Protokol

o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja

POGODBENICE TEGA PROTOKOLA –

ki so pogodbenice Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, sprejete v Barceloni 16. februarja 1976 in spremenjene 10. junija 1995,

ki želijo izvajati člena 6 in 9 navedene konvencije,

ki se zavedajo, da pomeni hudo onesnaženje morja z nafto ter nevarnimi in škodljivimi snovmi na območju Sredozemskega morja ali grožnja takega onesnaženja nevarnost za obalne države in morsko okolje,

ki sodijo, da je za preprečevanje onesnaževanja z ladij in ukrepanje ob onesnaženju ne glede na izvor potrebno sodelovanje vseh obalnih držav Sredozemskega morja,

ki priznavajo vlogo Mednarodne pomorske organizacije in pomen sodelovanja v okviru te organizacije zlasti pri spodbujanju sprejemanja in razvoja mednarodnih pravil in standardov za preprečevanje, zmanjševanje in nadziranje onesnaževanja morskega okolja z ladij,

ki poudarjajo prizadevanja sredozemskih obalnih držav pri izvajanju teh mednarodnih pravil in standardov,

ki priznavajo tudi prispevek Evropske skupnosti k izvajanju mednarodnih standardov v zvezi z varnostjo v pomorskem prometu in preprečevanjem onesnaževanja z ladij,

ki se zavedajo tudi pomena sodelovanja na območju Sredozemskega morja pri spodbujanju učinkovitega izvajanja mednarodnih predpisov za preprečevanje, zmanjševanje in nadziranje onesnaževanja morskega okolja z ladij,

ki se še naprej zavedajo pomena hitrega in učinkovitega ukrepanja na državni, subregionalni in regionalni ravni pri sprejemanju nujnih ukrepov ob onesnaženju morskega okolja ali grožnji takega onesnaženja,

ki uporabljajo previdnostno načelo, načelo plača povzročitelj obremenitve, metodo presoje vplivov na okolje ter najustreznejše razpoložljive tehnologije in najboljšo okoljsko prakso iz člena 4 Konvencije,

ki upoštevajo ustrezne določbe veljavne Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, sestavljene 10. decembra 1982 v Montego Bayu, katere pogodbenice so številne sredozemske obalne države in Evropska skupnost,

ki upoštevajo mednarodne konvencije predvsem o varnosti v pomorskem prometu, preprečevanju onesnaževanja z ladij, pripravljenosti in ukrepanju ob onesnaženju ter odgovornosti in odškodnini za škodo, nastalo zaradi onesnaženja,

ki želijo še naprej razvijati medsebojno pomoč in sodelovanje pri preprečevanju onesnaževanja in v boju proti njemu –

SO SE SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem protokolu:

(a) "Konvencija" pomeni Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, sprejeto v Barceloni 16. februarja 1976 in spremenjeno 10. junija 1995;

(b) "onesnaženje" pomeni dogodek ali zaporedje dogodkov istega izvora, katerih posledica je ali je lahko izpust nafte in/ali nevarnih ter škodljivih snovi in ki ogroža ali lahko ogroža morsko okolje ali obalni pas ali s tem povezane interese ene ali več držav in ki zahteva nujno ukrepanje ali drugo obliko takojšnjega odziva;

(c) "nevarne in škodljive snovi" pomeni katero koli snov razen nafte, ki bi lahko pri vnosu v morsko okolje ogrozila zdravje ljudi, škodovala živim organizmom in življenju v morju, poškodovala dobrine ali ovirala drugo zakonito rabo morja;

(d) "s tem povezani interesi" pomeni interese obalnih držav, ki so neposredno prizadeti ali ogroženi in se med drugim nanašajo na:

(i) pomorske dejavnosti na obalnih območjih, v pristaniščih ali rečnih ustjih, vključno z ribolovnimi dejavnostmi;

(ii) zgodovinske in turistične znamenitosti zadevnega območja, vključno z vodnimi športi in rekreacijo;

(iii) zdravje obalnega prebivalstva;

(iv) kulturno, estetsko, znanstveno in izobraževalno vrednost območja;

(v) ohranitev biološke raznovrstnosti in trajnostno rabo morskih in obalnih bioloških virov;

(e) "mednarodni predpisi" pomeni predpise, namenjene preprečevanju, zmanjševanju in nadziranju onesnaževanja morskega okolja z ladij, sprejete na globalni ravni in v skladu z mednarodnim pravom v okviru specializiranih agencij Združenih narodov in zlasti Mednarodne pomorske organizacije;

(f) "regionalni center" pomeni "Regionalni pomorski center za ukrepanje ob izrednih dogodkih onesnaženja Sredozemskega morja" (REMPEC), ustanovljen z resolucijo št. 7, sprejeto na Konferenci pooblaščenih predstavnikov obalnih držav Sredozemlja o varstvu Sredozemskega morja v Barceloni 9. februarja 1976, ki ga vodita Mednarodna pomorska organizacija in Program Združenih narodov za okolje ter katerega cilje in naloge opredelijo pogodbenice Konvencije.

Člen 2

Območje uporabe Protokola

Območje, za katero se uporablja ta protokol, je območje Sredozemskega morja, kot je opredeljeno v členu 1 Konvencije.

Člen 3

Splošne določbe

1. Pogodbenice sodelujejo:

(a) pri izvajanju mednarodnih predpisov za preprečevanje, zmanjševanje in nadziranje onesnaževanja morskega okolja z ladij; in

(b) sprejemanju vseh potrebnih ukrepov ob onesnaženju.

2. Pogodbenice pri sodelovanju na primeren način upoštevajo sodelovanje lokalnih oblasti, nevladnih organizacij ter družbenogospodarskih dejavnikov.

3. Vsaka pogodbenica uporablja ta protokol brez poseganja v suverenost ali jurisdikcijo drugih pogodbenic ali drugih držav. Pogodbenica za uporabo tega protokola sprejme ukrepe, ki so v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 4

Načrti ukrepov in druga sredstva za preprečevanje onesnaževanja in boj proti njemu

1. Pogodbenice si samostojno ali z dvostranskim ali večstranskim sodelovanjem prizadevajo vzdrževati in izboljševati svoje načrte ukrepov in druga sredstva za preprečevanje onesnaževanja in boj proti njemu. Ta sredstva so zlasti oprema, ladje, zrakoplovi in osebje, ki so pripravljeni za ukrepanje ob izrednih dogodkih, po potrebi sprejemanje ustrezne zakonodaje, razvijanje in krepitev zmogljivosti za ukrepanje ob onesnaženju in imenovanje nacionalnega organa ali organov, odgovornih za izvajanje tega protokola.

2. Pogodbenice v skladu z mednarodnim pravom sprejmejo tudi ukrepe za preprečevanje onesnaževanja območja Sredozemskega morja z ladij, da bi na tem območju zagotovile učinkovito izvajanje ustreznih mednarodnih konvencij kot država zastave, država pristanišča in obalna država ter svoje zakonodaje s tega področja. Pogodbenice razvijajo nacionalne zmogljivosti za izvajanje teh mednarodnih konvencij in lahko za njihovo učinkovito izvajanje sodelujejo v okviru dvostranskih ali večstranskih sporazumov.

3. Pogodbenice vsaki dve leti obvestijo Regionalni center o ukrepih, sprejetih za izvajanje tega člena. Regionalni center na podlagi prejetih informacij pripravi poročilo za pogodbenice.

Člen 5

Spremljanje in nadziranje

Pogodbenice samostojno ali z dvostranskim ali večstranskim sodelovanjem razvijajo, spremljajo in nadzirajo stanje območja Sredozemskega morja za preprečevanje, odkrivanje in boj proti onesnaževanju ter zagotavljanje skladnosti z ustreznimi mednarodnimi predpisi.

Člen 6

Sodelovanje pri sanacijskih ukrepih

Če so z ladje v morje izpuščene ali vanj padejo pakirane nevarne in škodljive snovi, vključno s tistimi v tovornih zabojnikih, premičnih cisternah, cestnih in železniških vozilih ter tovornih vlečenih plovilih, pogodbenice v mejah možnosti sodelujejo pri reševanju in dviganju teh snovi, da bi preprečile ali zmanjšale nevarnost onesnaženja za morsko in obalno okolje.

Člen 7

Razširjanje in izmenjava informacij

1. Vsaka pogodbenica se zavezuje pošiljati drugim pogodbenicam informacije o:

(a) pristojni nacionalni organizaciji ali organih, odgovornih za boj proti onesnaževanju morja z nafto ter nevarnimi in škodljivimi snovmi;

(b) pristojnih nacionalnih organih, odgovornih za sprejemanje poročil o onesnaženju morja z nafto ter nevarnimi in škodljivimi snovmi ter obravnavo zadev v zvezi z ukrepi pomoči med pogodbenicami;

(c) nacionalnih organih, pooblaščenih za delovanje v imenu države v zvezi z ukrepi medsebojne pomoči in sodelovanja med pogodbenicami;

(d) nacionalni organizaciji ali organih, odgovornih za izvajanje drugega odstavka člena 4, zlasti o tistih, odgovornih za izvajanje zadevnih mednarodnih konvencij in drugih ustreznih predpisov, tistih, odgovornih za sprejemne zmogljivosti pristanišč, in tistih, odgovornih za spremljanje in nadziranje izpustov, ki so nezakoniti po MARPOL 73/78;

(e) svojih predpisih in drugih zadevah, ki neposredno vplivajo na pripravljenost in ukrepanje ob onesnaženju morja z nafto ter nevarnimi in škodljivimi snovmi;

(f) novih načinih, s katerimi se je mogoče izogniti onesnaženju morja z nafto ter nevarnimi in škodljivimi snovmi, novih ukrepih za boj proti onesnaževanju, novih razvojnih dosežkih v tehnologiji za spremljanje in nadziranje ter razvoju raziskovalnih programov.

2. Pogodbenice, ki se dogovorijo za neposredno izmenjavo informacij, jih sporočajo Regionalnemu centru. Ta informacije sporoči drugim pogodbenicam in na podlagi vzajemnosti obalnim državam na območju Sredozemskega morja, ki niso pogodbenice tega protokola.

3. Pogodbenice, ki sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume v okviru tega protokola, o teh sporazumih obvestijo Regionalni center, ta pa o njih obvesti druge pogodbenice.

Člen 8

Sporočanje informacij in pošiljanje poročil o onesnaženju

Pogodbenice se zavezujejo usklajevati uporabo sredstev sporočanja, s katerimi razpolagajo, da bi s potrebno hitrostjo in zanesljivostjo zagotovile sprejetje, prenos in pošiljanje vseh poročil in nujnih informacij o onesnaženju. Regionalni center ima potrebna sredstva sporočanja, ki mu omogočajo, da sodeluje pri takih usklajenih prizadevanjih, predvsem pa da opravlja naloge, ki so mu dodeljene v členu 12(2).

Člen 9

Postopek poročanja

1. Vsaka pogodbenica izda navodila poveljnikom ali drugim osebam, odgovornim za ladje, ki plovejo pod njeno zastavo, in pilotom zrakoplovov, registriranih na njenem ozemlju, da glede na okoliščine na najhitrejši in najprimernejši način po postopku poročanja, v obsegu in v skladu z ustreznimi določbami ustreznih mednarodnih sporazumov obvestijo najbližjo obalno državo in to pogodbenico o:

(a) vseh dogodkih, katerih posledica je ali bi lahko bil izpust nafte ali nevarnih in škodljivih snovi;

(b) navzočnosti, lastnostih in obsegu razlitij nafte ali nevarnih in škodljivih snovi, vključno s pakiranimi nevarnimi in škodljivimi snovmi, opaženih na morju, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožali morsko okolje ali obalo ali s tem povezane interese ene ali več pogodbenic.

2. Brez vpliva na določbe člena 20 Protokola vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, da bi zagotovila, da poveljnik vsake ladje, ki plove v njenem teritorialnem morju, izpolnjuje obveznosti iz pododstavkov (a) in (b) odstavka 1 in lahko v tej zvezi zaprosi Regionalni center za pomoč. O sprejetih ukrepih obvesti Mednarodno pomorsko organizacijo.

3. Vsaka pogodbenica izda tudi navodila osebam, odgovornim za morska pristanišča ali naprave za pretovarjanje pod njeno jurisdikcijo, da jo v skladu z ustrezno zakonodajo obveščajo o vseh dogodkih, katerih posledica je ali bi lahko bila izpust nafte ali nevarnih in škodljivih snovi.

4. V skladu z ustreznimi določbami Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu ter morskega dna in podzemlja vsaka pogodbenica izda navodila osebam, odgovornim za objekte in naprave na morju pod njeno jurisdikcijo, da jo po postopku poročanja, ki ga predpiše, glede na okoliščine na najhitrejši in najprimernejši način obveščajo o vseh dogodkih, katerih posledica je ali bi lahko bila izpust nafte ali nevarnih in škodljivih snovi.

5. V odstavkih 1, 3 in 4 tega člena izraz "dogodek" pomeni dogodek, ki izpolnjuje pogoje, opisane v teh odstavkih, ne glede na to, ali gre za onesnaženje ali ne.

6. Ob onesnaženju se informacije, zbrane v skladu z odstavki 1, 3 in 4, sporočijo Regionalnemu centru.

7. Informacije, zbrane v skladu z odstavki 1, 3 in 4, takoj sporoči drugim pogodbenicam, ki bi jih onesnaženje lahko prizadelo:

(a) pogodbenica, ki je prejela informacijo, po možnosti neposredno ali prek Regionalnega centra; ali

(b) Regionalni center.

Pri neposrednem obveščanju med pogodbenicami te obvestijo Regionalni center o sprejetih ukrepih, center pa o njih obvešča druge pogodbenice.

8. Za poročanje o onesnaženju v skladu z odstavkoma 6 in 7 tega člena pogodbenice uporabljajo medsebojno dogovorjeni standardni obrazec, ki ga predlaga Regionalni center.

9. Kadar pogodbenice uporabljajo določbe odstavka 7, jih ne zavezujejo obveznosti iz odstavka 2 člena 9 Konvencije.

Člen 10

Operativni ukrepi

1. Pogodbenica ob onesnaženju:

(a) pripravi potrebne ocene vrste, obsega in možnih posledic onesnaženja oziroma vrste in približne količine nafte ali nevarnih in škodljivih snovi ter smeri in hitrosti premikanja razlite snovi;

(b) sprejme vse možne ukrepe, da prepreči, zmanjša in v čim večji meri odpravi posledice onesnaženja;

(c) vsem pogodbenicam, ki bi jih onesnaženje lahko prizadelo, takoj sporoči te ocene in jih obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti, ter hkrati iste informacije pošlje regionalnemu centru, ki jih sporoči vsem drugim pogodbenicam;

(d) še naprej opazuje položaj, dokler je to mogoče, in o njem poroča v skladu s členom 9.

2. Pri vsakem sprejetem ukrepu za boj proti onesnaženju z ladje se ukrene vse potrebno za zavarovanje:

(a) človeških življenj;

(b) same ladje; pri tem je treba preprečiti ali čim bolj zmanjšati škodo za okolje na splošno.

Pogodbenica, ki sprejme take ukrepe, o tem neposredno ali prek Regionalnega centra obvesti Mednarodno pomorsko organizacijo.

Člen 11

Nujni ukrepi na ladjah, objektih in napravah na morju ter v pristaniščih

1. Pogodbenica ukrene vse potrebno, da zagotovi, da imajo ladje, ki plovejo pod njeno zastavo, na krovu načrt nujnih ukrepov ob onesnaženju, ki ga zahtevajo ustrezni mednarodni predpisi, in da je usklajen z njimi.

2. Pogodbenica zahteva, da poveljniki ladij, ki plovejo pod njeno zastavo, ob onesnaženju uporabijo postopke, opisane v načrtu nujnih ukrepov na ladji, in predvsem dajo na njihovo zahtevo ustreznim organom take podrobne informacije o ladji in njenem tovoru, kot so potrebne za ukrepe, sprejete v skladu s členom 9, in da sodelujejo s temi organi.

3. Brez vpliva na določbe člena 20 Protokola vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, da bi zagotovila, da poveljnik vsake ladje, ki plove v njenem teritorialnem morju, izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2 in lahko v tej zvezi zaprosi Regionalni center za pomoč. O sprejetih ukrepih obvesti Mednarodno pomorsko organizacijo.

4. Pogodbenica zahteva, da imajo organi ali upravljavci, odgovorni za morska pristanišča in naprave za pretovarjanje pod njeno jurisdikcijo, po presoji pogodbenice načrte nujnih ukrepov ob onesnaženju ali podobne načrte, ki so usklajeni z nacionalnim sistemom, vzpostavljenim v skladu s členom 4, in odobreni po postopkih, ki jih določi pristojni nacionalni organ.

5. Vsaka pogodbenica zahteva, da imajo upravljavci, odgovorni za objekte in naprave na morju pod njeno jurisdikcijo, načrt ukrepov za boj proti onesnaženju, ki je usklajen z nacionalnim sistemom, vzpostavljenim v skladu s členom 4, in postopki, ki jih določi pristojni nacionalni organ.

Člen 12

Pomoč

1. Pogodbenica, ki potrebuje pomoč ob onesnaženju, lahko druge pogodbenice zaprosi za pomoč neposredno ali prek Regionalnega centra, pri čemer najprej zaprosi pogodbenice, ki bi jih onesnaženje lahko prizadelo. Pomoč tej pogodbenici lahko vključuje predvsem strokovne nasvete ter zagotavljanje ali dajanje na razpolago potrebnega specializiranega osebja, izdelkov, opreme in pomorskih objektov in naprav. Zaprošene pogodbenice morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da dajo tako pomoč.

2. Če se pogodbenice, ki sodelujejo pri ukrepih v boju proti onesnaženju, ne morejo dogovoriti o organizaciji ukrepov, lahko Regionalni center s soglasjem vseh vpletenih pogodbenic usklajuje delovanje objektov in naprav, ki jih pogodbenice uporabljajo.

3. V skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi vsaka pogodbenica sprejme potrebne pravne in upravne ukrepe, da olajša:

(a) prihod ladij, zrakoplovov in drugih prevoznih sredstev, ki se uporabljajo pri ukrepanju ob onesnaženju ali prevoz oseb, tovora, blaga in opreme, potrebnih za spopadanje s takim dogodkom, na njeno območje, njihovo uporabo na njem in odhod z njega; ter

(b) hiter prihod oseb, tovora, blaga in opreme iz pododstavka (a) na njeno območje, njegov prehod in odhod z njega.

Člen 13

Povrnitev stroškov pomoči

1. Če pred onesnaženjem ni sklenjen dvostranski ali večstranski sporazum o finančni ureditvi ukrepov pogodbenic ob onesnaženju, pogodbenice stroške svojih ukrepov pri spopadanju z onesnaženjem krijejo v skladu z odstavkom 2.

2. (a) Če pogodbenica sprejme ukrep na izrecno prošnjo druge pogodbenice, pogodbenica prosilka pogodbenici, ki daje pomoč, povrne stroške njenih ukrepov. Če pogodbenica prosilka prošnjo prekliče, krije že nastale stroške ali stroške, ki jih je povzročila pogodbenica, ki daje pomoč;

(b) če pogodbenica sprejme ukrep na lastno pobudo, stroške svojega ukrepa krije ta pogodbenica;

(c) načela, določena v pododstavkih (a) in (b), se uporabljajo, če se zadevne pogodbenice v posameznem primeru ne dogovorijo drugače.

3. Če ni drugače dogovorjeno, se stroški ukrepa, ki ga sprejme pogodbenica na prošnjo druge pogodbenice, za povrnitev teh stroškov pravično izračunajo v skladu z zakonodajo in prakso pogodbenice, ki daje pomoč.

4. Pogodbenica prosilka in pogodbenica, ki daje pomoč, sodelujeta, kadar je to primerno, pri postopkih glede zahtevka za nadomestilo. V ta namen ustrezno upoštevata obstoječe pravne ureditve.

Če tako izvedeni postopek ne zagotavlja celotnega nadomestila nastalih stroškov pri ukrepih pomoči, lahko pogodbenica prosilka pomoči zaprosi pogodbenico, ki pomoč daje, da se odpove povrnitvi stroškov, ki presegajo znesek nadomestila, ali da zniža stroške, izračunane v skladu z odstavkom 3. Prav tako lahko zaprosi za odložitev povrnitve takih stroškov. Pri obravnavi take prošnje pogodbenica, ki pomoč daje, ustrezno upošteva potrebe držav v razvoju.

5. Določbe tega člena se ne smejo razlagati tako, da bi se kakorkoli posegalo v pravice pogodbenic, da od tretjih strani zahtevajo povrnitev stroškov ukrepov, izvedenih ob onesnaženju po drugih ustreznih določbah in pravilih notranjega in mednarodnega prava, ki veljajo za eno ali drugo pri pomoči udeleženo pogodbenico.

Člen 14

Sprejemne zmogljivosti pristanišč

1. Pogodbenice samostojno, dvostransko ali večstransko ukrenejo vse potrebno, da v svojih pristaniščih in terminalih zagotovijo razpoložljivost sprejemnih zmogljivosti, primernih za potrebe ladij. Zagotovijo naj, da se te zmogljivosti učinkovito uporabljajo brez nepotrebnega zadrževanja ladij.

Pogodbenice se pozovejo, da preučijo načine in sredstva za zaračunavanje razumnih stroškov za uporabo teh zmogljivosti.

2. Pogodbenice zagotovijo tudi ustrezne sprejemne zmogljivosti za plovila za prosti čas in rekreacijo.

3. Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo učinkovito delovanje sprejemnih zmogljivosti, da bi omejile vsakršen vpliv njihovih izpustov na morsko okolje.

4. Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, da so ladjam, ki uporabljajo njihova pristanišča, na voljo najnovejše informacije v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz MARPOL 73/78, ter njihove veljavne zakonodaje s tega področja.

Člen 15

Okoljska tveganja v pomorskem prometu

V skladu s splošno sprejetimi mednarodnimi pravili in standardi ter splošnim pooblastilom Mednarodne pomorske organizacije pogodbenice samostojno, dvostransko ali večstransko sprejmejo potrebne ukrepe za oceno okoljskih tveganj priznanih poti v pomorskem prometu in sprejmejo primerne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti nesreč ali njihovih posledic za okolje.

Člen 16

Sprejem ladij v stiski v pristanišča in kraje zavetja

Pogodbenice opredelijo državne, subregionalne ali regionalne strategije za sprejem ladij v stiski, ki ogrožajo morsko okolje, v kraje zavetja, vključno s pristanišči. Pogodbenice sodelujejo pri tem in o sprejetih ukrepih obvestijo Regionalni center.

Člen 17

Subregionalni sporazumi

Pogodbenice se lahko dogovarjajo o ustreznih dvostranskih ali večstranskih subregionalnih sporazumih, jih razvijajo in vzdržujejo, da bi olajšale izvajanje tega protokola ali njegovega dela. Na prošnjo zainteresiranih pogodbenic jim Regionalni center pri razvijanju in izvajanju teh subregionalnih sporazumov pomaga v okviru svojih nalog.

Člen 18

Sestanki

1. Redni sestanki pogodbenic tega protokola potekajo hkrati z rednimi sestanki pogodbenic Konvencije v skladu s členom 18 Konvencije. Pogodbenice tega protokola lahko sklicujejo tudi izredne sestanke, kot je določeno v členu 18 Konvencije.

2. Namen sestankov pogodbenic tega protokola je predvsem:

(a) pregledati in obravnavati poročila Regionalnega centra o izvajanju tega protokola, predvsem členov 4, 7 in 16;

(b) oblikovati in sprejemati strategije, načrte ukrepov in programe za izvajanje tega protokola;

(c) spremljati in obravnavati učinkovitost teh strategij, načrtov ukrepov in programov, potrebo po sprejemanju novih strategij, načrtov ukrepov in programov ter pripraviti ukrepe v ta namen;

(d) opravljati druge naloge, ki so morda potrebne za izvajanje tega protokola.

Člen 19

Razmerje do Konvencije

1. Določbe Konvencije, ki se nanašajo na katerikoli protokol, se uporabljajo tudi za ta protokol.

2. Poslovnik in finančna pravila, sprejeti v skladu s členom 24 Konvencije, se uporabljajo tudi za ta protokol, razen če se pogodbenice ne dogovorijo drugače.

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Učinek Protokola na notranjo zakonodajo

Izvajanje določb tega protokola ne vpliva na pravico pogodbenic, da za zadeve, ki jih obravnava ta protokol, sprejmejo ustrezne strožje notranje ukrepe ali druge ukrepe v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 21

Odnosi s tretjimi osebami

Pogodbenice, kadar je to primerno, povabijo države, ki niso pogodbenice tega protokola, in mednarodne organizacije k sodelovanju pri izvajanju Protokola.

Člen 22

Podpis

Ta protokol je na voljo za podpis v Valletti, Malta, 25. januarja 2002 in v Madridu od 26. januarja 2002 do 25. januarja 2003 vsaki pogodbenici Konvencije.

Člen 23

Ratifikacija, sprejetje ali odobritev

Ta protokol se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri Vladi Španije, ki bo prevzela vlogo depozitarja.

Člen 24

Pristop

Od 26. januarja 2003 je ta protokol na voljo za pristop vsaki pogodbenici Konvencije.

Člen 25

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol začne veljati trideseti dan po deponiranju šeste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Z datumom začetka njegove veljavnosti ta protokol v odnosih med pogodbenicami obeh dokumentov nadomesti Protokol o sodelovanju v boju zoper onesnaženje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primerih nezgode iz leta 1976.

DA BI TO POTRDILI, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

V Valletti, Malta, 25. januarja 2002, v enem izvodu v angleškem, arabskem, francoskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako verodostojna.

--------------------------------------------------