države odhoda v enem mesecu od datuma, ko poteče rok za predložitev blaga v namembnem uradu, ti organi o tem obvestijo glavnega zavezanca in od njega zahtevajo, naj predloži dokazilo o koncu postopka.

21.

Poizvedovalni postopek

21.1

Kadar pristojni organi države odhoda v dveh mesecih od datuma, ko poteče rok za predložitev blaga v namembnem uradu, ne prejmejo dokazila, da se je postopek končal, nemudoma sprožijo poizvedovalni postopek, da bi pridobili potrebne podatke za zaključek postopka ali, če to ni mogoče, da bi:

—

ugotovili, ali je nastal dolg,

—

določili dolžnika,

—

določili organe, pristojne za izterjavo.

21.2

Če so pristojni organi že prej obveščeni, da tranzitni postopek ni končan, ali če to sumijo, nemudoma začnejo poizvedovalni postopek.

21.3

Poizvedovalni postopek se prav tako sproži, če se kasneje izkaže, da je dokazilo o koncu postopka bilo ponarejeno in je poizvedovalni postopek potreben za doseganje ciljev točke 21.1.

22.

Zavarovanje – referenčni znesek

22.1

Pri uporabi prvega pododstavka člena 52 tega dodatka glavni zavezanec za vsako tranzitno operacijo izračuna znesek dolga, ki utegne nastati, in poskrbi za to, da uporabljeni zneski ne presežejo referenčnega zneska, ob upoštevanju operacij, za katere se postopek še ni končal.

22.2

Glavni zavezanec obvesti urad zavarovanja, kadar se referenčni znesek izkaže za nezadostnega za kritje njegovih skupnostnih tranzitnih operacij.

23.

Potrdila o splošnem zavarovanju ali opustitvi zavarovanja

Na podlagi dovoljenja v skladu s členom 44(1)(a):

potrdilo o splošnem zavarovanju ali opustitvi zavarovanja, ki ga izdajo pristojni organi, je treba predložiti uradu odhoda. V tranzitni deklaraciji mora biti sklicevanje na potrdilo.

24.

Posebne nakladnice

24.1

Pristojni organi lahko glavnemu zavezancu, ki izpolnjuje splošne pogoje iz člena 45, dovolijo uporabo nakladnic, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz Dodatka III.

Uporabo takih nakladnic je mogoče dovoliti le:

—

če jih izdajajo podjetja, ki uporabljajo integrirani elektronski ali avtomatski sistem obdelave podatkov za vodenje knjig,

—

če so izdelane in izpolnjene tako, da jih pristojni organi lahko uporabljajo brez težav,

—

če za vsako postavko vsebujejo vse podatke, ki jih zahteva Priloga B5 k Dodatku III.

24.2

Seznami z opisom blaga, sestavljeni za opravljanje odpremnih/izvoznih formalnosti, se tudi lahko odobrijo za uporabo kot nakladnice iz točke 24.1, tudi če jih izdajajo podjetja, ki ne uporabljajo integriranega elektronskega ali avtomatskega sistema obdelave podatkov za vodenje knjig.

24.3

Podjetja, ki uporabljajo integrirani elektronski ali avtomatski sistem obdelave podatkov za vodenje knjig ter že imajo dovoljenje na podlagi točk 24.1 in 24.2 za uporabo posebnih nakladnic, lahko pridobijo tudi dovoljenje za uporabo takih seznamov za skupne tranzitne operacije, pri katerih gre le za eno vrsto blaga, če to zahtevajo računalniški programi zadevnih podjetij.

25.

Uporaba posebnih carinskih oznak

Glavni zavezanci nasproti naslova ‚Nameščene carinske oznake‘ v polje ‚D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ na tranzitni deklaraciji vpišejo vrsto, število in model uporabljenih oznak.

26.

Opustitev predpisane poti

Imetniki takšnih izjem vpišejo v polje 44 tranzitne deklaracije naslednji zaznamek:

—

Opustitev predpisane poti – 99205

27.

Pooblaščeni pošiljatelj – predhodna overitev in formalnosti ob odhodu

27.1

Za uporabo točk 4 in 6 pooblastilo določa, da mora biti polje ‚C. Urad odhoda‘ obrazcev tranzitne deklaracije:

—

vnaprej opremljeno z žigom urada odhoda in podpisom delavca tega urada, ali

—

opremljeno z odtisom posebnega kovinskega žiga, ki ga ima pooblaščeni pošiljatelj in ga odobrijo pristojni organi ter ustreza vzorcu iz Priloge B9 k Dodatku III. Odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, če tiskanje opravi tiskarna, ki je bila pooblaščena v ta namen.

Pooblaščeni pošiljatelj je dolžan izpolniti to polje tako, da vanj vnese datum odpreme blaga, in dodeliti tranzitni deklaraciji številko v skladu s pravili, ki so v ta namen določena v dovoljenju.

27.2

Pristojni organi lahko predpišejo uporabo obrazcev, ki so opremljeni s posebnim znakom za ugotavljanje istovetnosti.

28.

Pooblaščeni pošiljatelj – ukrepi za varovanje žiga

28.1

Pooblaščeni pošiljatelj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi varovanje posebnih žigov ali obrazcev z žigom urada odhoda ali posebnim žigom.

Pristojne organe obvesti o varnostnih ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi prejšnjega pododstavka.

28.2

Če nekdo zlorabi obrazce, ki so vnaprej opremljeni z žigom urada odhoda ali posebnim žigom, je brez poseganja v kazenske postopke pooblaščeni pošiljatelj odgovoren za plačilo carin in drugih dajatev, ki se plačujejo v določeni državi za blago, prevažano na podlagi takih obrazcev, razen če dokaže pristojnim organom, ki so ga pooblastili, da je sprejel zahtevane ukrepe iz točke 28.1.

29.

Pooblaščeni pošiljatelj – obvezni zaznamki

29.1

Najpozneje ob odpremi blaga pooblaščeni pošiljatelj izpolni tranzitno deklaracijo in po potrebi vnese v polje 44 predpisano pot, določeno v skladu s členom 26(2), in v polje ‚D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ rok, določen v skladu s členom 29, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, uporabljene ukrepe za ugotavljanje istovetnosti in naslednji zaznamek:

—

Pooblaščeni pošiljatelj – 99206

29.2

Kadar pristojni organi države odhoda pregledajo pošiljko pred odpremo, to zabeležijo v polje ‚D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ tranzitne deklaracije.

29.3

Po odpremi se izvod št. 1 tranzitne deklaracije nemudoma pošlje uradu odhoda. Pristojni organi lahko v dovoljenju določijo, da je treba izvod št. 1 poslati pristojnim organom države odhoda, takoj ko je tranzitna deklaracija izpolnjena. Preostali izvodi spremljajo blago v skladu s pogoji, določenimi v točki 9 te priloge.

30.

Pooblaščeni pošiljatelj – opustitev podpisa

30.1

Pooblaščeni pošiljatelj je lahko oproščen podpisovanja tranzitnih deklaracij, ki so bile sestavljene z integriranim elektronskim ali avtomatskim sistemom obdelave podatkov, če so opremljene z odtisom posebnega žiga iz Priloge B9 k Dodatku III. Ta opustitev se odobri pod pogojem, da je pooblaščeni pošiljatelj pred tem oddal pristojnim organom pisno izjavo, s katero potrjuje, da je glavni zavezanec za vse skupne tranzitne operacije, ki se izvajajo na podlagi tranzitnih deklaracij s posebnim žigom.

30.2

Tranzitne deklaracije, izpolnjene v skladu z določbami iz točke 30.1, v polju, ki je namenjeno podpisu glavnega zavezanca, vsebujejo naslednji zaznamek:

—

Opustitev podpisa – 99207

31.

Pooblaščeni prejemnik – obveznosti

31.1

Ko blago prispe v njegove prostore ali na kraj, ki je naveden v dovoljenju, mora pooblaščeni prejemnik nemudoma poslati namembnemu uradu izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, ki sta spremljala blago, ter poleg tega navesti dan prihoda, stanje vseh nameščenih carinskih oznak in kakršnih koli nepravilnosti.

31.2

Namembni urad izpolni izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, kakor je določeno v členu 17.

32.

Začasna prepoved uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja

32.1

Za tranzitne operacije, ki vključujejo blago, za katero velja sklep o prepovedi uporabe splošnega zavarovanja, se uporabljajo podrobna izvedbena pravila iz člena 54(7), povzeta v Prilogi IV k temu dodatku, ki se dopolnijo z naslednjimi določbami:

—

Na izvode tranzitne deklaracije se z velikimi tiskanimi črkami v rdeči barvi diagonalno natisne naslednji zaznamek velikosti vsaj 100 × 10 mm:

—

PREPOVEDANO SPLOŠNO ZAVAROVANJE – 99208

—

Z odstopanjem od točke 19 namembni urad vrne izvod št. 5 tranzitne deklaracije, na kateri je vpisan ta zaznamek, najpozneje en delovni dan po dnevu, ko mu je bila predložena pošiljka skupaj s potrebnimi izvodi deklaracije. Če je taka pošiljka predložena pooblaščenemu prejemniku v smislu člena 64, pooblaščeni prejemnik pošlje izvod št. 5 svojemu lokalnemu namembnemu uradu najpozneje en delovni dan po datumu prejema pošiljke.

32.2

Ukrepi za omilitev finančnih posledic prepovedi uporabe splošnega zavarovanja

Če je bila uporaba splošnega zavarovanja začasno prepovedana za blago s seznama iz Priloge I, se lahko imetnikom splošnega zavarovanja na njihovo zahtevo odobri uporaba posameznega zavarovanja, za katerega se uporabljajo naslednji posebni pogoji:

—

to posamezno zavarovanje se lahko v okviru pomožnega postopka uporabi samo pri uradu odhoda, navedenem na zavarovalnem dokumentu.

33.

Obrazci EUL – formalnosti, ki se opravijo z uporabo računalniškega sistema

33.1

Kjer se formalnosti opravijo prek javnih ali zasebnih računalniških sistemov, pristojni organi dovolijo udeležencem, ki za to zaprosijo, da lastnoročni podpis zamenjajo z drugo metodo ugotavljanja istovetnosti, ki lahko temelji na uporabi oznak in ima enake pravne posledice kot lastnoročni podpis. Ta možnost se odobri samo, če so izpolnjeni tehnični in upravni pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

33.2

Če se formalnosti opravijo z uporabo javnih ali zasebnih računalniških sistemov, ki omogočajo tudi izdajanje deklaracij, lahko pristojni organi določijo, da se tako izdane deklaracije namesto z ročnim ali mehanskim odtisom žiga carinskega urada in podpisom pristojnega uradnika overijo neposredno s temi sistemi.
“

(1)  Kadar se uporabljajo določbe poglavja VII naslova II, se oznaka za občutljivo blago, navedena v stolpcu 4, uporablja kot dopolnilo oznake HS, navedene v stolpcu 1, če slednja ne omogoča nedvoumne določitve občutljivega blaga, navedenega v stolpcu 2.

PRILOGA III

„DODATEK II

SKUPNOSTNI STATUS BLAGA IN DOLOČBE V ZVEZI Z EUROM

Člen 1

V tem dodatku so določena podrobna pravila za izvajanje Konvencije in Dodatka I v zvezi s skupnostnim statusom blaga in uporabo eura.

NASLOV I

SKUPNOSTNI STATUS BLAGA

POGLAVJE I

Področje uporabe

Člen 2

1.   Skupnostni status blaga je v skladu s tem naslovom mogoče dokazati samo, če se blago, na katero se nanaša, prevaža neposredno iz ene pogodbenice v drugo.

Za naslednje blago se šteje, da se prevaža neposredno iz ene države pogodbenice v drugo:

(a)

blago, ki se ne prevaža čez ozemlje tretje države;

(b)

blago, ki se prevaža čez ozemlje ene ali več tretjih držav, če se prek teh držav prevaža na podlagi enotne prevozne listine, izdane v državi pogodbenici.

2.   Ta naslov se ne uporablja za blago:

(a)

namenjeno izvozu iz držav pogodbenic; ali

(b)

ki se prevaža po postopku za mednarodni prevoz blaga na podlagi zvezkov TIR, razen:

—

če se blago, ki se bo raztovarjalo na ozemlju pogodbenice, prevaža skupaj z blagom, ki se bo raztovarjalo v tretji državi, ali

—

če se blago prevaža z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge prek tretje države.

3.   Ta naslov se uporablja za pošiljke v poštnem prometu (vključno s poštnimi paketi), ki se pošiljajo iz poštnega urada ene pogodbenice na poštni urad druge pogodbenice.

POGLAVJE II

Dokazilo o skupnostnem statusu

Člen 3

Pristojni urad

V tem poglavju ‚pristojni urad‘ pomeni organe, pristojne za potrjevanje skupnostnega statusa blaga.

Člen 4

Splošne določbe

1.   Skupnostni status blaga, ki se ne prevaža v okviru postopka T2, se lahko dokaže z enim od dokumentov iz tega poglavja.

2.   Če so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, se lahko dokument, ki se uporablja kot dokazilo o skupnostnem statusu blaga, izda naknadno. V tem primeru mora vsebovati naslednji zaznamek v rdeči barvi:

—

Izdano naknadno – 99210

Oddelek 1

Dokument T2L

Člen 5

Opredelitev

1.   Skupnostni status blaga se pod spodnjimi pogoji dokaže s predložitvijo dokumenta T2L.

2.   Dokument T2L je vsak dokument, označen s kratico ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘.

Člen 6

Obrazec, ki ga je treba uporabiti

1.   Dokument T2L se izpolni na obrazcu, ki ustreza enemu od vzorcev iz Konvencije o enotni upravni listini.

2.   Po potrebi se lahko navedenemu obrazcu doda eden ali več dopolnilnih listov, ki so skladni z vzorci iz Konvencije o enotni upravni listini in so sestavni del dokumenta T2L.

3.   Namesto dopolnilnih listov se lahko kot opisni del dokumenta T2L uporabijo nakladnice, ki morajo ustrezati vzorcu iz Dodatka III in so sestavni del dokumenta T2L.

4.   Obrazci iz odstavkov 1 do 3 se izpolnijo v skladu z Dodatkom III. Natisnejo in izpolnijo se v enem od uradnih jezikov pogodbenic, ki je sprejemljiv za pristojne organe.

Člen 7

Posebne nakladnice

1.   Pristojni organi lahko kateri koli osebi, ki izpolnjuje pogoje iz člena 45 Dodatka I, dovolijo uporabo nakladnic, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz Dodatka III.

2.   Uporabo takih nakladnic je mogoče dovoliti le:

(a)

če jih izdajajo podjetja, ki uporabljajo integrirani elektronski ali avtomatski sistem obdelave podatkov za vodenje knjig;

(b)

če so izdelane in izpolnjene tako, da jih pristojni organi lahko uporabljajo brez težav;

(c)

če za vsako postavko vsebujejo vse podatke, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo B5 k Dodatku III.

3.   Seznami z opisom blaga, sestavljeni za opravljanje odpremnih/izvoznih formalnosti, se tudi lahko odobrijo za uporabo kot nakladnice iz odstavka 1, tudi če jih izdajajo podjetja, ki ne uporabljajo integriranega elektronskega ali avtomatskega sistema obdelave podatkov za vodenje knjig.

Člen 8

Izpolnjevanje dokumenta T2L

1.   Ob upoštevanju določb člena 19 se dokument T2L izpolni v enem izvodu.

2.   Na zahtevo udeleženca pristojni urad potrdi dokument T2L in po potrebi vse uporabljene dopolnilne liste ali nakladnice. Tak zaznamek vsebuje naslednje podatke, ki morajo biti, če je mogoče, navedeni v polju ‚C. Urad odhoda‘:

(a)

na dokumentu T2L naziv in žig pristojnega urada, podpis uradnika tega urada, datum potrditve in evidenčno številko ali številko odpremne ali izvozne deklaracije, če je taka deklaracija potrebna;

(b)

pri dopolnilnem listu ali nakladnici številko, navedeno na dokumentu T2L. To številko je treba vpisati z žigom, na katerem je ime pristojnega urada, ali ročno. Če se vpiše ročno, je treba dodati uradni žig navedenega urada.

Ti dokumenti se udeležencu vrnejo takoj, ko so izpolnjene formalnosti v zvezi z odpremo blaga v namembno državo.

Oddelek 2

Komercialni dokumenti

Člen 9

Račun in prevozna listina

1.   Skupnostni status blaga se v skladu s spodnjimi pogoji dokaže s predložitvijo računa ali prevozne listine za blago.

2.   Račun ali prevozna listina iz odstavka 1 mora vsebovati vsaj polni naziv in naslov pošiljatelja/izvoznika oziroma udeleženca, kadar to ni pošiljatelj/izvoznik, število, vrsto, oznake in številke tovorkov, poimenovanje blaga, bruto maso v kilogramih in po potrebi številke zabojnikov.

Udeleženec mora na navedeni dokument razločno vpisati kratico ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘ skupaj z lastnoročnim podpisom.

3.   Če se formalnosti opravijo z uporabo javnega ali zasebnega računalniškega sistema, pristojni organi dovolijo osebam, ki za to zaprosijo, da podpis iz odstavka 2 nadomestijo z drugo metodo za ugotavljanje istovetnosti, ki lahko temelji na uporabi kodiranih oznak in ima enake pravne posledice kot lastnoročni podpis.

Ta možnost se odobri le, če so izpolnjeni tehnični in upravni pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

4.   Pristojni urad na zahtevo udeleženca potrdi račun ali prevozno listino, ki jo je ta ustrezno izpolnil in podpisal. Zaznamek vsebuje naziv in žig pristojnega urada, podpis uradnika tega urada, datum potrditve in evidenčno številko ali številko odpremne ali izvozne deklaracije, če je ta potrebna.

5.   Določbe tega člena se uporabljajo samo, če se račun ali prevozna listina nanaša izključno na skupnostno blago.

6.   Za uporabo te konvencije račun ali prevozna listina, ki izpolnjuje pogoje in formalnosti iz odstavkov 2 do 5, velja kot dokument T2L.

7.   Za uporabo člena 9(4) Konvencije lahko carinski urad države Efte, na ozemlje katere je blago vstopilo na podlagi računa ali prevozne listine, veljavne kot dokument T2L, dokumentu T2 ali T2L, ki ga izda za to blago, priloži overjen prepis ali fotokopijo tega računa ali prevozne listne.

Člen 10

Ladijski manifest

1.   Skupnostni status blaga se v skladu s spodnjimi pogoji dokaže z manifestom ladjarske družbe, ki se nanaša na to blago.

2.   Manifest mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a)

ime in polni naslov ladjarske družbe;

(b)

ime plovila;

(c)

kraj in datum natovarjanja blaga;

(d)

kraj raztovarjanja blaga.

Manifest za vsako pošiljko vsebuje tudi:

(a)

sklicevanje na ladijsko nakladnico ali drug trgovinski dokument;

(b)

število, vrsto, oznake in številke tovorkov;

(c)

običajno trgovsko poimenovanje blaga, ki vsebuje dovolj podatkov za ugotavljanje njegove istovetnosti;

(d)

bruto maso v kilogramih;

(e)

morebitne številke zabojnikov;

(f)

naslednje navedbe o statusu blaga:

—

kratica ‚C‘ (enakovredna ‚T2L‘) ali kratica ‚F‘ (enakovredna ‚T2LF‘) za blago, katerega skupnostni status je mogoče dokazati,

—

kratica ‚N‘ za vse drugo blago.

3.   Na zahtevo ladjarske družbe pristojni organi potrdijo ustrezno izpolnjen in podpisan manifest. Zaznamek mora vsebovati naziv in žig pristojnega urada, podpis uradnika tega urada in datum potrditve.

Člen 11

Enotni manifest

Če se uporablja poenostavljeni skupni tranzitni postopek iz člena 112 Dodatka I, se skupnostni status blaga dokaže z navedbo črke ‚C‘ (enakovredna ‚T2L‘) ali črke ‚F‘ (enakovredna ‚T2LF‘) nasproti zadevnih postavk na manifestu.

Oddelek 3

Druga dokazila, ki jih zahtevajo nekateri postopki

Člen 12

Prevoz na podlagi zvezkov TIR ali ATA

1.   Kadar se blago prevaža na podlagi zvezka TIR v enem od primerov iz člena 2(2)(b) ali na podlagi zvezka ATA, lahko deklarant za dokaz skupnostnega statusa blaga in ob upoštevanju določb člena 2 v prostor, predviden za poimenovanje blaga, razločno vpiše kratico ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘ skupaj s svojim podpisom na vse zadevne kupone uporabljenega zvezka, preden ga predloži uradu odhoda v overitev. Kratica ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘ se na vseh kuponih, kjer je vpisana, overi z žigom urada odhoda in podpisom pristojnega uradnika.

2.   Kadar zvezek TIR ali ATA hkrati zajema skupnostno blago in neskupnostno blago, se ti dve kategoriji blaga navedeta ločeno, kratica ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘ pa se vnese tako, da se jasno nanaša samo na skupnostno blago.

Člen 13

Blago, ki ga prenašajo potniki ali je v potniški prtljagi

Če je treba ugotoviti skupnostni status blaga, ki ga prenašajo potniki ali je v potniški prtljagi, vendar ni namenjeno komercialni uporabi, se šteje, da ima to blago skupnostni status:

(a)

kadar je prijavljeno kot skupnostno blago in ni dvoma o resničnosti take prijave;

(b)

v drugih primerih v skladu s podrobnimi pravili iz tega poglavja.

Oddelek 4

Dokazilo o skupnostnem statusu blaga, ki ga daje pooblaščeni pošiljatelj

Člen 14

Pooblaščeni pošiljatelj

1.   Pristojni organi vsake države članice lahko kateri koli osebi, v nadaljnjem besedilu ‚pooblaščeni pošiljatelj‘, ki izpolnjuje zahteve iz člena 45 Dodatka I in namerava dokazovati skupnostni status blaga z dokumentom T2L v skladu s členom 6 ali z enim od dokumentov iz členov 9 do 11, v nadaljnjem besedilu ‚komercialni dokumenti‘, dovolijo uporabo teh dokumentov, ne da bi jih morala predložiti pristojnemu uradu v potrditev.

2.   Določbe členov 46 do 51 Dodatka I se smiselno uporabljajo za dovoljenje iz odstavka 1.

Člen 15

Vsebina dovoljenja

Dovoljenje posebej navaja:

(a)

urad, odgovoren za predhodno potrjevanje obrazcev, ki se uporabljajo za sestavo zadevnih dokumentov, za namene člena 16(1)(a);

(b)

način, kako bo pooblaščeni pošiljatelj dokazoval, da so bili obrazci pravilno uporabljeni;

(c)

izvzete kategorije ali gibanja blaga;

(d)

obdobje, v katerem bo pooblaščeni pošiljatelj obveščal pristojni urad, in način obveščanja, da bo slednji po potrebi lahko opravil kontrolo pred odhodom blaga.

Člen 16

Predhodno potrjevanje in formalnosti ob odhodu

1.   Dovoljenje določa, da mora biti prednja stran zadevnih trgovinskih dokumentov ali polje ‚C. Urad odhoda‘ na prednji strani obrazcev, uporabljenih za izpolnjevanje dokumenta T2L, in morebitnih dopolnilnih listov:

(a)

vnaprej opremljena z žigom urada iz člena 15(1)(a) in s podpisom delavca tega urada; ali

(b)

žigosana s posebnim kovinskim žigom pooblaščenega pošiljatelja, ki so ga odobrili pristojni organi ter ustreza vzorcu iz Priloge B9 k Dodatku III. Ta žig je na obrazce mogoče vtisniti naprej, če tiskanje opravi tiskarna, ki je bila pooblaščena v ta namen.

2.   Pooblaščeni pošiljatelj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi varovanje posebnih žigov ali obrazcev z žigom urada odhoda ali posebnim žigom.

Pristojne organe obvesti o varnostnih ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi prejšnjega pododstavka.

3.   Če nekdo zlorabi obrazce, ki so vnaprej opremljeni z žigom urada odhoda ali posebnim žigom, je pooblaščeni pošiljatelj brez poseganja v kazenske postopke odgovoren za plačilo carin in drugih dajatev, ki se plačujejo v posamezni državi za blago, prevažano skupaj s temi obrazci, razen če pristojnim organom, ki so ga pooblastili, dokaže, da je sprejel zahtevane ukrepe iz odstavka 2.

4.   Pooblaščeni pošiljatelj izpolni in podpiše obrazec najpozneje ob odpremi blaga. V polje ‚D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ na dokumentu T2L ali na jasno vidno mesto na uporabljenem trgovinskem dokumentu vpiše tudi naziv pristojnega urada, datum izpolnjevanja dokumenta in naslednji zaznamek:

—

Pooblaščeni pošiljatelj – 99206

Člen 17

Opustitev podpisa

1.   Pooblaščeni pošiljatelj je lahko oproščen podpisovanja dokumentov T2L ali uporabljenih komercialnih dokumentov, ki so bili sestavljeni z integriranim elektronskim ali avtomatskim sistemom obdelave podatkov, če so opremljeni s posebnim žigom iz Priloge B9 k Dodatku III. Ta opustitev se odobri pod pogojem, da je pooblaščeni pošiljatelj tem organom predhodno dal pisno izjavo, s katero potrjuje svojo odgovornost za pravne posledice, ki izhajajo iz izdaje vseh dokumentov T2L ali vseh trgovinskih dokumentov s posebnim žigom.

2.   Dokumenti T2L ali komercialni dokumenti, sestavljeni v skladu z odstavkom 1, namesto podpisa pooblaščenega pošiljatelja vsebujejo naslednji zaznamek:

—

Opustitev podpisa – 99207

Člen 18

Ladijski manifest, ki je predmet izmenjave podatkov

1.   Pristojni organi vsake države članice lahko ladjarskim družbam dovolijo, da manifest za dokazovanje skupnostnega statusa blaga sestavijo šele najpozneje dan po odhodu plovila in vsekakor do prihoda plovila v namembno pristanišče.

2.   Dovoljenje iz odstavka 1 se odobri le mednarodnim ladjarskim družbam, ki:

(a)

izpolnjujejo pogoje iz člena 45 Dodatka I; vendar z odstopanjem od člena 45(1)(a) ni treba, da imajo ladjarske družbe sedež v eni od pogodbenic, če imajo tam območno podružnico; in

(b)

uporabljajo elektronski sistem izmenjave podatkov za prenos podatkov med pristaniščem odhoda in namembnim pristaniščem na ozemljih pogodbenic; in

(c)

opravijo veliko število voženj med državami po priznanih progah.

3.   Ob prejemu vloge pristojni organi države, v kateri ima ladjarska družba sedež, obvestijo o vlogi drugi dve državi, na ozemljih katerih sta pristanišče odhoda in namembno pristanišče.

Če pristojni organi v 60 dneh od obvestila ne prejmejo ugovora, odobrijo uporabo poenostavljenega postopka iz odstavka 4.

Ta odobritev velja v zadevnih državah in se uporablja samo za tranzite med pristaniščema, na kateri se nanaša.

4.   Poenostavitev se opravi na naslednji način:

(a)

manifest za pristanišče odhoda se po elektronskem sistemu za izmenjavo podatkov pošlje v namembno pristanišče;

(b)

ladjarska družba v manifest vpiše podatke iz člena 10(2);

(c)

na zahtevo se izvod manifesta, ki je bil poslan po sistemu elektronske izmenjave podatkov, pošlje pristojnim organom v pristanišču odhoda najpozneje prvi delovni dan po odhodu plovila in vsekakor pred prihodom plovila v namembno pristanišče;

(d)

izvod manifesta, ki je predmet izmenjave podatkov, se pošlje pristojnim organom v namembnem pristanišču;

(e)

pristojni organi v pristanišču odhoda s sistemom revizije izvedejo preglede na podlagi analize tveganj;

(f)

pristojni organi v namembnem pristanišču s sistemom revizije izvedejo preglede na podlagi analize tveganj in po potrebi pristojnim organom v pristanišču odhoda v preverjanje pošljejo podrobne podatke iz manifesta.

5.   Brez poseganja v določbe naslova IV Dodatka I:

—

ladjarska družba obvesti pristojne organe o vseh kršitvah in nepravilnostih,

—

pristojni organi v namembnem pristanišču čim prej obvestijo pristojne organe v pristanišču odhoda in organ, ki je izdal dovoljenje, o vseh kršitvah in nepravilnostih.

Člen 19

Obveznost priprave kopije

Pooblaščeni pošiljatelj je dolžan narediti kopijo vsakega dokumenta T2L ali vsakega komercialnega dokumenta, izdanega na podlagi tega oddelka. Pristojni organi določijo načine, na katere se kopija predloži v preverjanje in hrani vsaj dve leti.

Člen 20

Pregledi pri pooblaščenem pošiljatelju

Pristojni organi lahko pri pooblaščenih pošiljateljih izvedejo vse preglede, za katere menijo, da so koristni. Pooblaščeni pošiljatelji jim morajo pri tem pomagati in predložiti potrebne podatke.

POGLAVJE III

Medsebojna pomoč

Člen 21

Pristojni organi držav si medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti in natančnosti dokumentov ter pri preverjanju, ali so bili pravilno uporabljeni postopki, ki se v skladu z določbami tega poglavja uporabljajo za dokazovanje skupnostnega statusa blaga.

NASLOV II

DOLOČBE V ZVEZI Z EUROM

Člen 22

1.   Protivrednost zneskov, izraženih v eurih in navedenih v tej konvenciji, v nacionalnih valutah se izračuna z uporabo menjalnega razmerja, ki velja prvi delovni dan meseca oktobra in se uporablja od 1. januarja naslednjega leta.

Če to razmerje za določeno nacionalno valuto ni na voljo, se za to valuto uporabi razmerje, ki je veljalo prvi dan, za katerega je bilo razmerje objavljeno po prvem delovnem dnevu meseca oktobra. Če kako razmerje ni bilo objavljeno po prvem delovnem dnevu meseca oktobra, se uporabi razmerje za zadnji dan pred tem datumom, za katerega je bilo razmerje objavljeno.

2.   Pri uporabi odstavka 1 je treba upoštevati protivrednost v eurih, ki se je uporabljala na dan vpisa deklaracije o skupnem tranzitu, za katero je bil ali so bili izdani kuponi za posamezno zavarovanje v skladu s členom 18(5) Dodatka I.“

PRILOGA IV

„DODATEK III

TRANZITNE DEKLARACIJE, SPREMNE TRANZITNE LISTINE IN DRUGI DOKUMENTI

Člen 1

V tem dodatku so povzeti določbe, obrazci in vzorci, potrebni za izpolnjevanje deklaracij, spremne tranzitne listine in drugih dokumentov, ki se uporabljajo v skupnem tranzitnem postopku v skladu z dodatkoma I in II.

NASLOV I

TRANZITNA DEKLARACIJA IN OBRAZCI, POTREBNI ZA ELEKTRONSKI PRENOS PODATKOV

Člen 2

Tranzitna deklaracija

Tranzitna deklaracija iz člena 21(1) Dodatka I ustreza strukturi in navedbam iz Priloge A1 z uporabo oznak iz Priloge A2.

Člen 3

Spremna tranzitna listina

Spremna tranzitna listina ustreza vzorcu in navedbam iz Priloge A3. Izpolni in uporablja se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz Priloge A4.

Člen 4

Seznam postavk

Seznam postavk ustreza vzorcu in navedbam iz Priloge A5. Izpolni in uporablja se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz Priloge A6.

NASLOV II

OBRAZCI ZA:

—

IZDAJO DOKUMENTA, KI POTRJUJE SKUPNOSTNI STATUS BLAGA

—

TRANZITNO DEKLARACIJO ZA POTNIKE

—

POMOŽNI POSTOPEK

Člen 5

1.   Obrazci, na podlagi katerih se izda dokument, ki potrjuje skupnostni status blaga, ustrezajo vzorcem iz dodatkov 1 do 4 k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini.

2.   Obrazec, na katerem se izda tranzitna deklaracija za potnika ali tranzitna deklaracija v okviru uporabe pomožnega postopka, ustreza vzorcu iz Dodatka I k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini.

3.   Podatki iz obrazcev morajo biti v samokopirni obliki:

(a)

v primeru iz dodatkov 1 in 3 na izvodih, navedenih v Dodatku 1 k Prilogi II h Konvenciji o enotni upravni listini;

(b)

v primeru iz dodatkov 2 in 4 na izvodih, navedenih v Dodatku 2 k Prilogi II h Konvenciji o enotni upravni listini.

4.   Obrazci se izpolnijo in uporabljajo:

(a)

kot dokument, ki potrjuje skupnostni status blaga v skladu z navodilom iz Priloge B2;

(b)

kot tranzitna deklaracija za potnika ali za pomožni postopek v skladu z navodilom iz Priloge B6.

V obeh primerih je treba po potrebi uporabiti oznake iz prilog A2, B1, B3 in B6.

Člen 6

1.   Obrazci se natisnejo v skladu s členom 2 Priloge II h Konvenciji o enotni upravni listini.

2.   Pogodbenice lahko v zgornji levi kot obrazca natisnejo identifikacijsko oznako zadevne pogodbenice. Natisnejo lahko tudi besede ‚SKUPNI TRANZIT‘ namesto besed ‚SKUPNOSTNI TRANZIT‘. Če se ta obrazec predloži v drugi državi pogodbenici, ta navedba ali natis ne preprečuje sprejema deklaracije.

NASLOV III

OBRAZCI, KI SE UPORABLJAJO POLEG ENOTNE UPRAVNE LISTINE IN SPREMNE TRANZITNE LISTINE

Člen 7

Nakladnice

1.   Obrazec za nakladnico ustreza vzorcu iz Priloge B4. Izpolni se v skladu z navodilom iz Priloge B5.

2.   Za obrazec nakladnice je treba uporabiti zlepljen pisalni papir s težo najmanj 40 g/m2, ki mora biti dovolj trden, da se pri normalni uporabi ne strga in ne mečka. Barvo papirja izberejo udeleženci.

3.   Format obrazca je 210 × 297 mm, pri čemer je lahko krajši za največ 5 mm in daljši za največ 8 mm.

Člen 8

Potrdilo o prehodu

1.   Obrazec, ki se uporablja za potrdilo o prehodu v okviru uporabe člena 22 Dodatka I, ustreza vzorcu iz Priloge B8 k temu dodatku.

2.   Za obrazec potrdila o prehodu je treba uporabiti zlepljen pisalni papir s težo najmanj 40 g/m2, ki mora biti dovolj trden, da se pri normalni uporabi ne strga in ne mečka. Papir mora biti bele barve.

3.   Format obrazca je 210 × 148 mm.

Člen 9

Potrdila o prejemu

1.   Potrdilo o prejemu ustreza vzorcu iz Priloge B10.

2.   Uporabiti je treba dovolj trden papir, da se pri normalni uporabi ne strga in ne mečka. Papir mora biti bele barve.

3.   Format potrdila o prejemu je 148 × 105 mm.

Člen 10

Posamezno zavarovanje

1.   Obrazec za posamezno zavarovanje ustreza vzorcu iz Priloge C3.

2.   Za obrazce je treba uporabiti brezlesni zlepljeni pisalni papir s težo najmanj 55 g/m2. Papir je treba pretiskati z rdečo giljošo, na kateri se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje. Papir mora biti bele barve.

3.   Format obrazca je 148 × 105 mm.

4.   Na obrazcu morajo biti navedeni naziv in naslov tiskarne ali oznaka, po kateri jo je mogoče identificirati, ter identifikacijska številka.

5.   Jezik obrazcev za posamezno zavarovanje določijo pristojni organi države, ki je odgovorna za urad zavarovanja.

Člen 11

Potrdila o splošnem zavarovanju in opustitvi zavarovanja

1.   Obrazci za potrdilo o splošnem zavarovanju ali opustitvi zavarovanja, v nadaljnjem besedilu ‚potrdilo‘, ustrezajo vzorcem iz prilog C5 in C6. Izpolnijo se v skladu z navodilom iz Priloge C7.

2.   Za obrazec potrdila je treba uporabiti bel brezlesni pisalni papir s težo najmanj 100 g/m2. Papir je treba na obeh straneh pretiskati z giljošo, na kateri se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje. Pretisk je:

—

pri potrdilu o zavarovanju zelen,

—

pri potrdilu o opustitvi zavarovanja svetlo moder.

3.   Format obrazca je 210 × 148 mm.

4.   Pogodbenice so odgovorne za tiskanje obrazcev oziroma za naročilo tiskanja. Vsako potrdilo mora imeti zaporedno identifikacijsko številko.

Člen 12

Skupne določbe za naslov III

1.   Obrazci se izpolnijo s pisalnim strojem ali z drugim mehanografskim ali podobnim postopkom. Obrazci iz členov 7 in 8 se lahko izpolnijo tudi čitljivo ročno; v tem primeru morajo biti izpolnjeni s črnilom in tiskanimi črkami.

2.   Obrazci morajo biti sestavljeni v enem od uradnih jezikov pogodbenic, ki je sprejemljiv za pristojne organe države odhoda. Ta določba se ne uporablja za kupone za posamezno zavarovanje.

3.   Pristojni organi druge države, v kateri je treba predložiti obrazec, lahko po potrebi zahtevajo prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov v tej državi.

4.   Jezik potrdila o splošnem zavarovanju in opustitvi zavarovanja določijo pristojni organi države, ki je odgovorna za urad zavarovanja.

5.   Obrazec ne sme vsebovati nobenih izbrisov ali pisanja prek besedila. Spreminjanje poteka tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne. Vsako tako spremembo mora potrditi oseba, ki je obrazec spreminjala, izrecno pa jo morajo potrditi tudi pristojni organi.

6.   Pogodbenica lahko ob predhodnem soglasju pogodbenic in če to ne škoduje pravilni uporabi Konvencije, pri obrazcih iz tega naslova uporabi posebne ukrepe, namenjene povečanju njihove varnosti.“

PRILOGA V

„

PRILOGA A1

POJASNJEVALNA OPOMBA O UPORABI TRANZITNE DEKLARACIJE Z IZMENJAVO STANDARDNIH SPOROČIL ELEKTRONSKE IZMENJAVE PODATKOV (TRANZITNA DEKLARACIJA EDI)

NASLOV I

SPLOŠNO

Tranzitna deklaracija se predloži elektronsko, razen če ni drugače določeno s konvencijo.

Elektronska tranzitna deklaracija (tranzitna deklaracija EDI) temelji na podatkih iz Konvencije z dne 20. maja 1987 za poenostavitev formalnosti v blagovni menjavi ter na podatkih, vnesenih v različna polja enotne upravne listine (EUL), kakor so določeni v tej prilogi in v prilogi B1, skupaj z oznako ali nadomeščenih z njo.

Ta priloga vsebuje osnovne posebne zahteve, ki se uporabljajo, če se formalnosti opravljajo z izmenjavo standardnih elektronskih sporočil EDI. Poleg tega se uporabljajo dodatne oznake, navedene v Prilogi A2. Priloga B1 se uporablja za elektronsko tranzitno deklaracijo, razen če je v tej prilogi ali v Prilogi A2 določeno drugače.

Natančna sestava in vsebina elektronske tranzitne deklaracije je skladna s tehničnimi specifikacijami, ki jih pristojni organi sporočijo glavnemu zavezancu, da bi zagotovili pravilno delovanje sistema. Te specifikacije temeljijo na zahtevah iz te priloge.

Ta priloga opisuje strukturo izmenjave podatkov. Tranzitna deklaracija je razdeljena v podatkovne skupine, ki vsebujejo atribute podatkov. Atributi so povezani v skupine tako, da sestavljajo skladne logične bloke v okviru sporočila. Zamik podatkovne skupine kaže, da je podatkovna skupina del podatkovne skupine, ki je na višji ravni.

Če obstaja, se zabeleži ustrezna številka polja na enotni upravni listini.

Izraz ‚številka‘ v razlagi podatkovne skupine navaja, kolikokrat se podatkovna skupina lahko uporabi v tranzitni deklaraciji.

Izraz ‚vrsta/dolžina‘ v razlagi atributa navaja zahteve po vrsti in dolžini podatkov. Oznake za vrste podatkov so naslednje:

č

črkovna

š

številčna

čš

črkovno-številčna

Številka za oznako kaže dovoljeno dolžino podatkov. Uporablja se naslednje:

Neobvezni piki pred kazalcem dolžine pomenita, da dolžina podatkov ni določena, lahko pa imajo največ toliko znakov, kolikor jih navaja kazalec dolžine. Vejica v dolžini podatkov pomeni, da atributi lahko vsebujejo decimalne številke, znak pred vejico navaja skupno dolžino atributa, znak za vejico pa navaja največje dovoljeno število znakov za decimalno vejico.

NASLOV II

INFORMACIJE, KI SE ZAHTEVAJO ZA TRANZITNE DEKLARACIJE, IN SESTAVA ELEKTRONSKE TRANZITNE DEKLARACIJE (TRANZITNE DEKLARACIJE EDI)

POGLAVJE I

Zahtevani podatki

Ta priloga vsebuje vse podatke, ki temeljijo na podatkih, navedenih v Konvenciji EUL, ki jih lahko zahtevajo različne države.

POGLAVJE II

Sestava

A.   Seznam podatkovnih skupin

 

TRANZITNA OPERACIJA

 

GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj

 

GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik

 

BLAGOVNA POSTAVKA

—

GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj

—

GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik

—

ZABOJNIKI

—

OZNAKE ZA OBČUTLJIVO BLAGO (SGI)

—

TOVORKI

—

PREDLISTINE

—

PREDLOŽENA DOKUMENTACIJA/POTRDILA

—

POSEBNE NAVEDBE

 

URAD ODHODA

 

GOSPODARSKI SUBJEKT glavni zavezanec

 

ZASTOPNIK

 

URAD TRANZITA

 

NAMEMBNI URAD

 

GOSPODARSKI SUBJEKT pooblaščeni prejemnik

 

REZULTATI KONTROLE

 

PODATKI O CARINSKIH OZNAKAH

—

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA CARINSKE OZNAKE

 

ZAVAROVANJE

—

REFERENCA ZAVAROVANJA

—

OMEJITEV VELJAVNOSTI (ES)

—

OMEJITEV VELJAVNOSTI (NE ES)

B.   Podrobnosti o podatkih na tranzitni deklaraciji

TRANZITNA OPERACIJA

Število: 1

Podatkovna skupina se uporabi.

(LRN)

Vrsta/dolžina: an ..22

Uporablja se lokalna referenčna številka (LRN). Določena je nacionalno, dodeli pa jo uporabnik za identifikacijo posamezne deklaracije sporazumno s pristojnimi organi.

Vrsta deklaracije (polje 1)

Vrsta/dolžina: an ..5

Atribut se uporabi.

Navedbe so naslednje:

(1)

blago, ki se prevaža v okviru postopka T2: T2 ali T2F

(2)

blago, ki se prevaža v okviru postopka T1: T1

(3)

pošiljke blaga na podlagi člena 23 Dodatka I: T-

Atribut se uporabi.

Skupno število postavk (polje 5)

Vrsta/dolžina: n ..5

Atribut se uporabi.

Skupno število tovorkov (polje 6)

Vrsta/dolžina: n ..7

Uporaba atributa ni obvezna. Skupno število tovorkov je enako vsoti ‚Število tovorkov‘ + ‚Število kosov‘, povečani za 1 za vsako navedbo ‚razsuto‘.

Država odpreme (polje 15a)

Vrsta/dolžina: a2

Država odpreme/izvoza, iz katere se blago odpravi/izvozi.

Atribut se uporabi, če je prijavljena samo ena država odpreme. Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2. V tem primeru se ne uporabi atribut ‚Država odpreme‘ iz podatkovne skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘. Če je prijavljenih več držav odpreme, se ta atribut iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘ ne uporablja. V tem primeru se uporabi atribut ‚Država odpreme‘ iz podatkovne skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘.

Namembna država (polje 17a)

Vrsta/dolžina: a2

Vpiše se ime zadevne države.

Atribut se uporabi, če je prijavljena samo ena namembna država. Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2. V tem primeru se ne uporabi atribut ‚Namembna država‘ iz podatkovne skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘. Če je prijavljenih več namembnih držav, se ta atribut iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘ ne uporablja. V tem primeru se uporabi atribut ‚Namembna država‘ iz podatkovne skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘.

Identiteta ob odhodu (polje 18)

Vrsta/dolžina: an ..27

V polje se vpiše istovetnost, na primer registrska številka (ali številke) ali ime prevoznega sredstva (tovornjak, ladja, železniški vagon, letalo), na katerem je blago naloženo ob predložitvi uradu odhoda z uporabo ustreznih oznak. Primer: če imata na primer vlečno vozilo in priklopnik različni registrski številki, se vpiše registrska številka vlečnega vozila in registrska številka priklopnika.

Kadar pa se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, ki se prevažajo s cestnimi vozili, lahko pristojni organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti to polje prazno, kadar bi logistični model ob odhodu lahko povzročil, da identitete prevoznega sredstva ne bi bilo mogoče navesti ob sestavi tranzitne deklaracije, in kadar pogodbenice lahko zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s temi prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje št. 55.

Za pošiljke po transportnih napeljavah se v to polje ne vpiše registrska številka.

Jezikovna identiteta ob odhodu (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

Država prevoznega sredstva ob odhodu (polje 18)

Vrsta/dolžina: a2

Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2.

V polje se vpiše država prevoznega sredstva (tovornjak, ladja, železniški vagon, letalo), na katerem je blago naloženo ob predložitvi uradu odhoda (ali država vozila, ki poganja druga, če je prevoznih sredstev več) z uporabo ustreznih oznak. Primer: če imata vlečno vozilo in priklopnik različni registrski številki, se vpiše država vlečnega vozila.

Kadar pa se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, ki se prevažajo s cestnimi vozili, lahko carinski organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti to polje prazno, kadar bi logistični model ob odhodu lahko povzročil, da države prevoznega sredstva ne bi bilo mogoče navesti ob sestavi tranzitne deklaracije, in kadar ti organi lahko zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s temi prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje št. 55.

Za pošiljke po transportnih napeljavah ali po železnici se država prevoznega sredstva ne vpiše.

V drugih primerih prijava države prevoznega sredstva za pogodbenice ni obvezna.

Zabojniki (polje 19)

Vrsta/dolžina: n1

Z ustreznimi za to predvidenimi oznakami se vpišejo potrebni podatki o domnevnem stanju ob prečkanju meje pogodbenice, kjer se nahaja urad odhoda, kot je znana, ko je blago dano v postopek skupnega tranzita.

Uporabijo se naslednje oznake:

0

:

ne

1

:

da

Država prevoznega sredstva ob prehodu meje (polje 21)

Vrsta/dolžina: a2

V to polje se obvezno vpiše država.

Za pošiljke v železniškem prometu ali po transportnih napeljavah se država ne vpiše.

Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2.

Identiteta ob prehodu meje (polje 21)

Vrsta/dolžina: an ..27

Vpiše se vrsta (tovornjak, ladja, železniški vagon, letalo itd.) in podatek o istovetnosti, na primer registrska številka ali ime aktivnega prevoznega sredstva (to je pogonskega prevoznega sredstva), ki naj bi se uporabljalo na mestu prehoda meje ob izhodu iz države pogodbenice, kjer se nahaja urad odhoda, ter oznaka za državo tega prevoznega sredstva, glede na podatke o slednji, ki so znani, ko se blago da v postopek skupnega tranzita, z uporabo ustreznih oznak.

Če gre za kombinirani prevoz ali če se uporabi več prevoznih sredstev, je aktivno prevozno sredstvo tisto, ki poganja celotno kombinacijo. Na primer, če je to tovornjak na morski ladji, je aktivno prevozno sredstvo ladja; če je to vlečno vozilo in priklopnik, je aktivno prevozno sredstvo vlečno vozilo.

Za pošiljke v železniškem prometu ali po transportnih napeljavah se v to polje ne vpiše registrska številka.

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna.

Jezikovna identiteta ob prehodu meje (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

Vrsta prevoza ob prehodu meje (polje 21)

Vrsta/dolžina: n ..2

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna.

Vrsta prevoznega sredstva na meji (polje 25)

Vrsta/dolžina: n ..2

Z ustreznimi za to predvidenimi oznakami se vpiše domnevna vrsta prevoza aktivnega prevoznega sredstva ob izstopu blaga iz ozemlja pogodbenice, kjer se nahaja urad odhoda.

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna.

Vrsta notranjega prevoza (polje 26)

Vrsta/dolžina: n ..2

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna. Uporablja se v skladu s pojasnjevalno opombo o polju 25 iz Priloge A2.

Kraj natovarjanja (polje 27)

Vrsta/dolžina: an ..17

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna.

Oznaka dogovorjene lokacije (polje 30)

Vrsta/dolžina: an ..17

Atribut se ne uporablja, če je uporabljena podatkovna skupina ‚REZULTATI KONTROLE‘. Če se ta podatkovna skupina ne uporablja, potem je atribut neobvezen. Če je atribut uporabljen, je treba v obliki oznak natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago pregledati. Atributi ‚Dogovorjena lokacija blaga‘/‚Oznaka dogovorjene lokacije‘, ‚Odobrena lokacija blaga‘ in ‚Drug carinski prostor‘ se ne uporabljajo hkrati.

Dogovorjena lokacija blaga (polje 30)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se ne uporablja, če je uporabljena podatkovna skupina ‚REZULTATI KONTROLE‘. Če se ta podatkovna skupina ne uporablja, potem je atribut neobvezen. Če je atribut uporabljen, je treba natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago pregledati. Atributi ‚Dogovorjena lokacija blaga‘/‚Oznaka dogovorjene lokacije‘, ‚Odobrena lokacija blaga‘ in ‚Drug carinski prostor‘ se ne uporabljajo hkrati.

Jezik dogovorjene lokacije blaga (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

Odobrena lokacija blaga (polje 30)

Vrsta/dolžina: an ..17

Atribut se ne uporablja, če je uporabljena podatkovna skupina ‚REZULTATI KONTROLE‘. Če je atribut uporabljen, je treba natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago pregledati. Če se podatkovna skupina ‚REZULTATI KONTROLE‘ ne uporablja, se tudi atribut ne uporablja. Atributi ‚Dogovorjena lokacija blaga‘/‚Oznaka dogovorjene lokacije‘, ‚Odobrena lokacija blaga‘ in ‚Drug carinski prostor‘ se ne uporabljajo hkrati.

Drug carinski prostor (polje 30)

Vrsta/dolžina: an ..17

Atribut se ne uporablja, če je uporabljena podatkovna skupina ‚REZULTATI KONTROLE‘. Če se ta podatkovna skupina ne uporablja, potem je atribut neobvezen. Če je atribut uporabljen, je treba natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago pregledati. Atributi ‚Dogovorjena lokacija blaga‘/‚Oznaka dogovorjene lokacije‘, ‚Odobrena lokacija blaga‘ in ‚Drug carinski prostor‘ se ne uporabljajo hkrati.

Skupna bruto masa (polje 35)

Vrsta/dolžina: n ..11,3

Atribut se uporabi.

Jezikovna oznaka spremne tranzitne listine

Vrsta/dolžina: a2

Jezik spremne tranzitne listine se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2.

Navedba pogovornega jezika ob odhodu

Vrsta/dolžina: a2

Uporaba jezikovnih oznak iz Priloge A2 je neobvezna. Če ta atribut ni uporabljen, bo sistem uporabljal uradni jezik urada odhoda.

Datum deklaracije (polje 50)

Vrsta/dolžina: n8

Atribut se uporabi.

Kraj deklaracije (polje 50)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Jezik kraja deklaracije (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) ustreznega prostora za prosto besedilo se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2.

GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj (polje 2)

Številka: 1

Ta podatkovna skupina se uporablja, če je prijavljen samo en pošiljatelj. V tem primeru se podatkovna skupina ‚GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj‘ iz skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘ ne uporablja.

Ime/Naziv (polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Ulica in številka (polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Država (polje 2)

Vrsta/dolžina: a2

Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2.

Poštna številka (polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..9

Atribut se uporabi.

Kraj (polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge A2.

Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN) (polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..17

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna.

GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik (polje 8)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporablja, če je prijavljen samo en prejemnik in atribut ‚Namembna država‘ podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘ vsebuje ‚državo‘, ki je določena s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku. V tem primeru se podatkovna skupina ‚GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik‘ iz skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘ ne uporablja.

Ime/Naziv (polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Ulica in številka (polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Država (polje 8)

Vrsta/dolžina: a2

Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2.

Poštna številka (polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..9

Atribut se uporabi.

Kraj (polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge A2.

Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN) (polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..17

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna.

BLAGOVNA POSTAVKA

Številka: 999

Podatkovna skupina se uporabi.

Vrsta deklaracije (prej polje 1)

Vrsta/dolžina: an ..5

Atribut se uporabi, če je bila oznaka ‚T-‘ uporabljena za atribut ‚Vrsta deklaracije‘ iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘. V drugih primerih se ta atribut ne uporablja.

Država odpreme (prej polje 15)

Vrsta/dolžina: a2

Država odpreme/izvoza, iz katere se blago odpravi/izvozi.

Atribut se uporabi, če je prijavljena več kakor ena država odpreme. Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2. V tem primeru se ne uporabi atribut ‚Država odpreme‘ iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘. Če je prijavljena samo ena država odpreme, se uporablja ustrezen atribut iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘.

Namembna država (prej polje 17a)

Vrsta/dolžina: a2

Atribut se uporabi, če je prijavljena več kakor ena namembna država. Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2. V tem primeru se ne uporabi atribut ‚Namembna država‘ iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘. Če je prijavljena samo ena namembna država, se uporablja ustrezen atribut iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘.

Tekstovni opis (polje 31)

Vrsta/dolžina: an ..140

Atribut se uporabi.

V vseh primerih se vpiše običajno trgovsko ime blaga; to ime mora vsebovati navedbe, potrebne za prepoznavanje blaga; če je treba izpolniti atribut ‚Tarifna oznaka‘, mora biti opis blaga dovolj natančen, da zagotovi nedvoumno uvrstitev blaga. Ta atribut mora vsebovati tudi navedbe, ki jih zahtevajo morebitni posebni predpisi (trošarine itd.). Če se uporabljajo zabojniki, je treba v to polje vpisati tudi njihove identifikacijske oznake.

Atribut se uporabi.

Jezik tekstovnega opisa (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) ustreznega prostora za prosto besedilo se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2.

Zaporedna številka postavke (polje 32)

Vrsta/dolžina: n ..5

Vpiše se zaporedna številka postavke glede na skupno število postavk blaga, deklariranega na obrazcih, kot ga navaja atribut ‚Skupno število postavk‘.

Atribut se uporabi tudi, če je bila uporabljena številka ‚1‘ za atribut ‚Skupno število postavk‘ iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘. V tem primeru se za ta atribut uporablja številka ‚1‘. Vsaka številka postavke se v celotni deklaraciji uporabi le enkrat.

Tarifna oznaka (polje 33)

Vrsta/dolžina: n ..8

Atributi se uporabljajo z najmanj štirimi in največ osmimi znaki.

To polje je treba izpolniti, če:

—

tranzitno deklaracijo sestavi ista oseba kot carinsko deklaracijo, ki vsebuje tarifno oznako, ob istem času ali pozneje,

ali

—

tranzitna deklaracija zajema blago s seznama, objavljenega v skladu s členom 1(3) Dodatka I.

Vnese se oznaka za ustrezno blago.

To polje je treba izpolniti na tranzitnih deklaracijah T2 in T2F, izdelanih v državi Efte, le, če predhodna tranzitna deklaracija vsebuje navedbo tarifne oznake.

V tem primeru se navede oznaka, ki je na izvodih te carinske deklaracije.

V drugih primerih je to polje neobvezno.

Bruto masa (polje 35)

Vrsta/dolžina: n ..11,3

Vpiše se bruto masa blaga, ki je opisano v ustreznem atributu, izražena v kilogramih. Bruto masa je skupna masa blaga z vso embalažo, razen zabojnikov in druge prevozne opreme.

Ta atribut je neobvezen, če je blago različnih vrst, ki je zajeto v eno deklaracijo, pakirano skupaj tako, da ni mogoče določiti bruto mase za vsako vrsto blaga.

Neto masa (polje 38)

Vrsta/dolžina: n ..11,3

Vpiše se neto masa blaga, ki je opisano v ustreznem atributu, izražena v kilogramih. Neto masa je masa samega blaga brez embalaže.

Uporaba atributa je za pogodbenice neobvezna.

—   GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj (prej polje 2)

Številka: 1

Podatkovna skupina ‚GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj‘ se ne uporablja, če je prijavljen samo en pošiljatelj. V tem primeru se uporablja podatkovna skupina ‚GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj‘ na ravni ‚TRANZITNA OPERACIJA‘.

Ime/Naziv (prej polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Ulica in številka (prej polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Država (prej polje 2)

Vrsta/dolžina: a2

Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2.

Poštna številka (prej polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..9

Atribut se uporabi.

Kraj (prej polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge A2.

Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN) (prej polje 2)

Vrsta/dolžina: an ..17

Uporaba atributa je za pogodbenice neobvezna.

—   GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik (prej polje 8)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporablja, če je prijavljenih več prejemnikov in če atribut ‚Namembna država‘ podatkovne skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘ vsebuje ‚državo‘, ki jo določa Konvencija o skupnem tranzitnem postopku. Če je prijavljen samo en prejemnik, se podatkovna skupina ‚GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik‘ iz skupine ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘ ne uporablja.

Ime/Naziv (prej polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Ulica in številka (prej polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Država (prej polje 8)

Vrsta/dolžina: a2

Uporabijo se oznake za države iz Priloge A2.

Poštna številka (prej polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..9

Atribut se uporabi.

Kraj (prej polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge A2.

Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN) (prej polje 8)

Vrsta/dolžina: an ..17

Uporaba atributa je za pogodbenice neobvezna.

—   ZABOJNIKI (polje 31)

Številka: 99

Če atribut ‚Zabojnik‘ iz podatkovne skupine ‚TRANZITNA OPERACIJA‘ vsebuje oznako ‚1‘, se uporablja ta podatkovna skupina.

Številke zabojnikov (polje 31)

Vrsta/dolžina: an ..11

Atribut se uporabi.

—   OZNAKE ZA OBČUTLJIVO BLAGO (SGI) (polje 31)

Številka: 9

Ta podatkovna skupina se uporablja, če tranzitna deklaracija zadeva blago, navedeno na seznamu iz Priloge I k Dodatku I.

Oznake občutljivega blaga (polje 31)

Vrsta/dolžina: n ..2

Oznake iz Priloge A2 se uporabljajo, če tarifna oznaka ne zadostuje za natančno določanje identitete blaga iz seznama iz Priloge I k Dodatku I.

Količina občutljivega blaga (polje 31)

Vrsta/dolžina: n ..11,3

Ta atribut se uporabi, če tranzitna deklaracija zadeva blago iz seznama iz Priloge I k Dodatku I.

—   TOVORKI (polje 31)

Številka: 99

Podatkovna skupina se uporabi.

Oznake in številke tovorkov (polje 31)

Vrsta/dolžina: an ..42

Atribut se uporablja, če atribut ‚Vrsta tovorkov‘ vsebuje druge oznake iz Priloge A2, razen tistih za razsuti tovor (VQ, VG, VL, VY, VR ali VO) ali za ‚Nepakirano‘ (NE, NF, NG). Neobvezen je, če atribut ‚Vrsta tovorkov‘ vsebuje eno od prej navedenih oznak.

Jezik oznak in številk tovorkov (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

Vrsta tovorkov (polje 31)

Vrsta/dolžina: a2

Uporabijo se oznake za embalaže iz Priloge A2.

Število tovorkov (polje 31)

Vrsta/dolžina: n ..5

Atribut se uporablja, če atribut ‚Vrsta tovorkov‘ vsebuje druge oznake iz Priloge A2, razen tistih za razsuti tovor (VQ, VG, VL, VY, VR ali VO) ali za ‚Nepakirano‘ (NE, NF, NG). Atribut se ne uporablja, če atribut ‚Vrsta tovorkov‘ vsebuje eno od prej navedenih oznak.

Število kosov (polje 31)

Vrsta/dolžina: n ..5

Atribut se uporablja, če atribut ‚Vrsta tovorkov‘ vsebuje oznako iz Priloge A2 za ‚Nepakirano‘ (NE). V drugih primerih se ta atribut ne uporablja.

—   PREDLISTINE (polje 40)

Številka: 9

Vpiše se sklic na predhodne carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga ali ustrezne carinske dokumente.

Podatkovna skupina se uporabi, če atribut ‚Vrsta deklaracije‘ na ravni ‚TRANZITNA OPERACIJA‘ ali ‚BLAGOVNA POSTAVKA‘ vsebuje kratici ‚T2‘ ali ‚T2F‘ in če je država urada odhoda članica Efte, kot je določeno s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku.

Vrsta prejšnjega dokumenta (polje 40)

Vrsta/dolžina: an ..6

Če je podatkovna skupina uporabljena, se uporablja vsaj ena oznaka prejšnjega dokumenta iz Priloge A2.

Referenca prejšnjega dokumenta (polje 40)

Vrsta/dolžina: an ..20

Atribut se uporabi.

Jezik reference prejšnjega dokumenta (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) ustreznega prostora za prosto besedilo se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2.

Dodatni podatki (polje 40)

Vrsta/dolžina: an ..26

Uporaba atributa za pogodbenice ni obvezna.

Jezik dodatnih podatkov (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

—   PREDLOŽENA DOKUMENTACIJA/POTRDILA (polje 44)

Številka: 99

Vpišejo se podrobnosti, ki jih zahtevajo posebni predpisi, ki se uporabljajo v državi odpreme/izvoza, skupaj z opravilnimi številkami listin, priloženih k deklaraciji. (Vpišejo se lahko tudi zaporedne številke kontrolnih izvodov T5, številka izvoznega dovoljenja, podatki o veterinarskih in fitosanitarnih predpisih, številka tovornega lista itd.).

Uporaba te podatkovne skupine za pogodbenice ni obvezna. Če je podatkovna skupina uporabljena, se uporablja vsaj eden od naslednjih atributov.

Vrsta dokumenta (polje 44)

Vrsta/dolžina: an ..3

Uporabijo se oznake iz Priloge A2.

Referenca dokumenta (polje 44)

Vrsta/dolžina: an ..20

Jezik reference dokumenta (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

Dodatni podatki (polje 44)

Vrsta/dolžina: an ..26

Jezik dodatnih podatkov (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

—   POSEBNE NAVEDBE (polje 44)

Številka: 99

Uporaba te podatkovne skupine za pogodbenice ni obvezna. Če je podatkovna skupina uporabljena, se uporablja atribut ‚Identifikacija dodatnih podatkov‘ ali ‚Besedilo‘.

Identifikacija dodatnih podatkov (polje 44)

Vrsta/dolžina: an ..3

Uporabijo se oznake iz Priloge A2.

Izvoz iz ES (polje 44)

Vrsta/dolžina: n1

Če atribut ‚Identifikacija dodatnih podatkov‘ vsebuje oznako ‚DG0‘ ali ‚DG1‘, se uporablja atribut ‚Izvoz iz ES‘ ali ‚Izvoz iz države‘. Atributa se ne uporabljata hkrati. V drugih primerih se ta atribut ne uporablja. Če se uporablja ta atribut, se uporabljajo naslednje oznake:

0

=

ne

1

=

da

Izvoz iz države (polje 44)

Vrsta/dolžina: a2

Če atribut ‚Identifikacija dodatnih podatkov‘ vsebuje oznako ‚DG0‘ ali ‚DG1‘, se uporablja atribut ‚Izvoz iz ES‘ ali ‚Izvoz iz države‘. Atributa se ne uporabljata hkrati. V drugih primerih se ta atribut ne uporablja. Če se uporablja ta atribut, se uporablja oznaka države iz Priloge A2.

Besedilo (polje 44)

Vrsta/dolžina: an ..70

Jezik besedila (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

URAD ODHODA (polje C)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporabi.

Referenčna številka (polje C)

Vrsta/dolžina: an8

Uporabijo se oznake iz Priloge A2.

GOSPODARSKI SUBJEKT glavni zavezanec (polje 50)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporabi.

Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN) (polje 50)

Vrsta/dolžina: an ..17

Ta atribut se uporabi, kadar podatkovna skupina ‚REZULTATI KONTROLE‘ vsebuje oznako A3 ali kadar se uporabi atribut ‚GRN‘.

Ime/Naziv (polje 50)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporablja, če se uporablja atribut ‚Identifikacijska številka gospodarskega subjekta‘ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.

Ulica in številka (polje 50)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporablja, če se uporablja atribut ‚Identifikacijska številka gospodarskega subjekta‘ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.

Država (polje 50)

Vrsta/dolžina: a2

Oznaka države iz Priloge A2 se uporablja, če se uporablja atribut ‚Identifikacijska številka gospodarskega subjekta‘ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.

Poštna številka (polje 50)

Vrsta/dolžina: an ..9

Atribut se uporablja, če se uporablja atribut ‚Identifikacijska številka gospodarskega subjekta‘ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.

Kraj (polje 50)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporablja, če se uporablja atribut ‚Identifikacijska številka gospodarskega subjekta‘ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.

JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezikovna oznaka iz Priloge A2 se uporablja za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG), če se uporablja ustrezni prostor za prosto besedilo.

ZASTOPNIK (polje 50)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporablja, če glavni zavezanec uporabi pooblaščenega zastopnika.

Ime/Naziv (polje 50)

Vrsta/dolžina: an ..35

Atribut se uporabi.

Pristojnosti zastopnika (polje 50)

Vrsta/dolžina: a ..35

Uporaba atributa je neobvezna.

Jezik pristojnosti zastopnika (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge A2, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.

URAD TRANZITA (polje 51)

Številka: 9

Vpiše se predviden urad vstopa v vsako državo pogodbenico, katere ozemlje se namerava prečkati med prevozom, ali, če transport prečka ozemlje, ki ni ozemlje pogodbenic, urad izstopa, prek katerega transport zapušča ozemlje pogodbenic.

Ta podatkovna skupina se uporabi najmanj enkrat, če je več pogodbenic prijavljenih ob odhodu in prihodu.

Referenčna številka (polje 51)

Vrsta/dolžina: an8

Uporabijo se oznake iz Priloge A2.

NAMEMBNI URAD (polje 53)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporabi.

Referenčna številka (polje 53)

Vrsta/dolžina: an8

Uporabijo se oznake iz Priloge A2.

V Prilogi A2 je navedena samo sestava oznak; namembni uradi so navedeni na seznamu carinskih uradov (COL na spletni strani Europa), pristojnih za skupne tranzitne operacije.

GOSPODARSKI SUBJEKT pooblaščeni prejemnik (polje 53)

Številka: 1

Podatkovna skupina se lahko uporablja za navajanje, da bo blago dostavljeno pooblaščenemu prejemniku.

Identifikacijska številka (TIN) pooblaščenega prejemnika (polje 53)

Vrsta/dolžina: an ..17

Atribut se uporabi.

REZULTATI KONTROLE (polje D)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporablja, če deklaracijo vloži pooblaščeni pošiljatelj.

Oznaka rezultatov kontrole (polje D)

Vrsta/dolžina: an2

Uporabi se oznaka A3.

Skrajni rok (polje D)

Vrsta/dolžina: n8

Atribut se uporabi.

PODATKI O CARINSKIH OZNAKAH (polje D)

Številka: 1

Podatkovna skupina se uporablja, če pooblaščeni pošiljatelj vloži deklaracijo, za katero njegovo dovoljenje zahteva uporabo carinskih oznak, ali če ima glavni zavezanec dovoljenje za uporabo posebnih carinskih oznak.

Število carinskih oznak (polje D)

Vrsta/dolžina: n ..4

Atribut se uporabi.

—   IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA CARINSKE OZNAKE (polje D)

Številka: 99

Podatkovna skupina se uporablja za identifikacijo carinskih oznak.

Identiteta carinskih oznak (polje D)

Vrsta/dolžina: an ..20

Atribut se uporabi.

Jezik identitete carinskih oznak (LNG)

Vrsta/dolžina: a2

Uporabijo se jezikovne oznake iz Priloge A2.

ZAVAROVANJE

Številka: 9

Podatkovna skupina se uporabi.

Vrsta zavarovanja (polje 52)

Vrsta/dolžina: an1

Uporabijo se oznake iz Priloge A2.

—   REFERENCA ZAVAROVANJA

Številka: 99

Podatkovna skupina se uporabi, če oznaka ‚Vrsta zavarovanja‘ vsebuje oznako ‚0‘, ‚1‘, ‚2‘, ‚4‘ ali ‚9‘.

REFERENČNA ŠTEVILKA ZAVAROVANJA (polje 52)

Vrsta/dolžina: an ..24

Atribut se uporabi za vstavljanje številke sklica na zavarovanje (GRN), če oznaka ‚Vrsta zavarovanja‘ vsebuje oznako ‚0‘, ‚1‘, ‚2‘, ‚4‘ ali ‚9‘. V tem primeru se oznaka ‚Drug sklic na zavarovanje‘ ne more uporabiti.

Številka sklica na zavarovanje (GRN), ki jo dodeli urad zavarovanja zaradi prepoznavanja enotnega zavarovanja, je strukturirana, kot sledi:

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primeri

1

Zadnji dve številki leta sprejetja zavarovanja (LL)

Številčno 2

97

2

Identifikacijska oznaka države, kjer je vloženo zavarovanje (oznaka za državo ISO alpha-2)

Črkovno 2

IT

3

Enotna identifikacijska oznaka o sprejetju, ki jo da urad zavarovanja za leto in državo

Črkovno-številčno 12

1234AB788966

4

Kontrolna številka

Črkovno-številčno 1

8

5

Identifikacijska oznaka za posamezno zavarovanje s kuponom (1 črka in 6 številk) ali NIČ za druge vrste zavarovanja

Črkovno-številčno 7

A001017

Polji 1 in 2 se izpolnita, kot je razloženo zgoraj.

Polje 3 je treba izpolniti z enotnim identifikatorjem za leto in državo za sprejem zavarovanja, ki ga daje urad zavarovanja. Nacionalne uprave, ki želijo imeti referenčno številko carinskega urada za urad zavarovanja vključeno v GRN, lahko uporabijo do šest prvih znakov za vstavljanje nacionalne številke urada zavarovanja.

Polje 4 je treba izpolniti z vrednostjo, ki je kontrolna številka za polja 1 do 3 GRN. To polje omogoča odkritje napake, ko se zajamejo prva štiri polja GRN.

Polje 5 se uporabi samo, kadar se GRN nanaša na posamezno zavarovanje s kuponi, registriranimi v računalniškem tranzitnem sistemu. V tem primeru je treba v to polje vpisati identifikacijsko številko vsakega kupona.

Druga referenca zavarovanja (polje 52)

Vrsta/dolžina: an ..35

Oznaka se uporabi, če oznaka ‚Vrsta zavarovanja‘ vsebuje druge oznake kot ‚0‘, ‚1‘, ‚2‘, ‚4‘ ali ‚9‘. V tem primeru se oznaka ‚GRN‘ ne more uporabiti.

Vstopna oznaka

Vrsta/dolžina: an4

Oznaka se uporabi pri uporabi oznake ‚GRN‘; sicer uporaba te oznake za nobeno državo ni obvezna. V odvisnosti od vrste zavarovanja jo izda urad zavarovanja, garant ali glavni zavezanec in se uporabi za zaščito določenega zavarovanja.

—   OMEJITEV VELJAVNOSTI (ES)

Številka: 1

Neveljavno za ES (polje 52)

Vrsta/dolžina: n1

Uporabijo se naslednje oznake:

0

=

ne

1

=

da

—   OMEJITEV VELJAVNOSTI (NE ES)

Številka: 99

Neveljavno za druge pogodbenice (polje 52)

Vrsta/dolžina: a2

Oznake držav iz Priloge A2 se uporabljajo za navajanje pogodbenic. Oznake držav članic Evropske skupnosti se ne uporabijo.

PRILOGA A2

DODATNE OZNAKE ZA RAČUNALNIŠKI TRANZITNI SISTEM

1.   OZNAKE DRŽAVE (CNT)

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primer

1

ISO alpha-2 oznaka države

Črkovno 2

IT

‚ISO alpha-2 oznaka države‘ je določena v standardu ISO-3166-1 iz leta 1997 in v kasnejših posodobitvah.

2.   JEZIKOVNA OZNAKA

Uporablja se označevanje ISO alpha-2, opredeljeno v standardu ISO-639:1988.

3.   TARIFNA OZNAKA (COM)

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primer

1

Šest številk harmoniziranega sistema poimenovanj (HS6)

Številčno 6 (poravnano po levi)

010290

Vnesejo se šestmestna števila harmoniziranega sistema (HS6). Tarifna oznaka se lahko razširi na osem številk za nacionalno uporabo.

4.   OZNAKE OBČUTLJIVEGA BLAGA

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primer

1

Dodaten identifikator za občutljivo blago

Številčno ..2

2

Oznaka se uporablja kot podaljšek oznake HS6, kakor je prikazano v Dodatku I k Prilogi I, če z oznako HS6 ni mogoče dovolj natančno določiti istovetnosti občutljivega blaga.

5.   OZNAKE EMBALAŽ

(Priporočilo UN/ECE št. 21/rev. 4 iz maja 2002)

Aerosol

AE

Ampula, nezaščitena

AM

Ampula, zaščitena

AP

Set

SX

Razpršilo

AT

Korito

BI

Zaboj

CS

Zaboj, jeklen

SS

Zaboj, izotermičen

EI

Ponjava

CZ

Kolut (obroč)

RG

Bala, stisnjena

BL

Bala, nestisnjena

BN

Balon (velika trebušasta steklenica), nezaščiten

BF

Balon (velika trebušasta steklenica), zaščiten

BP

Sveženj

BE

Vedro (škaf)

BJ

Kad (čeber)

TB

Kad (čeber), s pokrovom

TL

Sod (147 l)

BA

Posoda, za živila

FT

Palica

BR

Palice, v povezu

BZ

Sod (490,96 l)

BU

Škatla, pločevinasta

CI

Kangla, za mleko

CC

Posoda, (običajno kovinska), z ročajem in dulcem

CD

Posoda, (običajno kovinska), valjasta

CX

Posoda, (običajno kovinska), pravokotna

CA

Škatla, s pokrovom na pregib

AI

Tuljava, valjec, motek, vretence, zvitek

BB

Škatlica, za vžigalice

MX

Pločevinka

TN

Zaboj, večdelni (predalnik)

NS

Steklenica, pletenka

WB

Balon, steklen, pletenka, nezaščitena

CO

Balon, steklen, pletenka, zaščitena

CP

Šop

BH

Jeklenka, plinska

GB

Steklenica, nezaščitena, trebušasta

BS

Steklenica, nezaščitena, valjasta

BO

Steklenica, zaščitena, trebušasta

BV

Steklenica, zaščitena, valjasta

BQ

Zabojček/stojalo

CR

Zaboj, lesen, za nalaganje (‚liftvan‘)

LV

Kletka

CG

Kletka, Commonwealth Handling Equipment Pool (CHEP)

DG

Zabojček, za sadje

FC

Zabojček, nizek

SC

Škatla

BX

Zaboj, iz letev

SK

Zaboj, za čaj

TC

Škatla, Commonwealth Handling Equipment Pool (CHEP), Eurobox

DH

Škatla, jeklena

4A

Škatla, aluminijasta

4B

Škatla, iz naravnega lesa

4C

Škatla, lesena, iz naravnega lesa, s stenami, ki preprečujejo presejanje

QQ

Škatla, lesena, iz naravnega lesa, navadna

QP

Škatla, iz predelanega lesa

4F

Zabojček, večnivojski, kartonast

DC

Škatla, iz vezanega lesa

4D

Škatla, iz vlaknenih plošč

4G

Škatla, plastična

4H

Škatla, plastična, raztegljiva

QR

Škatla, plastična, trdna

QS

Zaboj, s paletno podlago

ED

Zaboj, s paletno podlago, lesen

EE

Zaboj, s paletno podlago, kartonast

EF

Zaboj, s paletno podlago, kovinski

EH

Zaboj, s paletno podlago, plastičen

EG

Škatla, za tekočine

BW

Kaseta (blagajna)

CF

Kapsula

AV

List, iz kartona

CM

Karton (škatla iz lepenke)

CT

Zabojček, za razsuti tovor, kartonast

DK

Kaseta (za film)

CQ

Zabojček, za pivo

(c)

Zabojček/stojalo, za steklenice

BC

Zabojček, za mleko

MC

Zabojček, za razsuti tovor, lesen

DM

Zabojček, večnivojski, lesen

DB

Zabojček, za razsuti tovor, plastičen

DL

Zabojček, večnivojski, plastičen

DA

Krsta

CJ

Okvir

FR

Cisterna, valjasta

TY

Cisterna, pravokotna

TK

Skrinja

CH

Kovček (skrinja), mornariški

SE

Kovček, vojaški

FO

Embalaža

PK

Paket

PC

Zabojnik, ki ni opredeljen drugače kot prevozna oprema

CN

Košara

BK

Košara, z ročajem, lesena

HB

Košara, z ročajem, kartonasta

HC

Košara, z ročajem, plastična

HA

Stožec, komet

AJ

Skodelica

CU

Vrč (bokal)

JG

Kotel (velik sod)

VA

Skleda

BM

Valj

CY

Steklenica, pletenka, velika, nezaščitena

DJ

Steklenica, pletenka, velika, zaščitena

DP

Vzajemno opredeljeno

ZZ

Vreteno

SD

Tuljava, motek, vretence

SO

Embalaža, s plastičnim okencem

IE

Sestavljena embalaža, plastična posoda

6H

Sestavljena embalaža, plastična posoda v aluminijastem zaboju

YD

Sestavljena embalaža, plastična posoda v škatli iz vlaknenih plošč

YK

Sestavljena embalaža, plastična posoda v škatli iz vezanega lesa

YH

Sestavljena embalaža, plastična posoda v trdni plastični škatli

YM

Sestavljena embalaža, plastična posoda v jekleni letveni škatli

YB

Sestavljena embalaža, plastična posoda v leseni škatli

YF

Sestavljena embalaža, plastična posoda v aluminijastem bobnu

YC

Sestavljena embalaža, plastična posoda v vlaknenem bobnu

YJ

Sestavljena embalaža, plastična posoda v plastičnem bobnu

YL

Sestavljena embalaža, plastična posoda v bobnu iz vezanega lesa

YG

Sestavljena embalaža, plastična posoda v jeklenem bobnu

YA

Sestavljena embalaža, steklena posoda

6P

Sestavljena embalaža, steklena posoda v aluminijastem zaboju

YR

Sestavljena embalaža, steklena posoda v škatli iz vlaknenih plošč

YX

Sestavljena embalaža, steklena posoda v jekleni letveni škatli

YP

Sestavljena embalaža, steklena posoda v leseni škatli

YS

Sestavljena embalaža, steklena posoda v raztegljivem plastičnem pakiranju

YY

Sestavljena embalaža, steklena posoda v trdnem plastičnem pakiranju

YZ

Sestavljena embalaža, steklena posoda v jeklenem bobnu

YN

Sestavljena embalaža, steklena posoda v aluminijastem bobnu

YQ

Sestavljena embalaža, steklena posoda v vlaknenem bobnu

YW

Sestavljena embalaža, steklena posoda v bobnu iz vezanega lesa

YT

Sestavljena embalaža, steklena posoda v pleteni košari s pokrovom

YV

Embalaža, razstavna, lesena

IA

Embalaža, razstavna, kartonasta

IB

Embalaža, razstavna, kovinska

ID

Embalaža, razstavna, plastična

IC

Embalaža, kartonasta, z odprtinami za nošenje steklenic

IK

Vakuumsko pakirano

VP

Krčljiva toplotna folija

SW

Embalaža, cevasta

IF

Embalaža, zavito v papir

IG

Ovojnica

EN

Ovojnica, jeklena

SV

Pokrov (prevleka)

CV

Snop

TS

List

ST

Tram

SB

List, zavit v plastiko

SP

Papir, vmesni

SL

Sod (190 l)

TI

Mreža

NT

Mreža, za sadje

RT

Mreža, cevasta, plastična

NU

Mreža, cevasta, tekstilna

NV

Zvitek, filmski

FP

Steklenička, za zdravila

VI

Čutara

FL

Košarica, za sadje

PJ

Sod

CK

Boben

DR

Boben, jeklen

1A

Boben, jeklen, s snemljivim pokrovom

QB

Boben, jeklen, z nesnemljivim pokrovom

QA

Boben, aluminijast

1B

Boben, aluminijast, s snemljivim pokrovom

QD

Boben, aluminijast, z nesnemljivim pokrovom

QC

Boben, lesen

1W

Boben, vlaknen

1G

Boben, iz vezanega lesa

1D

Boben, železen

DI

Boben, plastičen

IH

Boben, plastičen, s snemljivim pokrovom

QG

Boben, plastičen, z nesnemljivim pokrovom

QF

Sodček, za maslo ali mast (okrog 40 l)

FI

Razdelilnik doza

DN

Navoj

CL

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik

WA

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prosto stoječ, pod tlakom

ZH

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen, za tekočine

WK

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast, za tekočine

WL

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, za tekočine

ZR

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, za tekočine

ZQ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prosto stoječ, za tekočine

ZK

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, za tekočine

ZJ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, za tekočine

WM

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, za trdne snovi

ZM

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, za trdne snovi

ZL

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prosto stoječ, za trdne snovi

ZF

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, za trdne snovi

ZD

Vreča, večja, za razsuti tovor

43

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen

WC

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen, pod tlakom nad 10 kPa

WG

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast

WD

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast, pod tlakom nad 10 kPa

WH

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz naravnega lesa

ZW

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz naravnega lesa, z notranjo podlogo

WU

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz predelanega lesa

ZY

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz predelanega lesa, z notranjo podlogo

WZ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vezanega lesa

ZX

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vezanega lesa, z notranjo podlogo

WY

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz plastičnega sloja

WS

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, pod tlakom

ZP

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, pod tlakom

ZN

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita

ZS

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, vendar ne jeklen

ZV

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vlaknenih plošč

ZT

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, papirnat, večslojen

ZA

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, papirnat, večslojen, vodotesen

ZC

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike

AA

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, pod tlakom

ZG

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, brez prevleke/podloge

WT

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, s podlogo

WW

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, prevlečen

WV

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, prevlečen, s podlogo

WX

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, s podlogo

WQ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, prevlečen

WP

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, prevlečen, s podlogo

WR

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, brez prevleke/podloge

WN

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski

WF

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, pod tlakom nad 10 kPa

WJ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, prožen

ZU

Hlod

LG

Hlodi, v povezu

LZ

Zabojček, lesen, za steklo

FD

Kozarec

JR

Ročka, valjasta

JY

Ročka, jeklena

3A

Ročka, jeklena, s snemljivim pokrovom

QL

Ročka, jeklena, z nesnemljivim pokrovom

QK

Ročka, plastična

3H

Ročka, plastična, s snemljivim pokrovom

QN

Ročka, plastična, z nesnemljivim pokrovom

QM

Ročka, pravokotna

JC

Brez kletke

UC

Ingot

IN

Ingot, v povezu

IZ

Velika količina, kup

LT

Sani

SI

Kovček, potovalni

TR

Ovoj

SY

Košara (vrša)

CE

Nepakirano ali razpakirano

NE

Vreča, iz rogoza

MT

Nepakirano ali razpakirano, več enot

NG

Nepakirano ali razpakirano, ena enota

NF

Paleta

PX

Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 100 cm

PD

Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 120 cm

PE

Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 60 cm

AF

Paleta, 100 cm × 110 cm

AH

Paleta, zabojna

PB

Paleta, zavita v krčljivo toplotno folijo

AG

Košara, s pokrovom

HR

Zavojček

PA

Zaboj za živali

PF

Ni na voljo

NA

Stojalo, za obleke

RJ

Vrč, lončen

PH

Bala (30 jardov)

BT

Plošča

BD

Deska

PN

Plošče, v povezu

BY

Deske, v povezu

PZ

Plošča, kovinska/steklena

PG

Plošče, kovinske/steklene, v povezu

PY

Pladenj

PU

Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, lesen

DX

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, lesen

DT

Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, kartonast

DY

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, kartonast

DV

Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, plastičen

DW

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, plastičen

DS

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, polistirenski

DU

Lonec

PT

Bruno (tram)

GI

Bruna (tramovi), v povezu

GZ

Stojalo

RK

Posoda, zavita v plastiko

MW

Posoda, lesena

AD

Posoda, vlaknena

AB

Posoda, kovinska

MR

Posoda, papirnata

AC

Posoda, plastična

PR

Posoda, steklena

GR

Kletka, za primer prevračanja

CW

Zvitek

RO

Vreča

BG

Vreča, velika

SA

Vreča, večja

ZB

Vreča, iz plastičnega sloja

XD

Vreča, iz jute

JT

Vreča, papirnata

5M

Vreča, papirnata, večslojna

XJ

Vreča, tekstilna, večslojna, vodotesna

XK

Vreča, tekstilna

5L

Vreča, tekstilna, zaščitena proti presejanju

XG

Vreča, tekstilna, vodotesna

XH

Vreča, tekstilna, brez notranje prevleke/podloge

XF

Vreča, iz tkanih plastičnih niti

5H

Vreča, iz tkanih plastičnih niti, zaščitena proti presejanju

XB

Vreča, iz tkanih plastičnih niti, vodotesna

XC

Vreča, iz tkanih plastičnih niti, brez notranje prevleke/podloge

XA

Vreča, velika, večslojna

MS

Vreča, večdelna

MB

Vreča, plastična

EC

Vreča, prožna embalaža

FX

Vrečka (mošnja)

PO

Vrečica

SH

Vedro (čeber)

PL

Palica (drog)

RD

Palice (drogovi), v povezu

RZ

Pločevina

SM

Listi, v povezu

SZ

Sod, velik (1 144,98 l)

TO

Sod (238 l ali 286 l)

HG

Sod, lesen

2C

Sod, lesen, s čepom

QH

Sod, lesen, s snemljivim pokrovom

QJ

Sodček, za žeblje (45,36 kg)

KG

Tuljava, motek, vretence

RL

Cev

TU

Cev, s šobo

TV

Cev, zložljiva

TD

Cevi, v povezu

TZ

Cevka

PI

Cevke, v povezu

PV

Kovček, ročni

SU

Zaboj, za prevoz s kombijem (‚vanpack‘)

VK

Razsuto, plin (pri 1 031 mbar in 15 oC)

VG

Razsuto, utekočinjen plin (pri neobičajni temperaturi/tlaku)

VQ

Razsuto, tekočina

VL

Razsuto, trdna snov, drobni delci (‚prah‘)

VY

Razsuto, trdna snov, zrnati delci (‚zrna‘)

VR

Razsuto, trdna snov, večji delci (‚grude‘)

VO

6.   OZNAKA PREDLISTINE

Uporabljajo se naslednje kratice:

T2

=

Tranzitna deklaracija skupnega tranzitnega postopka, ki se nanaša na skupnostno blago.

T2F

=

Tranzitna deklaracija skupnega tranzitnega postopka, ki se nanaša na skupnostno blago, ki prihaja iz dela ali v del carinskega območja Skupnosti, kjer se ne uporabljajo skupnostna pravila o davku na dodano vrednost.

T2CIM

=

Skupnostni status blaga, ki se prevaža na podlagi tovornega lista CIM ali predajnega lista TR.

T2TIR

=

Skupnostni status blaga, ki se prevaža na podlagi zvezka TIR.

T2ATA

=

Skupnostni status blaga, ki se prevaža na podlagi zvezka ATA.

T2L

=

Enotna upravna listina, ki zagotavlja skupnostni status blaga.

T2LF

=

Enotna upravna listina, ki potrjuje skupnostni status blaga v trgovanju med deli carinskega območja Skupnosti, kjer se uporabljajo skupnostna pravila o davku na dodano vrednost in med deli tega območja, kjer se ta pravila ne uporabljajo.

T1

=

Tranzitna deklaracija skupnega tranzitnega postopka, ki se nanaša na neskupnostno blago.

*……

=

…

*

druge predlistine (an..5)

7.   PREDLOŽENA DOKUMENTACIJA/POTRDILA

(Številčne oznake so vzete iz direktorijev ZN za elektronsko obdelavo podatkov za administracijo, trgovino in prevoz 1997b: seznam oznak za podatke 1001, ‚ime dokumenta/sporočila, oznaka‘.)

Certifikat o skladnosti

2

Certifikat kakovosti

3

Potrdilo o gibanju blaga A. TR. 1

18

Seznam zabojnikov

235

Seznam natovarjanja

271

Proforma faktura

325

Trgovska faktura

380

Interni tovorni list

703

Glavni tovorni list

704

Konosament

705

Interni konosament

714

Tovorni list CIM (železnica)

720

Spremni list – SMGS

722

Tovorni list

730

Letalski tovorni list

740

Glavni letalski tovorni list

741

Poštna spremnica (paketna pošta)

750

Multimodalna/kombinirana prevozna listina (splošna)

760

Blagovni manifest

785

Specifikacija tovornega lista

787

Odpremnica, obrazec T

820

Odpremnica, obrazec T1

821

Odpremnica, obrazec T2

822

Kontrolna listina T5

823

Odpremnica, obrazec T2L

825

Deklaracija blaga za izvoz

830

Fitosanitarno spričevalo

851

Zdravstveno spričevalo

852

Veterinarsko spričevalo

853

Potrdilo o poreklu

861

Deklaracija o poreklu

862

Preferenčno potrdilo o poreklu

864

Potrdilo o preferencialnem poreklu blaga

865

Uvozno potrdilo

911

Prijava tovora (ob prihodu)

933

Dovoljenje za izvoz nekega blaga

941

Obrazec TIF

951

Zvezek TIR

952

Potrdilo o poreklu blaga EUR 1

954

Zvezek ATA

955

Drugo

zzz

8.   OZNAKA ZA NAČIN PREVOZA, POŠILJKE V POŠTNEM PROMETU IN DRUGE POŠILJKE

A.

1-številčna koda (obvezna)

B.

2-številčna koda (drugi znak je za pogodbenice neobvezen)

A

B

Poimenovanje

1

10

Pomorski promet

 

12

Železniški vagon na morskem plovilu

 

16

Cestno motorno vozilo na morskem plovilu

 

17

Priklopnik ali polpriklopnik na morskem plovilu

 

18

Plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh na morskem plovilu

2

20

Železniški prevoz

 

23

Cestno vozilo na železniškem vagonu

3

30

Cestni prevoz

4

40

Zračni prevoz

5

50

Pošta

7

70

Transportne napeljave

8

80

Prevoz po celinskih plovnih poteh

9

90

Lastni pogon

9.   DODATNI PODATKI/POSEBNA OZNAKA NAVEDBE

Oznake se uporabljajo na naslednji način:

DG0

=

Izvoz iz države Efte, za katerega se uporabljajo omejitve, ali izvoz iz ES, za katerega se uporabljajo omejitve.

DG1

=

Izvoz iz države Efte, za katerega se uporabljajo dajatve, ali izvoz iz ES, za katerega se uporabljajo dajatve.

DG2

=

Izvoz.

Na nacionalni ravni se lahko uporabljajo dodatne posebne oznake za navedbe.

10.   ŠIFRE ZAVAROVANJA

Spodaj so navedene veljavne šifre:

Situacija

Oznaka

Druge navedbe

Za opustitev zavarovanja

(Člen 53 Dodatka I)

0

—

številka potrdila o opustitvi zavarovanja

Za splošno zavarovanje

1

—

številka potrdila o splošnem zavarovanju

—

urad zavarovanja

Za posamezno zavarovanje, ki ga ponudi garant

2

—

sklic na številko zavarovanja

—

urad zavarovanja

Za gotovinsko posamezno zavarovanje

3

 

Za posamezno zavarovanje v obliki kuponov

4

—

številka kupona za posamezno zavarovanje

Če se zavarovanje ne zahteva

(Člen 11 Dodatka I)

6

 

Če se zavarovanje ne zahteva na podlagi dogovora

(Člen 10(2)(a) Konvencije)

A

 

Če se zavarovanje ne zahteva za del poti med uradom odhoda in uradom tranzita

(Člen 10(2)(b) Konvencije)

7

 

Za posamezno zavarovanje iz točke 3 Priloge IV k Dodatku I.

9

—

sklic na številko zavarovanja

—

urad zavarovanja

Vpis držav

Uporabljajo se šifre držav iz polja 51.

11.   REFERENČNA ŠTEVILKA CARINSKEGA URADA (COR)

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primer

1

Oznaka za državo carinskega urada (glej CNT)

Črkovno 2

IT

2

Nacionalna številka carinskega urada

Črkovno-številčno 6

0830AB

Polje 1 se izpolni, kakor je razloženo zgoraj.

Polje 2 se prosto izpolni s šestmestno črkovno-številčno oznako. Šestmestna oznaka omogoča državnim upravam, da po potrebi določijo hierarhijo carinskih uradov.

Namembni uradi so našteti na seznamu uradov (COL na spletni strani Europa), pristojnih za operacije skupnega tranzita.

PRILOGA A3

VZOREC SPREMNE TRANZITNE LISTINE

Image

PRILOGA A4

POJASNJEVALNE OPOMBE IN PODATKI ZA SPREMNO TRANZITNO LISTINO

Pojasnevalne opombe za izpolnjevanje spremne tranzitne listine

Papir za spremno tranzitno listino je lahko zelene barve.

Spremna tranzitna listina se tiska na podlagi podatkov, dobljenih iz tranzitne deklaracije, ki jih po potrebi spremeni glavni zavezanec in/ali preveri urad odhoda, in izpolni z naslednjimi podatki:

1.

MRN (referenčna številka gibanja)

Podatki se vpišejo črkovno-številčno z 18 znaki po naslednjem vzorcu:

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primer

1

Zadnja dva znaka leta uradnega sprejema tranzitnega gibanja (LL)

Številčno 2

97

2

Oznaka države, v kateri se gibanje začne (ISO alpha-2 oznaka države)

Črkovno 2

IT

3

Enotna oznaka tranzitnega gibanja na leto in državo

Črkovno-številčno 13

9876AB8890123

4

Kontrolna številka

Črkovno-številčno 1

5

Polji 1 in 2 se izpolnjujeta, kakor je razloženo zgoraj.

Polje 3 se izpolnjuje z identifikacijsko oznako tranzitne transakcije. Način uporabe tega polja je v pristojnosti državnih uprav, vsaka tranzitna transakcija, opravljena v istem letu znotraj zadevne države, pa mora imeti svojo številko. Državne uprave, ki želijo v referenčno številko prevoza vključiti referenčno številko urada pristojnih organov, lahko uporabijo prvih šest znakov za državno številko urada.

V polje 4 se vpiše vrednost, ki je kontrolna številka celotne referenčne številke gibanja. To polje omogoča ugotavljanje napak v celotni referenčni številki gibanja.

MRN se natisne tudi kot črtna oznaka z uporabo standardne ‚oznake 128‘, nabor znakov ‚B‘.

2.

Polje 3:

—

prvo podpolje: zaporedna številka tekoče tiskane strani,

—

drugo podpolje: skupno število tiskanih strani (vključno s seznamom blaga),

—

se ne uporablja, če je postavka samo ena.

3.

Na desni strani polja 8:

Naziv in sedež carinskega urada, ki mu je treba vrniti izvod spremne listine, če se uporabi pomožni postopek.

4.

Polje C:

—

naziv urada odhoda,

—

referenčna številka urada odhoda,

—

datum sprejema tranzitne deklaracije,

—

naziv in številka pooblastila pooblaščenega pošiljatelja (če obstaja).

5.

Polje D:

—

rezultati kontrole,

—

carinske oznake ali znak ‚- -‘, ki ponazarja ‚Opustitev – 99201‘,

—

navedba ‚Obvezen načrt poti‘, če je primerno.

Spremna tranzitna listina se ne spreminja niti se na dokumentu ničesar ne dodaja ali briše, razen če je v tej konvenciji določeno drugače.

6.

Formalnosti med prevozom

Med trenutkom, ko blago zapusti urad odhoda in ko prispe v namembni urad, je včasih treba na spremno tranzitno listino, ki spremlja blago, dodatno vnesti nekatere podatke. Ti podatki se nanašajo na prevozne dejavnosti in jih mora na izvode med izvajanjem dejavnosti vpisati prevoznik, odgovoren za prevozno sredstvo, na katero je blago neposredno naloženo. Podatki so lahko izpolnjeni ročno, vendar morajo biti izpisani berljivo. V tem primeru mora biti izvod izpolnjen s črnilom in velikimi tiskanimi črkami.

Prevoznik lahko pretovori blago le ob predhodnem dovoljenju pristojnih organov države, v kateri se pretovor opravi.

Če pristojni organi menijo, da se skupna tranzitna operacija lahko nadaljuje na normalen način, potrdijo spremno tranzitno listino, potem ko so izvedli vse potrebne ukrepe.

Pristojni organi urada tranzita oziroma namembnega urada morajo v sistem vnesti podatke, ki so dodani na spremni tranzitni listini. Podatke lahko vnese tudi pooblaščeni prejemnik.

Ti podatki se nanašajo na naslednja polja:

—

Pretovor: uporabi se polje 55

Polje 55: Pretovor

Prve tri vrstice tega polja izpolni prevoznik, pri katerem se med zadevnim prevozom blago pretovarja z enega prevoznega sredstva na drugo ali iz enega zabojnika v drugega.

Kadar se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, ki se prevažajo s cestnimi vozili, lahko pogodbenice glavnemu zavezancu dovolijo, da polje 18 pusti prazno, kadar bi logistični model ob odhodu lahko povzročil, da istovetnosti in države prevoznega sredstva ne bi bilo mogoče navesti ob sestavi tranzitne deklaracije in kadar pogodbenice lahko zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje 55.

—

Drugi dogodki: uporabi se polje 56

Polje 56: Drugi dogodki med prevozom

Polje se izpolni v skladu z obstoječimi obveznostmi za tranzit.

Če je bilo blago naloženo na polpriklopnik in se med prevozom zamenja samo vlečno vozilo (ne da bi se blago pretovorilo), se poleg tega v polje vpišeta registrska številka in država novega vlečnega vozila. V takih primerih uradni zaznamek pristojnih organov ni potreben.

PRILOGA A5

VZOREC SEZNAMA POSTAVK

Image

PRILOGA A6

POJASNJEVALNE OPOMBE IN PODATKI ZA SEZNAM BLAGA

Kadar se giblje več kakor ena postavka, se list A seznama blaga vedno tiska z računalniškim sistemom in se priloži izvodu spremne tranzitne listine.

Polja seznama blaga se razširjajo navpično.

Podatki se natisnejo na naslednji način:

1.

V identifikacijskem polju (zgornji levi kot):

(a)

seznam blaga;

(b)

zaporedna številka tekočega lista in skupno število listov (skupaj s spremno tranzitno listino).

2.

OoDep – naziv urada odhoda.

3.

Datum – datum sprejema tranzitne deklaracije.

4.

MRN – referenčna številka gibanja, kakršna je določena v Prilogi A4.

5.

Podrobni podatki v raznih poljih na ravni postavk se natisnejo na naslednji način:

(a)

št. postavke – zaporedna številka tekoče postavke;

(b)

režim – če je status blaga v celotni deklaraciji enoten, se polje ne uporablja;

(c)

če je pošiljka mešana, se natisne dejanski status T1, T2 ali T2F.

PRILOGA B1

OZNAKE, KI SE UPORABLJAJO NA OBRAZCIH ZA IZPOLNJEVANJE TRANZITNIH DEKLARACIJ

A.   Navedbe, ki se vpišejo v različna polja

Polje 19

:

Zabojnik

Uporabljajo se naslednje oznake:

0: blago, ki se ne prevaža v zabojnikih

1: blago, ki se prevaža v zabojnikih

Polje 27

:

Kraj natovarjanja/raztovarjanja

Oznake sprejmejo pogodbenice.

Polje 33

:

Tarifna oznaka

Prvi pododdelek

Vpiše se oznaka, ki se nanaša na blago in ki vsebuje najmanj šest številk harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga. V Skupnosti se vedno navede osem številk kombinirane nomenklature, kadar je ta predvidena v skupnostnih določilih.

Drugi pododdelki

Kadar je potrebno, se izpolnijo z uporabo drugih posebnih oznak pogodbenic (takšne oznake je treba vpisati takoj za prvim pododdelkom).

Polje 51

:

Predvideni uradi tranzita (in država)

Navedba držav

Oznaka države temelji na oznaki ISO alpha-2 (ISO 3166).

Uporabljajo se naslednje oznake iz spodnjega seznama :

Belgija

BE

Bolgarija

BG

Češka

CZ

Danska

DK

Nemčija

DE

Estonija

EE

Grčija

GR

Španija

ES

Francija

FR

Irska

IE

Italija

IT

Ciper

CY

Latvija

LV

Litva

LT

Madžarska

HU

Luksemburg

LU

Malta

MT

Nizozemska

NL

Avstrija

AT

Poljska

PL

Portugalska

PT

Romunija

RO

Slovenija

SI

Slovaška

SK

Finska

FI

Švedska

SE

Združeno kraljestvo

GB

Islandija

IS

Norveška

NO

Švica

CH

Polje 53

:

Namembni urad (in država)

Uporabljajo se oznake, predvidene za polje 51.

B.   Oznaka jezikovne reference

Glej Prilogo B6, naslov III.

PRILOGA B2

OPOMBA O UPORABI OBRAZCEV ZA IZPOLNJEVANJE DOKUMENTOV, KI DOKAZUJEJO SKUPNOSTNI STATUS BLAGA

A.   Splošne določbe

1.

Kadar je v skladu s Konvencijo potrebna potrditev skupnostnega statusa blaga, se uporablja obrazec, ki ustreza izvodu 4 vzorca iz Dodatka 1 k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini ali izvodu 4/5 vzorca iz Dodatka 2 k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini. Obrazec se po potrebi dopolni z enim ali več obrazci, ki ustrezajo izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca iz dodatkov 3 in 4 k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini.

2.

Udeleženci morajo izpolniti le polja, navedena v zgornjem delu obrazca pod naslovom ‚Pomembna opomba‘.

3.

Obrazci morajo biti izpolnjeni s pisalnim strojem ali po drugem mehanografskem ali podobnem postopku. Lahko se izpolnijo tudi čitljivo ročno, s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.

4.

Obrazcev ni dovoljeno spreminjati z brisanjem ali prekrivanjem. Morebitne spremembe se opravijo tako, da se prečrtajo napačni podatki in po potrebi dodajo zahtevani podatki. Vsako takšno spremembo mora potrditi oseba, ki je obrazec popravljala, overijo pa jo pristojni organi. Slednji lahko po potrebi zahtevajo vložitev nove deklaracije.

5.

Neuporabljene prostore v poljih, ki jih izpolnjuje udeleženec, je treba prečrtati, tako da ni možen noben naknadni vpis.

B.   Navedbe, ki se vpišejo v različna polja

Polje 1

:

Deklaracija

V tretje podpolje se vpiše simbol ‚T2L‘ oziroma simbol ‚T2LF‘.

Če se uporabljajo dodatni obrazci, je treba tretje podpolje polja 1 uporabljenega(-ih) obrazca(-ev) primerno označiti s simbolom ‚T2Lbis‘ oziroma ‚T2LFbis‘.

Polje 2

:

Pošiljatelj/Izvoznik

To polje je za pogodbenice neobvezno. Vpišejo se ime in priimek ali firma in polni naslov udeleženca. Glede identifikacijske številke (številka, ki jo udeležencu dodelijo pristojni organi za finančne, statistične in druge namene) lahko udeležene države te podatke dopolnijo. Če gre za skupinsko pošiljko, lahko pogodbenice predpišejo, da se zaznamek:

—

Razno – 99211

vpiše v to polje in da se deklaraciji priloži seznam pošiljateljev.

Polje 3

:

Obrazci

Vpiše se zaporedna številka obrazca glede na skupno število uporabljenih obrazcev.

Primeri: Če je dokument T2L izstavljen samo na enem obrazcu, se vpiše 1/1; če dokument T2L vsebuje dodatni obrazec T2Lbis, se na dokument T2L vpiše 1/2 in na dodatni obrazec 2/2; če dokument T2L vsebuje dva dodatna obrazca T2Lbis, se na dokument T2L vpiše 1/3; na prvi dokument T2Lbis se vpiše 2/3, na drugi dokument T2Lbis pa 3/3.

Polje 4

:

Nakladnice

Vpiše se število priloženih nakladnic.

Polje 5

:

Postavke

Vpiše se skupno število postavk, ki so omenjene v dokumentu T2L.

Polje 14

:

Deklarant/Zastopnik

Vpišeta se ime ali firma in polni naslov udeleženca v skladu z veljavnimi predpisi. Če sta udeleženec in pošiljatelj, navedena v polju 2, ista oseba, se vpiše:

—

Pošiljatelj – 99213

Glede identifikacijske številke (številka, ki jo udeležencu dodelijo pristojni organi za davčne, statistične ali druge namene) lahko udeležene države te podatke dopolnijo.

Polje 31

:

Tovorki in poimenovanje blaga – oznake in številke – število zabojnikov

V polje se vpišejo oznake, številke in vrste tovorkov, ali če je blago v razsutem stanju, številka blaga iz te listine ali, kjer je to ustrezno, beseda:

—

Razsuto – 99212

Vedno se vpiše običajno trgovsko ime blaga; to ime mora vsebovati vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga; če se izpolni tudi polje 33 ‚tarifna oznaka‘, mora biti opis blaga dovolj natančen, da zagotovi nedvoumno uvrstitev blaga. V to polje se vpišejo tudi navedbe, ki jih zahtevajo posebni predpisi (trošarine itd.). Pri uporabi zabojnikov je treba v polje vnesti tudi oznake za njihovo prepoznavanje.

Polje 32

:

Zaporedna številka postavke

Vpiše se zaporedna številka postavke glede na skupno število postavk blaga, zapisanih na dokumentu T2L in priloženih dopolnilnih obrazcih ali nakladnicah, v skladu z vsebino polja 5.

Če dokument T2L zajema le eno postavko, lahko pogodbenice določijo, da se izpolnjevanje tega polja ne zahteva, če je v polje 5 vpisana številka ‚1‘.

Polje 33

:

Tarifna oznaka

Na dokumentih T2L, sestavljenih v državah Efte, mora biti to polje izpolnjeno le, če tranzitna deklaracija ali predlistina vsebuje tarifno oznako.

Polje 35

:

Bruto masa

Vpiše se bruto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31 te postavke, izražena v kilogramih. Bruto masa blaga je skupna masa blaga z vso embalažo, razen zabojnikov in druge prevozne opreme.

Če dokument T2L zajema več vrst blaga, se skupna bruto masa vpiše le v prvo polje 35, ostala polja 35 pa ostanejo prazna.

Polje 38

:

Neto masa

To polje mora biti v državah Efte izpolnjeno le, če tranzitna deklaracija ali predlistina vsebujeta neto maso. Vpiše se neto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31, izražena v kilogramih. Neto masa je masa samega blaga brez embalaže.

Polje 40

:

Skupna deklaracija/predlistina

Vpišejo se vrsta, številka, datum in urad izdaje deklaracije ali predlistine, na podlagi katerih se izdela dokument T2L.

Polje 44

:

Posebni zaznamki/predložene listine/potrdila in dovoljenja

To polje mora biti v državah Efte izpolnjeno le, če so v tranzitni deklaraciji ali predlistini v to polje vpisani podatki. Ti podatki morajo biti navedeni tudi v dokumentu T2L.

Polje 54

:

Kraj in datum, podpis in ime deklaranta ali njegovega zastopnika

Ob upoštevanju morebitnih posebnih določb v zvezi z uporabo sredstev za elektronsko obdelavo podatkov mora dokument T2L vedno vsebovati lastnoročni podpis udeleženca, ki mu sledita ime in priimek. Če gre za udeleženca, ki je pravna oseba, morajo biti poleg lastnoročnega podpisa podpisnika navedeni še njegovi ime in priimek ter funkcija v podjetju.

C.   Oznaka jezikovne reference

Glej Prilogo B6, naslov III.

PRILOGA B3

OZNAKE, KI SE UPORABLJAJO PRI IZPOLNJEVANJU OBRAZCEV, KI DOKAZUJEJO SKUPNOSTNI STATUS BLAGA

A.   Navedbe, ki se vpišejo v različna polja

Polje 33

:

Tarifna oznaka

Prvo podpolje

Vpiše se oznaka, ki se nanaša na blago in ki vsebuje najmanj šest številk harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga. V Skupnosti se navede osem številk kombinirane nomenklature, če zakonodaja Skupnosti to zahteva.

Druga podpolja

Kadar je potrebno, se izpolnijo z uporabo drugih posebnih oznak pogodbenic (takšne oznake je treba vpisati takoj za prvim podpoljem).

B.   Oznaka jezikovne reference

Glej Prilogo B6, naslov III.

PRILOGA B4

NAKLADNICA

 

 

 

 

 

 


Zaporedna številka

Oznake, številke, število in vrsta tovorkov, opis blaga

Država odpreme/izvoza

Bruto teža (kg)

Prostor za uradne zaznamke

 

 

 

 

 

(Podpis)

PRILOGA B5

POJASNJEVALNA OPOMBA K NAKLADNICI

NASLOV I

SPLOŠNO

1.   Opredelitev

Nakladnica, v skladu s členom 7 Dodatka III, je dokument z značilnostmi, ki so opisane v tej prilogi.

2.   Obrazec nakladnice

2.1

Kot nakladnica se lahko uporablja samo sprednja stran obrazca.

2.2

Značilnosti nakladnice so naslednje:

(a)

naslov ‚Nakladnica‘;

(b)

polje dimenzij 70 × 55 milimetrov, razdeljeno na zgornji del, ki meri 70 × 15 milimetrov, in spodnji del, ki meri 70 × 40 milimetrov;

(c)

stolpci z naslovi v naslednjem zaporedju:

—

zaporedna številka,

—

oznake, številke, število in vrsta tovorkov, opis blaga,

—

država odpreme/izvoza,

—

bruto teža (kg),

—

prostor za uradne zaznamke.

Uporabniki lahko prilagodijo širino stolpcev svojim potrebam. Stolpec z naslovom ‚prostor za uradne zaznamke‘ pa mora biti širok vsaj 30 milimetrov. Uporabniki lahko tudi sami odločajo, kako bodo uporabili prostor, ki ni naveden v točkah (a), (b) in (c).

2.3

Takoj za zadnjim vnosom je treba potegniti vodoravno črto, prazna polja pa je treba prečrtati in tako preprečiti naknadno vpisovanje.

NASLOV II

PODATKI, KI SE VNAŠAJO V RAZNE RUBRIKE

1.   Polje

1.1   Zgornji del

Če nakladnica spremlja tranzitno deklaracijo, glavni zavezanec v zgornji del polja vpiše ‚T1‘, ‚T2‘ ali ‚T2F‘.

Če nakladnica spremlja dokument T2L, udeleženec v zgornji del polja vpiše ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘.

1.2   Spodnji del

V ta del polja se vpišejo podatki iz odstavka 4 naslova III spodaj.

2.   Stolpci

2.1   Zaporedna številka

Pred vsako postavko na nakladnici mora biti zaporedna številka.

2.2   Oznake, številke, število in vrsta tovorkov, opis blaga

Kadar nakladnica spremlja tranzitno deklaracijo, se potrebni podatki navedejo v skladu s prilogama B1 in B6 k temu dodatku. Nakladnica mora vsebovati podatke iz polj 31 ‚tovorki in opis blaga‘, 44 ‚posebni zaznamki/predložene listine, potrdila in dovoljenja‘ ter, če je primerno, 33 ‚tarifna oznaka‘ in 38 ‚neto masa‘ tranzitne deklaracije.

Kadar nakladnica spremlja dokument T2L, se potrebni podatki navedejo v skladu s prilogama B2 in B3 k temu dodatku.

2.3   Država odpreme/izvoza

Vpiše se ime države, iz katere se blago odpremi ali izvozi.

2.4   Bruto masa v kilogramih

Vpišejo se podatki iz polja 35 enotne upravne listine (glej prilogi B2 in B6 k temu dodatku).

NASLOV III

UPORABA NAKLADNIC

1.

Iste tranzitne deklaracije ne morejo spremljati nakladnice in tudi dopolnilni listi.

2.

Kadar se uporabljajo nakladnice, se polja 15 ‚država odpreme/izvoza‘, 32 ‚zaporedna številka postavke‘, 33 ‚tarifna oznaka‘, 35 ‚bruto masa v kg‘, 38 ‚neto masa v kg‘ ter, kadar je to primerno, 44 ‚posebni zaznamki/predložene listine, potrdila in dovoljenja‘ tranzitne deklaracije prečrtajo, v polje 31 ‚tovorki in opis blaga‘ pa se ne smejo vnašati oznake, številke, števila in vrste tovorkov ali opis blaga. Navedba zaporedne številke in okrajšave različnih nakladnic se vpišejo v polje 31 ‚tovorki in opis blaga‘ uporabljenega obrazca tranzitne deklaracije.

3.

Nakladnico je treba izpolniti v enakem številu izvodov kakor obrazec, na katerega se nanaša.

4.

Če je tranzitna deklaracija registrirana, mora imeti nakladnica isto registrsko številko kakor obrazec, na katerega se nanaša. Ta številka se vpiše z žigom, ki vsebuje naziv urada odhoda, ali ročno. Če se vpisuje ročno, jo je treba potrditi z uradnim žigom urada odhoda.

Uradniku iz urada odhoda ni treba podpisati obrazcev.

5.

Kadar je enemu obrazcu, ki se uporablja v postopku T1 ali T2, priloženih več nakladnic, morajo biti na njih navedene zaporedne številke, ki jih dodeli glavni zavezanec, število priloženih nakladnic pa se vpiše v polje 4 ‚nakladnice‘ navedenega obrazca.

6.

Določbe odstavkov 1 do 5 se uporabljajo smiselno, če je nakladnica priložena dokumentu T2L.

PRILOGA B6

OPOMBA O UPORABI OBRAZCEV ZA IZPOLNJEVANJE TRANZITNIH DEKLARACIJ

NASLOV I

SPLOŠNO

Splošni opis

V okviru izvajanja člena 22 Dodatka I se mora za vnos blaga v postopek skupnega tranzita v skladu z naslovom I Dodatka 3 k Prilogi II h Konvenciji o enotni upravni listini uporabiti obrazec iz Dodatka 1 k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini.

V primerih, pri katerih je predpisana uporaba dodatnih kopij izvodov tranzitne deklaracije (zlasti po členu 12(1) te konvencije ali členu 37(4) Dodatka I), lahko glavni zavezanec v ta namen po potrebi uporabi dodatne izvode ali fotokopije teh izvodov.

Te dodatne izvode ali fotokopije mora glavni zavezanec podpisati in jih predložiti pristojnim organom, ki morajo nanje vnesti svoj zaznamek ob upoštevanju enakih pogojev kakor za enotno upravno listino. Brez poseganja v posebne zaznamke, predvidene v veljavni zakonodaji, so izvodi označeni kot ‚kopije‘, pristojni organi pa jih sprejmejo kot izvirnike, če menijo, da sta njihova kakovost in čitljivost zadovoljivi.

NASLOV II

PODATKI, KI SE VNAŠAJO V RAZNA POLJA

I.   Formalnosti v državi odhoda

Polje 1

:

Deklaracija

Podatki, ki se vpisujejo v tretje podpolje, so naslednji:

(1)

blago, ki se prevaža v postopkih T2: T2 ali T2F

(2)

blago, ki se prevaža v postopkih T1: T1

(3)

pošiljke v skladu s členom 23 Dodatka I: T

V tem primeru se prazen prostor za črko T prečrta.

Polje 2

:

Pošiljatelj/Izvoznik

To polje je za pogodbenice neobvezno.

Vpišejo se ime in priimek ali firma in polni naslov udeleženca. Glede identifikacijske številke (številka, ki jo udeležencu dodelijo pristojni organi za finančne, statistične in druge namene) lahko pogodbenice te podatke dopolnijo.

Če gre za skupinsko pošiljko, lahko pogodbenice predpišejo, da se beseda:

—

Razno – 99211

vpiše v to polje in da se tranzitni deklaraciji priloži seznam pošiljateljev.

Polje 3

:

Obrazci

Vpiše se zaporedna številka seta ter skupno število setov uporabljenih obrazcev in dopolnilnih obrazcev. Na primer, če se uporabi en obrazec in dva dopolnilna obrazca, se na obrazec vpiše 1/3, na prvi dopolnilni obrazec 2/3 in na drugi dopolnilni obrazec 3/3.

Če deklaracija zajema le eno postavko (kar pomeni, da je treba izpolniti le eno polje ‚opis blaga‘), se polje 3 ne izpolni, v polje 5 pa se vpiše številka 1.

Če se uporabljata dva seta s po štirimi izvodi namesto enega seta z osmimi izvodi, se ta dva seta obravnavata kot eden.

Polje 4

:

Število nakladnic

S številkami se vpiše število morebitnih priloženih nakladnic ali število morebitnih opisnih trgovskih seznamov blaga, ki so jih potrdili pristojni organi.

Polje 5

:

Postavke

Vpiše se skupno število postavk, ki so navedene v tranzitni deklaraciji.

Polje 6

:

Število tovorkov

To polje je za pogodbenice neobvezno. Vpiše se skupno število tovorkov, ki sestavljajo zadevno pošiljko.

Polje 8

:

Prejemnik

Vpišejo se ime in priimek ali firma in polni naslov oseb(-e) ali družb(-e), kateri(-m) je blago namenjeno. Če gre za skupinsko pošiljko več pošiljateljev, lahko pogodbenice predpišejo, da se v to polje vpiše zaznamek iz polja 2, tranzitni deklaraciji pa se priloži seznam pošiljateljev/izvoznikov.

Pogodbenice lahko dovolijo, da se to polje ne izpolni, če gre za prejemnika s sedežem zunaj območja pogodbenic.

Na tej stopnji ni treba navesti identifikacijske številke.

Polje 15

:

Država odpreme/izvoza

Polje 15a

Vpiše se ime države, iz katere se blago odpremi ali izvozi.

Polje 17

:

Namembna država

Polje 17a

Vpiše se ime zadevne države.

Polje 18

:

Istovetnost in država prevoznega sredstva ob odhodu

V polje se vpišejo podatki o prevoznem sredstvu, na primer registrska številka (številke) ali naziv prevoznega sredstva (tovornjak, ladja, železniški vagon, letalo), na katero je blago naloženo ob predložitvi uradu odhoda, ki jim sledi ustrezna oznaka države prevoznega sredstva (ali države vozila, ki poganja druga, če je prevoznih sredstev več), v skladu z oznakami, predpisanimi za ta namen. Če imata na primer vlečno vozilo in priklopnik različni registrski številki, se vpišeta registrska številka vlečnega vozila in registrska številka priklopnika, skupaj z državo vlečnega vozila.

Kadar se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, ki se prevažajo s cestnimi vozili, lahko pristojni organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti to polje prazno, kadar bi logistični model ob odhodu lahko povzročil, da istovetnosti in države prevoznega sredstva ne bi bilo mogoče navesti ob sestavi tranzitne deklaracije in kadar pogodbenice lahko zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje 55.

Za pošiljke po transportnih napeljavah se v to polje ne vpiše registrske številke ali države. Za pošiljke v železniškem prometu se država ne vpiše.

V drugih primerih prijava države za pogodbenice ni obvezna.

Polje 19

:

Zabojnik (Zbk)

To polje je za pogodbenice neobvezno.

V skladu z oznakami, ki so predvidene za ta namen, se vpišejo potrebni podatki o predvidenem stanju ob prečkanju zunanjih meja pogodbenice, kjer je urad odhoda, glede na podatke, ki so znani ob vnosu blaga v skupnostni tranzitni postopek.

Polje 21

:

Istovetnost in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje

To polje je, kar zadeva istovetnost, za pogodbenice neobvezno.

V to polje se obvezno vpiše država prevoznega sredstva.

Za prevoz po železnici ali po transportnih napeljavah se v to polje ne vpiše registrske številke ali države prevoznega sredstva.

Vpišejo se vrsta (tovornjak, ladja, železniški vagon, letalo itd.) in istovetnost, na primer registracijska številka ali opis aktivnega prevoznega sredstva (pogonskega prevoznega sredstva), ki naj bi se uporabljalo na mestu prehoda preko meje ob izhodu iz države pogodbenice, kjer je urad odhoda, ter oznaka za državo po podatkih, ki so znani ob vnosu blaga v skupnostni tranzitni postopek, z uporabo ustreznih oznak.

Če gre za kombinirani prevoz ali če se uporabi več prevoznih sredstev, je aktivno prevozno sredstvo tisto, ki poganja celotno kombinacijo. Če gre na primer za tovornjak na morskem plovilu, je aktivno prevozno sredstvo ladja, če pa gre za vlečno vozilo in priklopnik, je aktivno prevozno sredstvo vlečno vozilo, itd.

Polje 25

:

Vrsta prevoza na meji

To polje je za pogodbenice neobvezno.

Z oznakami, ki so predvidene za ta namen, se vpiše način prevoza aktivnega prevoznega sredstva, ki naj bi se uporabljalo ob izhodu iz ozemlja pogodbenice, kjer je urad odhoda.

Polje 27

:

Kraj natovarjanja

To polje je za pogodbenice neobvezno.

Vpiše se kraj (po potrebi z oznako, če je ta določena), kjer se bo blago glede na podatke, znane ob oddaji blaga v skupnostni tranzitni postopek, natovorilo na aktivno prevozno sredstvo, na katerem bo prečkalo mejo pogodbenice, kjer je urad odhoda.

Polje 31

:

Tovorki in opis blaga – oznake in številke – številke zabojnikov – število in vrsta

V polje se vpišejo oznake, številke, število in vrste tovorkov ali, če gre za nepakirano blago, število kosov blaga, ki je zajeto v deklaraciji ali, kjer je to ustrezno, eden od naslednjih zaznamkov:

—

Razsuto – 99212

Vedno se vpiše običajno trgovsko ime blaga; to ime mora vsebovati vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga; če je treba izpolniti polje 33 ‚tarifna oznaka‘, mora biti opis blaga dovolj natančen, da zagotovi nedvoumno uvrstitev blaga. V to polje se vpišejo tudi navedbe, ki jih zahtevajo posebni predpisi (trošarine itd.). Pri uporabi zabojnikov je treba v polje vnesti tudi oznake za njihovo prepoznavanje.

Polje 32

:

Zaporedna številka postavke

V polje se vpiše zaporedna številka postavke glede na skupno število postavk blaga iz uporabljenih obrazcev, v skladu z vsebino polja 5.

Če deklaracija zajema le eno postavko, lahko pogodbenice določijo, da se izpolnjevanje tega polja ne zahteva, saj mora biti v polje 5 vpisana številka ‚1‘.

Polje 33

:

Tarifna oznaka

To polje je treba izpolniti, če:

—

tranzitno deklaracijo izdela ista oseba kot carinsko deklaracijo, ki vsebuje tarifno oznako, ob istem času ali pozneje, ali

—

tranzitna deklaracija zajema blago iz seznama, izdanega v skladu z odstavkom 3 člena 1 Dodatka I.

Vpiše se oznaka, ki ustreza zadevnemu blagu.

Na tranzitnih deklaracijah T2 in T2F, sestavljenih v državah Efte, mora biti to polje izpolnjeno le, če prejšnja tranzitna deklaracija vsebuje tarifno oznako.

Vpiše se oznaka, ki je navedena na izvodih te deklaracije.

V drugih primerih je to polje neobvezno.

Polje 35

:

Bruto masa

Vpiše se bruto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31 te postavke, izražena v kilogramih. Bruto masa blaga je skupna masa blaga z vso embalažo, razen zabojnikov in druge prevozne opreme.

Če deklaracija zajema več vrst blaga, je dovolj, če se skupna bruto masa vpiše le v prvo polje 35, ostala polja 35 pa ostanejo prazna.

Polje 38

:

Neto masa

To polje je za pogodbenice neobvezno. Vpiše se neto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31, izražena v kilogramih.

Neto masa je masa samega blaga brez embalaže.

Polje 40

:

Skupna deklaracija/predlistina

Vpiše se sklic na predhodno carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga ali ustrezne carinske dokumente. Če je treba vnesti več kot en sklic, lahko pogodbenice določijo, da se v to polje vpiše beseda:

—

Razno – 99211

in da se tranzitni deklaraciji priloži seznam zadevnih sklicev.

Polje 44

:

Dodatne informacije/predložene listine/potrdila in dovoljenja

Vpišejo se podrobnosti, ki jih zahtevajo morebitni posebni predpisi, ki se uporabljajo v državi odpreme/izvoza, skupaj z opravilnimi številkami listin, priloženih k deklaraciji (na primer, po potrebi zaporedne številke vpisa kontrolnih izvodov T5, številka izvoznega dovoljenja, podatki, povezani z veterinarskimi in fitosanitarnimi predpisi, številka nakladnice itd.). Podpolje ‚dodatne informacije‘ (D.I.) se ne sme uporabiti.

Polje 50

:

Glavni zavezanec in pooblaščeni zastopnik, kraj, datum in podpis

Vpišejo se ime in priimek ali firma in polni naslov glavnega zavezanca ter identifikacijska številka, če obstaja, ki jo dodelijo pristojni organi. Po potrebi se vpiše ime in priimek ali firma pooblaščenega zastopnika, ki podpisuje v imenu glavnega zavezanca.

Ob upoštevanju morebitnih posebnih določb v zvezi z uporabo sredstev za elektronsko obdelavo podatkov, mora biti na izvodu, ki ostane v uradu odhoda, izviren lastnoročni podpis udeleženca. Če gre za udeleženca, ki je pravna oseba, morajo biti poleg lastnoročnega podpisa navedeni še ime in priimek ter funkcija osebe v podjetju.

Polje 51

:

Predvideni urad tranzita (in država)

Vpiše se predvideni urad vstopa v vsako državo pogodbenico, katere ozemlje se namerava prečkati med prevozom, ali, če bo prevoz prečkal ozemlja, ki ne pripadajo državam pogodbenicam, urad izstopa, preko katerega bo prevozno sredstvo zapustilo ozemlje pogodbenic. Tranzitni uradi so našteti na seznamu uradov, pristojnih za operacije skupnostnega tranzita. Za imenom urada se vpiše oznaka za zadevno državo.

Polje 52

:

Zavarovanje

Z ustreznimi šiframi, predvidenimi v ta namen, se vpiše vrsta zavarovanja ali opustitev zavarovanja za zadevno operacijo in, po potrebi, še evidenčna številka potrdila o splošnem zavarovanju ali potrdila o opustitvi zavarovanja ali številka kupona posameznega zavarovanja in, če je to potrebno, urad zavarovanja.

Če splošno zavarovanje, opustitev zavarovanja ali posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant, ne velja za vse pogodbenice, se za izrazom ‚ne velja za‘ z ustrezno šifro navedejo zadevne pogodbenice.

Polje 53

:

Namembni urad (in država)

Vpiše se ime urada, pri katerem se predloži blago zaradi zaključka tranzitne operacije. Namembni uradi so našteti na seznamu uradov (COL na spletni strani Europa), pristojnih za operacije skupnega tranzita.

Za imenom urada se vpiše oznaka za zadevno državo.

II.   Formalnosti med prevozom

Med trenutkom, ko blago zapusti urad odhoda, in trenutkom, ko prispe v namembni urad, je včasih treba na izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, ki spremljata blago, dodatno vnesti nekatere podatke. Ti podatki se nanašajo na prevozno operacijo in jih mora na izvode med izvajanjem dejavnosti vpisati prevoznik, odgovoren za prevozno sredstvo, na katero je blago naloženo. Podatki so lahko izpolnjeni ročno, vendar morajo biti izpisani berljivo. V tem primeru morajo biti izvodi izpolnjeni s črnilom in velikimi tiskanimi črkami.

Ti podatki se nanašajo na naslednja polja:

—

Pretovor: uporabi se polje 55

Polje 55

:

Pretovor

Prve tri vrstice tega polja izpolni prevoznik, ko se med zadevno prevozno operacijo zadevno blago pretovarja z enega prevoznega sredstva na drugo ali iz enega zabojnika v drugega.

Prevoznik lahko pretovori blago le ob predhodnem dovoljenju pristojnih organov države, v kateri se pretovor opravi.

Če ti pristojni organi menijo, da se operacija skupnega tranzita lahko nadaljuje na normalen način, potrdijo izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, potem ko so izvedli vse potrebne ukrepe.

—

Drugi dogodki: uporabi se polje 56

Polje 56

:

Drugi dogodki med prevozom

Polje se izpolni v skladu z obstoječimi obveznostmi za tranzit.

Če je bilo blago naloženo na polpriklopnik in se med prevozom zamenja samo vlečno vozilo (ne da bi se blago pretovorilo), se poleg tega v polje vpišeta registrska številka in država novega vlečnega vozila. V takih primerih overjanje pristojnih organov ni potrebno.

NASLOV III

RAZPREDELNICA JEZIKOVNIH REFERENC IN NJIHOVIH OZNAK

Jezikovni podatki

Oznake

—

BG

Ограничена валидност

Omejena veljavnost – 99200

—

CS

Omezená platnost

—

DA

Begrænset gyldighed

—

DE

Beschränkte Geltung

—

EE

Piiratud kehtivus

—

EL

Περιορισμένη ισχύς

—

ES

Validez limitada

—

FR

Validité limitée

—

IT

Validità limitata

—

LV

Ierobežots derīgums

—

LT

Galiojimas apribotas

—

HU

Korlátozott érvényű

—

MT

Validità limitata

—

NL

Beperkte geldigheid

—

PL

Ograniczona ważność

—

PT

Validade limitada

—

RO

Validitate limitată

—

SL

Omejena veljavnost

—

SK

Obmedzená platnosť

—

FI

Voimassa rajoitetusti

—

SV

Begränsad giltighet

—

EN

Limited validity

—

IS

Takmarkað gildissvið

—

NO

Begrenset gyldighet

—

BG

Освободено

Opustitev – 99201

—

CS

Osvobození

—

DA

Fritaget

—

DE

Befreiung

—

EE

Loobumine

—

EL

Απαλλαγή

—

ES

Dispensa

—

FR

Dispense

—

IT

Dispensa

—

LV

Derīgs bez zīmoga

—

LT

Leista neplombuoti

—

HU

Mentesség

—

MT

Tneħħija

—

NL

Vrijstelling

—

PL

Zwolnienie

—

PT

Dispensa

—

RO

Dispensă

—

SL

Opustitev

—

SK

Oslobodenie

—

FI

Vapautettu

—

SV

Befrielse

—

EN

Waiver

—

IS

Undanþegið

—

NO

Fritak

—

BG

Алтернативно доказателство

Alternativno dokazilo – 99202

—

CS

Alternativní důkaz

—

DA

Alternativt bevis

—

DE

Alternativnachweis

—

EE

Alternatiivsed tõendid

—

EL

Εναλλακτική απόδειξη

—

ES

Prueba alternativa

—

FR

Preuve alternative

—

IT

Prova alternativa

—

LV

Alternatīvs pierādījums

—

LT

Alternatyvusis įrodymas

—

HU

Alternatív igazolás

—

MT

Prova alternattiva

—

NL

Alternatief bewijs

—

PL

Alternatywny dowód

—

PT

Prova alternativa

—

RO

Probă alternativă

—

SL

Alternativno dokazilo

—

SK

Alternatívny dôkaz

—

FI

Vaihtoehtoinen todiste

—

SV

Alternativt bevis

—

EN

Alternative proof

—

IS

Önnur sönnun

—

NO

Alternativt bevis

—

BG

Различия: митническо учреждение, където стоките са представени (наименование и страна)

Razlike: urad, pri katerem je bilo blago predloženo … (naziv in država) – 99203

—

CS

Nesrovnalosti: úřad, kterému bylo zboží předloženo …..(název a země)

—

DA

Forskelle: det sted, hvor varerne blev frembudt …… (navn og land)

—

DE

Unstimmigkeiten: Stelle, bei der die Gestellung erfolgte …… (Name und Land)

—

EE

Erinevused: asutus, kuhu kaup esitati………….(nimi ja riik)

—

EL

Διαφορές: εμπορεύματα προσκομισθέντα στο τελωνείο …… (Όνομα και χώρα)

—

ES

Diferencias: mercancías presentadas en la oficina …… (nombre y país)

—

FR

Différences: marchandises présentées au bureau …… (nom et pays)

—

IT

Differenze: ufficio al quale sono state presentate le merci …… (nome e paese)

—

LV

Atšķirības: muitas iestāde, kurā preces tika uzrādītas (nosaukums un valsts)

—

LT

Skirtumai: įstaiga, kuriai pateiktos prekės (pavadinimas ir valstybė)

—

HU

Eltérések: hivatal, ahol az áruk bemutatása megtörtént …… (név és ország)

—

MT

Differenzi: uffiċċju fejn l-oġġetti kienu ppreżentati (isem u pajjiż)

—

NL

Verschillen: kantoor waar de goederen zijn aangebracht …… (naam en land)

—

PL

Niezgodności: urząd w którym przedstawiono towar (nazwa i kraj)

—

PT

Diferenças: mercadorias apresentadas na estãncia …… (nome e país)

—

RO

Diferenţe: mărfuri prezentate la biroul vamal …..(nume şi ţara)ò

—

SL

Razlike: urad, pri katerem je bilo blago predloženo … (naziv in država)

—

SK

Nezrovnalosti: úrad, ktorému bol tovar dodaný …… (názov a krajina).

—

FI

Muutos: toimipaikka, jossa tavarat esitetty …… (nimi ja maa)

—

SV

Avvikelse: tullkontor där varorna anmäldes …… (namn och land)

—

EN

Differences: office where goods were presented …… (name and country)

—

IS

Breying: tollstjóraskrifstofa þar sem vörum var framvísað …… (nafn og land)

—

NO

Forskjell: det tollsted hvor varene ble fremlagt …… (navn og land)

—

BG

Излизането от ............... подлежи на ограничения или такси съгласно Регламент/Директива/Решение № …,

Iznos iz … zavezan omejitvam ali obveznim dajatvam na podlagi Uredbe/Direktive/Odločbe št. … – 99204

—

CS

Výstup ze …………… podléhá omezením nebo dávkám podle nařízení/směrnice/rozhodnutí č …

—

DA

Udpassage fra …………….. undergivet restriktioner eller afgifter i henhold til forordning/direktiv/afgørelse nr. ...

—

DE

Ausgang aus ……………..- gemäß Verordnung/Richtlinie/Beschluss Nr. ... Beschränkungen oder Abgaben unterworfen.

—

EE

Väljumine .................. on aluseks piirangutele ja/või maksudele vastavalt määrusele/direktiivile/otsusele nr..

—

EL

Η έξοδος από ……………. υποβάλλεται σε περιοριορισμούς ή σε επιβαρύνσεις από τον Κανονισμό/την Οδηγία/την Απόφαση αριθ. …

—

ES

Salida de…………….. sometida a restricciones o imposiciones en virtud del (de la) Reglamento/Directiva/Decisión no ...

—

FR

Sortie de ……………….. soumise à des restrictions ou à des impositions par le règlement ou la directive/décision no ...

—

IT

Uscita dalla ………………… soggetta a restrizioni o ad imposizioni a norma del(la) regolamento/direttiva/decisione n. ...

—

LV

Izvešana no ……………., piemērojot ierobežojumus vai maksājumus saskaņā ar Regulu/Direktīvu/Lēmumu No…,

—

LT

Išvežimui iš ................. taikomi apribojimai arba mokesčiai, nustatytiReglamentu/Direktyva/Sprendimu Nr.…,

—

HU

A kilépés………. területéről a ...rendelet/irányelv/határozat szerinti korlátozás vagy teher megfizetésének kötelezettsége alá esik

—

MT

Ħruġ mill-................... suġġett għall-restrizzjonijiet jew ħlasijiet taħt Regola/Direttiva/Deċiżjoni Nru…

—

NL

Bij uitgang uit de ………………zijn de beperkingen of heffingen van Verordening/Richtlijn/Besluit nr. ... van toepassing.

—

PL

Wyprowadzenie z…………………. podlega ograniczeniom lub opłatom zgodnie z rozporządzeniem/dyrektywą/decyzją nr …

—

PT

Saída da ……………….. sujeita a restrições ou a imposições pelo(a) Regulamento/Directiva/Decisão n.o ...

—

RO

Ieşire din....... supusă restricţiilor sau impunerilor în temeiul Regulamentului/Directivei/Deciziei nr …

—

SL

Iznos iz ……………….. zavezan omejitvam ali obveznim dajatvam na podlagi Uredbe/Direktive/Odločbe št. …

—

SK

Výstup z........................... podlieha obmedzeniam alebo platbám podľa nariadenia/smernice/rozhodnutia č …."

—

FI

…………….. vientiin sovelletaan asetuksen/direktiivin ./päätöksen N:o ... mukaisia rajoituksia tai maksuja

—

SV

Utförsel från ………………… underkastad restriktioner eller avgifter i enlighet med förordning/direktiv/beslut nr ...

—

EN

Exit from ………………… subject to restrictions or charges under Regulation/Directive/Decision No ...

—

IS

Útflutningur frá …………………háð takmörkunum eða gjöldum samkvæmt reglugerð/fyrirmælum/ákvörðun nr. …….

—

NO

Utførsel fra …………. underlagt restriksjoner eller avgifter i henhold til forordning/direktiv/vedtak nr. ….

—

BG

Освободено от задължителен маршрут

Opustitev predpisane poti – 99205

—

CS

Osvobození od stanovené trasy

—

DA

fritaget for bindende transportrute

—

DE

Befreiung von der verbindlichen Beförderungsroute

—

EE

Ettenähtud marsruudist loobutud

—

EL

Απαλλαγή από την υποχρέωση τήρησης συγκεκριμένης διαδρομής

—

ES

Dispensa de itinerario obligatorio

—

FR

Dispense d'itinéraire contraignant

—

IT

Dispensa dall'itinerario vincolante

—

LV

Atļauts novirzīties no noteiktā maršruta

—

LT

Leista nenustatyti maršruto

—

HU

Előírt útvonal alól mentesítve

—

MT

Tneħħija ta` l-itinerarju preskitt

—

NL

Geen verplichte route

—

PL

Zwolniony z wiążącej trasy przewozu

—

PT

Dispensa de itinerário vinculativo

—

RO

Dispensă de la itinerarul obligatoriu

—

SL

Opustitev predpisane poti

—

SK

Oslobodenie od predpísanej trasy

—

FI

Vapautettu sitovan kuljetusreitin noudattamisesta

—

SV

Befrielse från bindande färdväg

—

EN

Prescribed itinerary waived

—

IS

Undanþága frá bindandi flutningsleið

—

NO

Fritak for bindende reiserute

—

BG

Одобрен изпращач

Pooblaščeni pošiljatelj – 99206

—

CS

Schválený odesílatel

—

DA

Godkendt afsender

—

DE

Zugelassener Versender

—

EE

Volitatud kaubasaatja

—

EL

Εγκεκριμένος αποστολέας

—

ES

Expedidor autorizado

—

FR

Expéditeur agréé

—

IT

Speditore autorizzato

—

LV

Atzītais nosūtītājs

—

LT

Įgaliotas siuntėjas

—

HU

Engedélyezett feladó

—

MT

Awtorizzat li jibgħat

—

NL

Toegelaten afzender

—

PL

Upoważniony nadawca

—

PT

Expedidor autorizado

—

RO

Expeditor agreat

—

SL

Pooblaščeni pošiljatelj

—

SK

Schválený odosielateľ

—

FI

Valtuutettu lähettäjä

—

SV

Godkänd avsändare

—

EN

Authorised consignor

—

IS

Viðurkenndur sendandi

—

NO

Autorisert avsender

—

BG

Освободен от подпис

Opustitev podpisa – 99207

—

CS

Podpis se nevyžaduje

—

DA

Fritaget for underskrift

—

DE

Freistellung von der Unterschriftsleistung

—

EE

Allkirjanõudest loobutud

—

EL

Δεν απαιτείται υπογραφή

—

ES

Dispensa de firma

—

FR

Dispense de signature

—

IT

Dispensa dalla firma

—

LV

Derīgs bez paraksta

—

LT

Leista nepasirašyti

—

HU

Aláírás alól mentesítve

—

MT

Firma mhux meħtieġa

—

NL

Van ondertekening vrijgesteld

—

PL

Zwolniony ze składania podpisu

—

PT

Dispensada a assinatura

—

RO

Dispensă de semnătură

—

SL

Opustitev podpisa

—

SK

Oslobodenie od podpisu

—

FI

Vapautettu allekirjoituksesta

—

SV

Befrielse från underskrift

—

EN

Signature waived

—

IS

Undanþegið undirskrift

—

NO

Fritatt for underskrift

—

BG

ЗАБРАНЕНО ОБЩО ОБЕЗПЕЧЕНИЕ

PREPOVEDANO SPLOŠNO ZAVAROVANJE – 99208

—

CS

ZÁKAZ GLOBÁLNÍ ZÁRUKY

—

DA

FORBUD MOD SAMLET KAUTION

—

DE

GESAMTBÜRGSCHAFT UNTERSAGT

—

EE

ÜLDTAGATISE KASUTAMINE KEELATUD

—

EL

ΑΠΑΓΟΡΕΥΕΤΑΙ Η ΣΥΝΟΛΙΚΗ ΕΓΓΥΗΣΗ

—

ES

GARANTÍA GLOBAL PROHIBIDA

—

FR

GARANTIE GLOBALE INTERDITE

—

IT

GARANZIA GLOBALE VIETATA

—

LV

VISPĀRĒJS GALVOJUMS AIZLIEGTS

—

LT

NAUDOTI BENDRĄJĄ GARANTIJĄ UŽDRAUSTA

—

HU

ÖSSZKEZESSÉG TILALMA

—

MT

MHUX PERMESSA GARANZIJA KOMPRENSIVA

—

NL

DOORLOPENDE ZEKERHEID VERBODEN

—

PL

ZAKAZ KORZYSTANIA Z GWARANCJI GENERALNEJ

—

PT

GARANTIA GLOBAL PROIBIDA

—

RO

GARANŢIA GLOBALĂ INTERZISĂ

—

SL

PREPOVEDANO SPLOŠNO ZAVAROVANJE

—

SK

ZÁKAZ CELKOVEJ ZÁRUKY

—

FI

YLEISVAKUUDEN KÄYTTÖ KIELLETTY

—

SV

SAMLAD SÄKERHET FÖRBJUDEN

—

EN

COMPREHENSIVE GUARANTEE PROHIBITED

—

IS

ALLSHERJARTRYGGING BÖNNUÐ

—

NO

FORBUD MOT BRUK AV UNIVERSALGARANTI

—

BG

ИЗПОЛЗВАНЕ БЕЗ ОГРАНИЧЕНИЯ

NEOMEJENA UPORABA – 99209

—

CS

NEOMEZENÉ POUŽITÍ

—

DA

UBEGRÆNSET ANVENDELSE

—

DE

UNBESCHRÄNKTE VERWENDUNG

—

EE

PIIRAMATU KASUTAMINE

—

ΕL

ΑΠΕΡΙΟΡΙΣΤΗ ΧΡΗΣΗ

—

ES

UTILIZACIÓN NO LIMITADA

—

FR

UTILISATION NON LIMITEE

—

IT

UTILIZZAZIONE NON LIMITATA

—

LV

NEIEROBEŽOTS IZMANTOJUMS

—

LT

NEAPRIBOTAS NAUDOJIMAS

—

HU

KORLÁTOZÁS ALÁ NEM ESŐ HASZNÁLAT

—

MT

UŻU MHUX RISTRETT

—

NL

GEBRUIK ONBEPERKT

—

PL

NIEOGRANICZONE KORZYSTANIE

—

PT

UTILIZAÇÃO ILIMITADA

—

RO

UTILIZARE NELIMITATĂ

—

SL

NEOMEJENA UPORABA

—

SK

NEOBMEDZENÉ POUŽITIE

—

FI

KÄYTTÖÄ EI RAJOITETTU

—

SV

OBEGRÄNSAD ANVÄNDNING

—

EN

UNRESTRICTED USE

—

IS

ÓTAKMÖRKUÐ NOTKUN

—

NO

UBEGRENSET BRUK

—

BG

Издаден впоследствие

Izdano naknadno – 99210

—

CS

Vystaveno dodatečně

—

DA

Udstedt efterfølgende

—

DE

Nachträglich ausgestellt

—

EE

Välja antud tagasiulatuvalt

—

EL

Εκδοθέν εκ των υστέρων

—

ES

Expedido a posteriori

—

FR

Délivré a posteriori

—

IT

Rilasciato a posteriori

—

LV

Izsniegts retrospektīvi

—

LT

Retrospektyvusis išdavimas

—

HU

Kiadva visszamenőleges hatállyal

—

MT

Maħruġ b'mod retrospettiv

—

NL

Achteraf afgegeven

—

PL

Wystawione retrospektywnie

—

PT

Emitido a posteriori

—

RO

Eliberat ulterior

—

SL

Izdano naknadno

—

SK

Vyhotovené dodatočne

—

FI

Annettu jälkikäteen

—

SV

Utfärdat i efterhand

—

EN

Issued retroactively

—

IS

Útgefið eftir á

—

NO

Utstedt i etterhånd

—

BG

Разни

Razno – 99211

—

CS

Různí

—

DA

Diverse

—

DE

Verschiedene

—

EE

Erinevad

—

EL

διάφορα

—

ES

Varios

—

FR

Divers

—

IT

Vari

—

LV

Dažādi

—

LT

Įvairūs

—

HU

Többféle

—

MT

Diversi

—

NL

Diverse

—

PL

Różne

—

PT

Diversos

—

RO

Diverse

—

SL

Razno

—

SK

Rôzni

—

FI

Useita

—

SV

Flera

—

EN

Various

—

IS

Ýmis

—

NO

Diverse

—

BG

Насипно

Razsuto – 99212

—

CS

Volně loženo

—

DA

Bulk

—

DE

Lose

—

EE

Pakendamata

—

EL

χύμα

—

ES

A granel

—

FR

Vrac

—

IT

Alla rinfusa

—

LV

Berams

—

LT

Nesupakuota

—

HU

Ömlesztett

—

MT

Bil-kwantitá

—

NL

Los gestort

—

PL

Luzem

—

PT

A granel

—

RO

Vrac

—

SL

Razsuto

—

SK

Voľne

—

FI

Irtotavaraa

—

SV

Bulk

—

EN

Bulk

—

IS

Vara í lausu

—

NO

Bulk

—

BG

Изпращач

Pošiljatelj – 99213

—

CS

Odesílatel

—

DA

Afsender

—

DE

Versender

—

EE

Saatja

—

EL

αποστολέας

—

ES

Expedidor

—

FR

Expéditeur

—

IT

Speditore

—

LV

Nosūtītājs

—

LT

Siuntėjas

—

HU

Feladó

—

MT

Min jikkonsenja

—

NL

Afzender

—

PL

Nadawca

—

PT

Expedidor

—

RO

Expeditor

—

SL

Pošiljatelj

—

SK

Odosielateľ

—

FI

Lähettäjä

—

SV

Avsändare

—

EN

Consignor

—

IS

Sendandi

—

NO

Avsender

NASLOV IV

OPOMBE V ZVEZI Z DOPOLNILNIMI OBRAZCI

A.

Dopolnilni obrazci se uporabijo le, če deklaracija zajema več kakor eno postavko (glej polje 5). Predložijo se skupaj z obrazcem iz Dodatka 1 k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini.

B.

Navodila iz naslovov I in II veljajo tudi za dopolnilne obrazce.

Vendar:

—

simbol ‚T1bis‘, ‚T2bis‘ ali ‚T2Fbis‘ se vpiše v tretje podpolje polja 1, odvisno od postopka skupnega tranzita, ki se uporabi za zadevno blago,

—

uporaba polja 2 in polja 8 dopolnilnega obrazca iz Dodatka 3 k Prilogi I h Konvenciji o enotni upravni listini je za pogodbenice neobvezna, navesti je treba le ime udeleženca in morebitno identifikacijsko številko udeleženca.

C.

Če se uporabljajo dopolnilni obrazci:

—

je treba neuporabljena polja ‚tovorki in opis blaga‘ na dopolnilnih obrazcih prečrtati zaradi preprečitve poznejše uporabe,

—

se polja 32 ‚zaporedna številka postavke‘, 33 ‚tarifna oznaka‘, 35 ‚bruto masa v kg‘, 38 ‚neto masa v kg‘ ter 44 ‚dodatne informacije/predložene listine, potrdila in dovoljenja‘ uporabljenega obrazca tranzitne deklaracije prečrtajo, v polje 31 ‚tovorki in opis blaga‘ pa se ne smejo vnašati oznake, številke, števila in vrste tovorkov ali opis blaga. Zaporedna številka in okrajšava različnih dopolnilnih obrazcev se vpišeta v polje 31 ‚tovorki in opis blaga‘ uporabljene tranzitne deklaracije.

PRILOGA B7

VZOREC ŽIGA ZA POMOŽNI POSTOPEK

POMOŽNI POSTOPEK NCTS PODATKI V SISTEMU NISO NA VOLJO ZAČETO DNE …(Datum/ura)

(dimenzija: 26 × 59 mm, rdeče črnilo)

PRILOGA B8

TC 10 – POTRDILO O PREHODU

Image

PRILOGA B9

POSEBNI ŽIG ZA POOBLAŠČENE POŠILJATELJE

POSEBNI ŽIG

Image

1

.

Grb države ali drugi znaki ali črke, ki označujejo državo

2

.

Urad odhoda

3

.

Številka deklaracije

4

.

Datum

5

.

Pooblaščeni pošiljatelj

6

.

Dovoljenje

PRILOGA B10

TC 11 – POTRDILO O PREJEMU

Image

PRILOGA B11

ETIKETA

(tranzit po železnici)

Image

Barve: črna na zeleni.

PRILOGA C1

SKUPNI/SKUPNOSTNI TRANZITNI POSTOPEK

ZAVAROVALNI DOKUMENT

POSAMEZNO ZAVAROVANJE

I.   Izjava garanta

1.

Podpisani (1) …

prebivališče v/na (2) …

solidarno in posamično jamči, pri uradu zavarovanja …

do najvišjega zneska …

v korist Evropske skupnosti, ki obsega Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, in Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Kneževine Andore in Republike San Marino (3) za vsak znesek glavnice, stroškov in postranskih stroškov (razen denarnih kazni), ki ga (4)

dolguje ali ga bo dolgoval zgoraj navedenim državam za plačilo carine in drugih dajatev, ki se uporabljajo za spodaj opisano blago, dano v skupnostni ali skupni tranzitni postopek pri uradu odhoda …,

namenjeno za namembni urad …

Opis blaga: …

2.

Podpisani se obvezuje, da bo na prvi pisni poziv pristojnih organov držav iz odstavka 1 in brez možnosti odloga plačila za več kakor 30 dni od datuma poziva plačal zahtevane zneske, razen če on/ona ali kateri koli drug udeleženec pristojnim organom pred iztekom tega roka dokaže na zanje zadovoljiv način, da je postopek končan.

Pristojni organi lahko na podlagi zahtevka podpisanega in v vseh upravičenih primerih podaljšajo rok, v katerem je garant dolžan plačati zahtevane zneske, na več kakor 30 dni od datuma poziva za plačilo. Stroški, nastali zaradi odobritve podaljšanja roka, zlasti za morebitne obresti, morajo biti izračunani tako, da je znesek enak tistemu, ki bi se zaračunal v podobnih okoliščinah na denarnem ali finančnem trgu zadevne države.

3.

Ta izjava je veljavna od dne, ko jo sprejme urad zavarovanja. Podpisani je odgovoren za plačilo dolgov, nastalih med skupnostno ali skupno tranzitno operacijo, ki je zajeta s to izjavo in začeta pred datumom uveljavitve preklica ali razveljavitve zavarovanja, četudi je bil zahtevek za plačilo vložen po tem datumu.

4.

Za namen te izjave podpisani navaja svoj službeni naslov v vsaki izmed drugih držav iz odstavka 1 kot (5):

Država

Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov

…

…

…

…

…

…

…

…

…

…

Podpisani potrjuje, da bodo vsa korespondenca in obvestila ter vse formalnosti ali postopki v zvezi s to izjavo, naslovljeni na enega od službenih naslovov ali pisno sestavljeni na enem od službenih naslovov, sprejeti in ustrezno izročeni podpisanemu.

Podpisani priznava pristojnost sodišč v krajih, v katerih ima službeni naslov.

Podpisani se zavezuje, da ne bo spreminjal službenega naslova oziroma, če bo moral spremeniti enega ali več takšnih naslovov, da bo predhodno o tem obvestil urad zavarovanja.

V…………………………………………., dne………………………..

………………………………………………

(Podpis) (6)

II.   Sprejem pri uradu zavarovanja

Urad zavarovanja ……………………………………………………………………………

Izjava garanta, sprejeta dne …………………………………

za kritje skupnostne/skupne tranzitne operacije, ki se izvaja s tranzitno deklaracijo št. ………… z dne …………… (7)

…………………………………………………

(Žig in podpis)

PRILOGA C2

SKUPNI/SKUPNOSTNI TRANZITNI POSTOPEK

ZAVAROVALNI DOKUMENT

POSAMEZNO ZAVAROVANJE V OBLIKI KUPONOV

I.   Izjava garanta

1.

Podpisani (8) …

prebivališče v/na (9) …

solidarno in posamično jamči, pri uradu zavarovanja …

v korist Evropske skupnosti, ki obsega Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, in Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Kneževine Andore in Republike San Marino (10) za vse zneske glavnice, stroškov in nepredvidenih izdatkov razen denarnih kazni, ki jih glavni zavezanec dolguje ali jih bo dolgoval zgoraj navedenim državam za plačilo carine in drugih dajatev, ki se uporabljajo za blago, dano v skupnostni ali skupni tranzitni postopek, za katerega je podpisani izdal kupone za posamezno zavarovanje do najvišjega zneska 7 000 EUR na kupon.

2.

Podpisani se obvezuje, da bo na prvi pisni poziv pristojnih organov držav iz odstavka 1 in brez možnosti odloga plačila za več kakor 30 dni od datuma poziva plačal zahtevane zneske do najvišjega zneska 7 000 EUR na kupon za posamezno zavarovanje, razen če on/ona ali drugi udeleženec pristojnim organom pred iztekom tega roka dokaže na zanje zadovoljiv način, da je postopek za zadevno tranzitno operacijo končan.

Pristojni organi lahko na podlagi zahtevka podpisanega in v vseh upravičenih primerih podaljšajo rok, v katerem je garant dolžan plačati zahtevane zneske, na več kakor 30 dni od datuma poziva za plačilo. Stroški, nastali zaradi odobritve podaljšanja roka, zlasti za morebitne obresti, morajo biti izračunani tako, da je znesek enak tistemu, ki bi se zaračunal v podobnih okoliščinah na denarnem ali finančnem trgu zadevne države.

3.

Ta izjava je veljavna od dne, ko jo sprejme urad zavarovanja. Podpisani je odgovoren za plačilo dolgov, nastalih v skupnostni ali skupni tranzitni operaciji, ki je zajeta s to izjavo in začeta pred datumom uveljavitve preklica ali razveljavitve zavarovanja, četudi je bil zahtevek za plačilo vložen po tem datumu.

4.

Za namen te izjave podpisani navaja svoj službeni naslov (11) v vsaki izmed drugih držav iz odstavka 1 kot:

Država

Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov

…

…

…

…

…

…

…

…

…

…

…

…

Podpisani potrjuje, da bodo vsa korespondenca in obvestila ter vse formalnosti ali postopki v zvezi s to izjavo, naslovljeni na enega od službenih naslovov ali pisno sestavljeni na enem od službenih naslovov, sprejeti in ustrezno izročeni podpisanemu.

Podpisani priznava pristojnost sodišč v krajih, v katerih ima službeni naslov.

Podpisani se zavezuje, da ne bo spreminjal službenega naslova oziroma, če bo moral spremeniti enega ali več takšnih naslovov, da bo predhodno o tem obvestil urad zavarovanja.

V …………………………………………., dne ………………………..

…………………………………………..

(Podpis) (12)

II.   Sprejem pri uradu zavarovanja

Urad zavarovanja ……………………………………………………………………

Izjava garanta sprejeta dne …………………………………………………………

……………………………………

(Žig in podpis)

PRILOGA C3

Image

PRILOGA C4

SKUPNI/SKUPNOSTNI TRANZITNI POSTOPEK

ZAVAROVALNI DOKUMENT

SPLOŠNO ZAVAROVANJE

I.   Izjava garanta

1.

Podpisani (13) …

prebivališče v/na (14) …

solidarno in posamično jamči, pri uradu zavarovanja …

do najvišjega zneska …

ki predstavlja 100/50/30 (15) % referenčnega zneska v korist Evropske skupnosti, ki obsega Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, in Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Kneževine Andore in Republike San Marino (16) za vsak znesek glavnice, stroškov in postranskih stroškov (razen denarnih kazni),

ki ga (17) ….

dolguje ali ga bo dolgoval zgoraj navedenim državam za plačilo carine in drugih dajatev, ki se uporabljajo za blago, dano v skupnostni ali skupni tranzitni postopek.

2.

Podpisani se obvezuje, da bo na prvi pisni poziv pristojnih organov držav iz odstavka 1 do najvišjega zneska in brez možnosti odloga plačila za več kakor 30 dni od datuma poziva plačal zahtevane zneske, razen če on/ona ali kateri koli drug udeleženec pristojnim organom pred iztekom tega roka dokaže na zanje zadovoljiv način, da je postopek končan.

Pristojni organi lahko na podlagi zahtevka podpisanega in v vseh upravičenih primerih podaljšajo rok, v katerem je garant dolžan plačati zahtevane zneske, na več kakor 30 dni od datuma poziva za plačilo. Stroški, nastali zaradi odobritve podaljšanja roka, zlasti za morebitne obresti, morajo biti izračunani tako, da je znesek enak tistemu, ki bi se zaračunal v podobnih okoliščinah na denarnem ali finančnem trgu zadevne države.

Ta znesek se ne zmanjša za zneske, ki so bili pod pogoji te izjave že poravnani, razen če je podpisani pozvan, da poravna dolg, ki je nastal med skupnostno ali skupno tranzitno operacijo, ki se je začela pred prejemom prejšnjega poziva ali v roku 30 dni po njegovem prejemu.

3.

Ta izjava je veljavna od dne, ko jo sprejme urad zavarovanja. Podpisani je odgovoren za plačilo dolgov, nastalih v skupnostni ali skupni tranzitni operaciji, ki je zajeta s to izjavo in začeta pred datumom uveljavitve preklica ali razveljavitve zavarovanja, četudi je bil zahtevek za plačilo vložen po tem datumu.

4.

Za namen te izjave podpisani navaja svoj službeni naslov (18) v vsaki izmed drugih držav iz odstavka 1 kot:

Država

Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov

…

…

…

…

…

…

…

…

…

…

…

…

Podpisani potrjuje, da bodo vsa korespondenca in obvestila ter vse formalnosti ali postopki v zvezi s to izjavo, naslovljeni na enega od službenih naslovov ali pisno sestavljeni na enem od službenih naslovov, sprejeti in ustrezno izročeni podpisanemu.

Podpisani priznava pristojnost sodišč v krajih, v katerih ima službeni naslov.

Podpisani se zavezuje, da ne bo spreminjal službenega naslova oziroma, če bo moral spremeniti enega ali več takšnih naslovov, da bo predhodno o tem obvestil urad zavarovanja.

V ……………………………., dne ……………………..

………………………………

(Podpis) (19)

II.   Sprejem pri uradu zavarovanja

Urad zavarovanja …

Izjava garanta sprejeta dne …

………………………………

(Žig in podpis)

PRILOGA C5

Image

PRILOGA C6

Image

PRILOGA C7

POJASNJEVALNA OPOMBA K POTRDILU O SPLOŠNEM ZAVAROVANJU IN POTRDILU O OPUSTITVI ZAVAROVANJA

1.   Podatki, ki se vpišejo na sprednjo stran potrdila

Po izdaji se ne sme spreminjati, dodajati ali brisati opomb v poljih 1 do 8 potrdila o splošnem zavarovanju ali v poljih 1 do 7 potrdila o opustitvi zavarovanja.

1.1

Oznaka valute

Države vpišejo v polje 6 potrdila o splošnem zavarovanju in polje 5 potrdila o opustitvi zavarovanja oznako uporabljene valute po standardu ISO ALPHA 3 (ISO 4217).

1.2

Zaznamki

1.2.1

Če se ne sme uporabljati splošno zavarovanje za blago iz seznama iz Priloge I k Dodatku I, se v polje 8 na potrdilu vpiše eden od naslednjih zaznamkov.

—

Omejena veljavnost – 99200

1.2.2

Če se je glavni zavezanec zavezal, da bo vse tranzitne deklaracije vlagal pri istem uradu odhoda, se naziv tega urada vpiše z velikimi tiskanimi črkami v polje 8 potrdila o splošnem zavarovanju oziroma polje 7 potrdila o opustitvi zavarovanja.

1.3

Zaznamki na potrdilih ob podaljšanju veljavnosti

Če je veljavnost potrdila podaljšana, urad zavarovanja vpiše zaznamek v polje 9 potrdila o splošnem zavarovanju oziroma v polje 8 potrdila o opustitvi zavarovanja.

2.   Podatki, ki se vpišejo na zadnjo stran potrdila. Osebe, pooblaščene za podpisovanje tranzitnih deklaracij

2.1

Ko je potrdilo izdano ali kadar koli med veljavnostjo, glavni zavezanec na zadnjo stran vpiše imena oseb, ki jih pooblasti za podpisovanje tranzitnih deklaracij. Vsak vnos vsebuje priimek in ime pooblaščene osebe in vzorčni podpis slednje. Zraven vsakega vnosa pooblaščene osebe mora biti še podpis glavnega zavezanca. Glavni zavezanec lahko prečrta polja, ki jih ne bo uporabil.

2.2

Glavni zavezanec lahko takšno pooblastilo na zadnji strani potrdila kadar koli prekliče.

2.3

Oseba, katere ime je vpisano na hrbtni strani takšnega potrdila, predloženega uradu odhoda, je pooblaščeni zastopnik glavnega zavezanca.

3.   Uporaba potrdil, če je uporaba splošnega zavarovanja prepovedana

Postopek je opisan v točki 4 Priloge IV k Dodatku I.

“

(1)  Ime in priimek ali naziv podjetja.

(2)  Polni naslov.

(3)  Črtaj naziv pogodbenice ali pogodbenic ali držav (Andora ali San Marino), čez katerih ozemlje tranzit ne poteka. Navedba Kneževine Andora in Republike San Marino se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije.

(4)  Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov glavnega zavezanca.

(5)  Če zakonodaja države ne vsebuje določb o službenem naslovu, garant v takšni državi imenuje zastopnika, ki bo pooblaščen za sprejem sporočil, naslovljenih na garanta, potrdilo iz drugega pododstavka in izjava iz četrtega pododstavka odstavka 4 pa morata biti ustrezno sestavljena. Za spore v zvezi s tem zavarovanjem so pristojna sodišča na krajih, v katerih je službeni naslov garanta ali njegovega zastopnika.

(6)  Oseba, ki podpisuje dokument, mora pred podpisom ročno vpisati naslednje: ‚Zavarovanje za znesek …‘, pri čemer mora biti znesek izpisan z besedo.

(7)  Izpolni urad odhoda.

(8)  Ime in priimek ali naziv podjetja.

(9)  Polni naslov.

(10)  Samo za skupnostne tranzitne operacije.

(11)  Če zakonodaja države ne vsebuje določb o službenem naslovu, garant v takšni državi imenuje zastopnika, ki bo pooblaščen za sprejem sporočil, naslovljenih na garanta, potrdilo iz drugega pododstavka in izjava iz četrtega pododstavka odstavka 4 pa morata biti ustrezno sestavljena. Za spore v zvezi s tem zavarovanjem so pristojna sodišča na krajih, v katerih je službeni naslov garanta ali njegovega zastopnika.

(12)  Pred podpisom mora podpisnik lastnoročno napisati naslednje: ‚Velja kot zavarovalni kupon‘.

(13)  Ime in priimek ali naziv podjetja.

(14)  Polni naslov.

(15)  Neustrezno prečrtaj.

(16)  Črtaj naziv pogodbenice ali pogodbenic ali držav (Andora ali San Marino), čez katerih ozemlje tranzit ne poteka. Navedba Kneževine Andora in Republike San Marino se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije.

(17)  Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov glavnega zavezanca.

(18)  Če zakonodaja države ne vsebuje določb o službenem naslovu, garant v takšni državi imenuje zastopnika, ki bo pooblaščen za sprejem sporočil, naslovljenih na garanta, potrdilo iz drugega pododstavka in izjava iz četrtega pododstavka odstavka 4 pa morata biti ustrezno sestavljena. Za spore v zvezi s tem zavarovanjem so pristojna sodišča na krajih, v katerih je službeni naslov garanta ali njegovega zastopnika.

(19)  Pred podpisom mora podpisnik lastnoročno napisati naslednje: ‚Zavarovanje za znesek …‘, pri čemer mora biti znesek izpisan z besedo.