Sporazum

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

EVROPSKA SKUPNOST,

v nadaljevanju "Skupnost",

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

v nadaljevanju "Švica",

ki sta v nadaljevanju imenovani "pogodbenici", STA SE

ODLOČENI, da postopoma odpravita ovire, ki vplivajo na obseg njunega trgovanja, v skladu z določbami o ustanovitvi območij proste trgovine v Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

KER sta v členu 15 Sporazuma o prosti trgovini z dne 22. julija 1972 pogodbenici izrazili svojo pripravljenost, kolikor bo njuna kmetijska politika to dovoljevala, do pospeševanja skladnega razvoja trgovine s kmetijskimi proizvodi, za katere se omenjeni Sporazum ne uporablja,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilj

1. Cilj tega sporazuma je okrepiti odnose proste trgovine med pogodbenicama z izboljšanjem dostopa vsake pogodbenice do trga s kmetijskimi proizvodi druge pogodbenice.

2. "Kmetijski proizvodi" so proizvodi, našteti v Poglavjih 1 do 24 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga. Za namene uporabe prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma se izločijo proizvodi iz Poglavja 3 in številk 1604 in 1605 Harmoniziranega sistema in proizvodi iz oznak KN 05119110 , 05119190, 19022010 in 23012000.

3. Ta sporazum se ne uporablja za predmete, ki so vsebina Protokola 2 Sporazuma o prosti trgovini, z izjemo ustreznih koncesij, ki se dodelijo po prilogah 1 in 2 k temu sporazumu.

Člen 2

Carinske koncesije

1. Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Švica dodeljuje Skupnosti, naštete v Prilogi 1.

2. Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Skupnost dodeljuje Švici, naštete v Prilogi 2.

Člen 3

Koncesije za sir

Posebne določbe, ki se uporabljajo za trgovino s siri, so določene v Prilogi 3.

Člen 4

Pravila o izvoru

Pravila o izvoru, ki se vzajemno uporabljajo na podlagi prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma, so določena v Protokolu 3 Sporazuma o prosti trgovini.

Člen 5

Odprava tehničnih ovir v trgovini

1. Način, kako se na različnih področjih zmanjšajo tehnične ovire za trgovino s kmetijskimi proizvodi, je opisan v prilogah, in sicer:

- Priloga 4 o zdravju rastlin,

- Priloga 5 o krmi za živali,

- Priloga 6 o semenih,

- Priloga 7 o trgovini s proizvodi vinskega sektorja,

- Priloga 8 o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina,

- Priloga 9 o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih,

- Priloga 10 o priznavanju preverjanj skladnosti za sadje in vrtnine, za katere veljajo tržni standardi,

- Priloga 11 o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi.

2. Člen 1(2) in (3) ter členi 6, 7, 8, in 10 do 13 tega sporazuma se ne uporabljajo za Prilogo 11.

Člen 6

Skupni odbor za kmetijstvo

1. Ustanovi se skupni odbor (v nadaljevanju "odbor"), ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic.

2. Odbor je odgovoren za izvrševanje tega Sporazuma in zagotavlja njegovo uspešno delovanje.

3. Odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki so predvideni v tem sporazumu in njegovih prilogah. Pogodbenici izvršujeta te odločitve v skladu s svojimi predpisi.

4. Odbor izda svoj poslovnik.

5. Odbor odloča soglasno.

6. Za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo ene ali druge pogodbenice posvetujeta v okviru odbora.

7. Odbor ustanovi delovne skupine, potrebne za izvrševanje prilog tega sporazuma. Njegov poslovnik določa predvsem članstvo tovrstnih delovnih skupin in način njihovega delovanja.

Člen 7

Reševanje sporov

Katera koli pogodbenica lahko predloži odboru v obravnavo sporno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Odbor si prizadeva za poravnavo spora. Odboru se predložijo vsi podatki, ki bi lahko koristili za poglobljeno proučitev stanja s ciljem, da se najde sprejemljiva rešitev. V ta namen Odbor preuči vse možnosti za ohranjanje nemotenega delovanja tega sporazuma.

Člen 8

Izmenjava informacij

1. Pogodbenici si izmenjata vse pomembne informacije v zvezi z izvajanjem in uporabo tega sporazuma.

2. Vsaka pogodbenica obvesti drugo o vseh nameravanih spremembah zakonov, uredb in upravnih določb znotraj področja uporabe tega sporazuma in v čim krajšem času obvesti drugo pogodbenico o vseh novih določbah.

Člen 9

Zaupnost

Predstavniki, strokovnjaki in drugi posredniki pogodbenic ne smejo tudi potem, ko ne opravljajo več svojega dela, razkriti informacij, ki so jih pridobili v okviru tega sporazuma, za katerega velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 10

Zaščitni ukrepi

1. Kadar v povezavi z uporabo prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma in glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov pogodbenic uvoz proizvodov z izvorom iz ene pogodbenice povzroča ali grozi, da bo povzročil hujše motnje na trgih druge pogodbenice, se pogodbenici nemudoma posvetujeta in poiščeta ustrezno rešitev. Dokler takšne rešitve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni.

2. Kadar se sprejmejo zaščitni ukrepi, kot so predvideni v odstavku 1 ali drugih prilogah:

(a) se zaradi pomanjkanja posebnih določb uporabijo naslednji postopki:

- kadar ena od pogodbenic namerava izvesti zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge,

- kadar ena od pogodbenic sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s svojim celotnim ozemljem ali z delom oziroma celotnim ozemljem tretje države, čim prej obvesti o tem drugo pogodbenico,

- brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pogodbenici čim prej posvetujeta s ciljem, da poiščeta ustrezne rešitve,

- kadar država članica Skupnosti sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s Švico, drugo državo članico ali tretjo državo, Skupnost čim prej obvesti o tem Švico;

(b) morajo imeti prednost tisti ukrepi, ki najmanj ovirajo način delovanja tega Sporazuma.

Člen 11

Spremembe

Odbor se lahko odloči, da spremeni prilogi 1 in 2 in dodatke k drugim prilogam.

Člen 12

Pregled

1. Kadar katera koli pogodbenica zahteva pregled tega sporazuma, predloži drugi pogodbenici zahtevek z obrazložitvijo.

2. Pogodbenici lahko zaupata obravnavo takšnega zahtevka odboru, kjer je to potrebno, da po potrebi predloži svoje predloge, zlasti z namenom pogajanj.

3. Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj iz odstavka 2, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

Člen 13

Evolutivna klavzula

1. Stranki se obvezujeta, da si bosta še naprej prizadevali za postopno večjo liberalizacijo njune medsebojne trgovine s kmetijskimi proizvodi.

2. V ta namen pogodbenici v okviru odbora redno preverjata pogoje, ki urejajo njuno medsebojno trgovino s kmetijskimi proizvodi.

3. Pogodbenici se glede na rezultat teh razmišljanj in svojih ustreznih kmetijskih politik ter ob upoštevanju občutljivosti kmetijskih trgov lahko vključita v pogajanja na podlagi tega sporazuma, da bi še dodatno zmanjšali ovire v trgovini s kmetijskimi proizvodi na podlagi vzajemnih in za obe stranki ugodnih prednostih.

4. Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj, omenjenih v odstavku 3, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

Člen 14

Izvajanje Sporazuma

1. Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, bodisi splošne bodisi posebne, da zagotovita izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma.

2. Vzdržita se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

Člen 15

Priloge

Priloge k temu sporazumu, vključno z dodatki, so njegov sestavni del.

Člen 16

Območje ozemeljske uporabe

Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na drugi strani za ozemlje Švice.

Člen 17

Začetek veljavnosti in trajanje

1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu z ustreznimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca po zadnjem obvestilu o deponiranju listine o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih Sporazumov:

Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi

Sporazum o prostem pretoku oseb

Sporazum o zračnem prevozu

Sporazum o prevozu potnikov in blaga po cesti in železnici

Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti

Sporazum o nekaterih vidikih vladnih naročil

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.

2. Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Skupnost ali Švica ne obvesti druge pogodbenice o nasprotnem še pred iztekom začetnega obdobja. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.

3. Skupnost ali Švica lahko prekineta ta sporazum tako, da o svoji odločitvi obvestita drugo pogodbenico. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.

4. Sedem Sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali prekinitvi iz odstavka 3.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve, en dos ejemplares en las lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca, siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico.Udfærdiget i Luxembourg, den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfemsi to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk, idet hver af disse tekster har samme gyldighed.Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig in zweifacher Ausfertigung in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, spanischer und schwedischer Sprache, wobei jeder dieser Wortlaute gleichermaßen verbindlich ist.Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα, σε δύο ατνίτυπα στην αγγλική, γαλλική, γερμανική, δανική, ελληνική, ισπανική, ιταλική, ολλανδική, πορτογαλική, σουηδική και φινλανδική γλώσσα, όλα δε τα κείμενα αυτά είναι εξίσου αυθεντικά.Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine, in duplicate in the Spanish, Danish, German, Greek, English, French, Italian, Dutch, Portuguese, Finnish and Swedish languages, each text being equally authentic.Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf, en double exemplaire, en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise, chacun de ces textes faisant également foi.Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove, in duplice esemplare, in lingua danese, finnica, francese, greca, inglese, italiana, olandese, portoghese, spagnola, svedese e tedesca. Ciascuna delle versioni linguistiche fa parimenti fede.Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig, in twevoud, in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle talen gelijkelijk authentiek.Feito no Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove, em dois exemplares, nas línguas alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca, fazendo igualmente fé qualquer dos textos.Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän kahtena kappaleena englannin, espanjan, hollannin, italian, kreikan, portugalin, ranskan, ruotsin, saksan, suomen ja tanskan kielellä, ja jokainen teksti on yhtä todistusvoimainen.Utfärdat i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio i två exemplar på det danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språket, vilka samtliga texter är giltiga.

Por la Comunidad EuropeaFor Det Europæiske FællesskabFür die Europäische GemeinschaftΓια την Ευρωπαϊκή ΚοινότηταFor the European CommunityPour la Communauté européennePer la Comunità europeaVoor de Europese GemeenschapPela Comunidade EuropeiaEuroopan yhteisön puolestaPå Europeiska gemenskapens vägnar

+++++ TIFF +++++

Por la Confederación SuizaFor Det Schweiziske EdsforbundFür der Schweizerischen EidgenossenschaftΓια την Ελβετική ΣυνομοσπονδίαFor the Swiss ConfederationPour la Confédération suissePer la Confederazione svizzeraVoor de Zwitserse BondsstaatPela Confederação SuíçaSveitsin valaliiton puolestaPå Schweiziska Edsförbundets vägnar

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

VSEBINA

| |

PRILOGA 1: | Koncesije, ki jih dodeljuje Švica |

PRILOGA 2: | Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost |

PRILOGA 3: | Koncesije za sire |

Dodatek 1: | Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost |

Dodatek 2: | Koncesije, ki jih dodeljuje Švica |

Dodatek 3: | Seznam imen za sir "Italico", ki se lahko uvaža v Švico |

Dodatek 4: | Opisi sirov |

PRILOGA 4 | o zdravju rastlin |

(Dodatke 1 do 4 je še treba sestaviti) |

Dodatek 5: | Izmenjava informacij |

PRILOGA 5 | o krmi za živali |

(Dodatek 1 je treba izdelati) |

Dodatek 2: | Seznam zakonodaje iz člena 9 |

PRILOGA 6 | o semenih |

Dodatek 1: | Zakonodaja |

Dodatek 2: | Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena |

Dodatek 3: | Odstopanja Skupnosti, ki jih dopušča Švica |

Dodatek 4: | Seznam tretjih držav |

PRILOGA 7 | o trgovini s proizvodi vinskega sektorja |

Dodatek 1: | Seznam aktov iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja |

Dodatek 2: | Zaščitena imena iz člena 6 |

Dodatek 3: | ki se nanaša na člen 6 in 25 |

PRILOGA 8 | o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina |

Dodatek 1: | Zaščitena imena žganih pijač z izvorom iz Skupnosti |

Dodatek 2: | Zaščitena imena žganih pijač z izvorom iz Švice |

Dodatek 3: | Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Skupnosti |

Dodatek 4: | Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Švice |

PRILOGA 9 | o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih |

Dodatek 1: | Seznam veljavnih uredb |

Dodatek 2: | Pravila uporabe |

PRILOGA 10 | o priznavanju preverjanj skladnosti za sadje in vrtnine, za katere veljajo tržni standardi |

Dodatek: | Švicarski inšpekcijski organi, pooblaščeni za izdajanje inšpekcijskih spričeval, kakor predvideva člen 3 Priloge 10 |

PRILOGA 11 | o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi |

Dodatek 1: | Kontrolni ukrepi/prijavljanje bolezni |

Dodatek 2: | Zdravje živali: trgovanje in dajanje na trg |

Dodatek 3: | Uvoz živih živali in nekaterih živalskih proizvodov iz tretjih držav |

Dodatek 4: | Zootehnične določbe, vključno s tistimi, ki urejajo uvoz iz tretjih držav |

Dodatek 5: | Pregledi in pristojbine |

Dodatek 6: | Živalski proizvodi |

Dodatek 7: | Pristojni organi |

Dodatek 8: | Prilagajanje regionalnim pogojem |

Dodatek 9: | Smernice o postopkih za izvajanje revizij |

Dodatek 10: | Mejne kontrole in inšpekcijske takse |

Dodatek 11: | Kontaktne točke |

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

KONCESIJE, KI JIH DODELJUJE ŠVICA

Švica dodeljuje spodaj navedene carinske koncesije za naslednje proizvode z izvorom iz Skupnosti in po potrebi ob upoštevanju letne količine.

Številka švicarske tarife | Poimenovanje | Osnovna carina (CHF/100 kg bruto mase) | Osnovna letna količina (ton neto mase) |

ex02101191 | Šunke in njihovi kosi, s kostmi, prašičev (razen divjih merjascev), soljeni ali v slanici, sušeni ali dimljeni | Prosto | |

ex02101991 | Šunke in njihovi kosi, brez kosti, prašičev (razen divjih merjascev), soljeni ali v slanici, sušeni ali dimljeni | Prosto | 1000 |

02102010 | Sušeno goveje meso | Prosto | 200 |

06021000 | Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči | Prosto | neomejeno |

| Rastline v obliki podlag pečkatega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem): | Prosto | |

06022011 | - cepljene, z golimi koreninami |

06022019 | - cepljene, s koreninsko grudo |

06022021 | - necepljene, z golimi koreninami |

06022029 | - necepljene, s koreninsko grudo |

| Rastline v obliki podlag koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem): | Prosto | |

06022031 | - cepljene, z golimi koreninami |

06022039 | - cepljene, s koreninsko grudo |

06022041 | - necepljene, z golimi koreninami |

06022049 | - necepljene, s koreninsko grudo |

| Rastline v obliki podlag pečkatega ali koščičastega sadja (sejančki ali pridelan z vegetativnim razmnoževanjem), ki rodijo užitno sadje ali oreščke: | Prosto | neomejeno |

06022051 | - z golimi koreninami |

06022059 | - razen z golimi koreninami |

| Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje ali oreške, z golimi koreninami: | | |

06022071 | - vrste, ki rodijo pečkato sadje | | |

06022072 | - vrste, ki rodijo koščičasto sadje | Prosto | |

06022079 | - razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje | Prosto | neomejeno |

| Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje ali oreščke, s koreninsko grudo: | | |

06022081 | - vrste, ki rodijo pečkato sadje | | |

06022082 | - vrste, ki rodijo koščičasto sadje | Prosto | |

06022089 | - razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje | Prosto | neomejeno |

06023000 | Rododendroni in azaleje (sleči), cepljeni ali necepljeni | Prosto | neomejeno |

| Vrtnice, cepljene ali necepljene: | Prosto | neomejeno |

06024010 | - divje vrtnice in stebla divjih vrtnic |

| - razen divjih vrtnic ali stebel divjih vrtnic: |

06024091 | - z golimi koreninami |

06024099 | - razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo |

| Rastline (iz sejancev ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem), kulturnih vrst; | Prosto | neomejeno |

06029011 | - sadike zelenjave in umetna trava |

06029012 | - gobji micelij |

06029019 | - razen sadik zelenjave, umetne trave ali gobjih micelijev |

| Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami): | Prosto | neomejeno |

06029091 | - z golimi koreninami |

06029099 | - razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo |

06031031 | Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra | Prosto | 1000 |

06031041 | Rezane vrtnice, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra |

| Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov ali vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra |

06031051 | - oleseneli |

06031059 | - razen olesenelih |

06031071 | Rezani tulipani, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila | Prosto | neomejeno |

| Rezano cvetje in cvetni brsti (razen tulipanov ali vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila | Prosto | neomejeno |

06031091 | - oleseneli |

06031099 | - razen olesenelih |

| Paradižnik, svež ali ohlajen: | Prosto | 10000 |

| - češnjev paradižnik: |

07020010 | - od 21. oktobra do 30. aprila |

| - paradižniki Peretti (podolgovate oblike): |

07020020 | - od 21. oktobra do 30. aprila |

| - drug paradižnik, premera 80 mm ali več (mesnati paradižnik) |

07020030 | - od 21. oktobra do 30. aprila |

| – drugi |

07020090 | - od 21. oktobra do 30. aprila |

07051111 | Solata ledenka, brez zunanjih listov: | Prosto | 2000 |

| - od 1. januarja do konca februarja |

07052110 | Radič Witloof, svež ali ohlajen: | Prosto | 2000 |

| - od 21. maja do 30. septembra |

| Jajčevci, sveži ali ohlajeni: | Prosto | 1000 |

07093010 | - od 16. oktobra do 31. maja |

07095100 | Gobe, sveže ali ohlajene | Prosto | neomejeno |

07096011 | Sladka paprika, sveža ali ohlajena: | 2,5 | neomejeno |

| – Od 1. novembra do 31. marca |

| Bučke (vključno z bučnimi cvetovi), sveže ali ohlajene: | Prosto | 2000 |

07099050 | - od 31. oktobra do 19. aprila |

ex07108090 | Gobe (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene | Prosto | neomejeno |

| Lešniki (Corylus spp.), sveži ali sušeni: | Prosto | neomejeno |

08022190 | - neoluščeni, razen tistih za krmo ali za pridobivanje olja |

08022290 | - oluščeni, razen tistih za krmo ali za pridobivanje olja |

ex08029090 | Pinjole, sveže ali sušene | Prosto | neomejeno |

08051000 | Pomaranče, sveže ali sušene | Prosto | neomejeno |

08052000 | Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine); klementine, wilking mandarine in podobni hibridi agrumov, sveže ali sušene | Prosto | neomejeno |

08071100 | Lubenice, sveže | Prosto | neomejeno |

08071900 | Melone, sveže, razen lubenic | Prosto | neomejeno |

| Marelice, sveže, v odprti embalaži: | Prosto | 2000 |

08091011 | – od 1. septembra do 30. junija |

| V drugi embalaži: |

08091091 | – od 1. septembra do 30. junija |

08101010 | Jagode, sveže: | Prosto | 10000 |

| - od 1. septembra do 14. maja |

08105000 | Kivi, svež | Prosto | neomejeno |

09102000 | Žafran | Prosto | neomejeno |

| Deviško oljčno olje, razen tistega za krmo: | | |

15091091 | – v steklenih posodah, ki držijo 2 litra ali manj | 60,60 | neomejeno |

15091099 | - v steklenih posodah, ki držijo več kot 2 litra, ali v drugih posodah | 86,70 | neomejeno |

| Oljčno olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, vendar kemično nespremenjeno, razen tistega za krmo: | | |

15099091 | – v steklenih posodah, ki držijo 2 litra ali manj | 60,60 | neomejeno |

15099099 | - v steklenih posodah, ki držijo več kot 2 litra, ali v drugih posodah | 86,70 | neomejeno |

| Paradižniki, celi ali v kosih, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali ocetni kislini: | | |

20021010 | – v posodah, ki vsebujejo več kot 5 kg | 2,50 | neomejeno |

20021020 | – v posodah, ki držijo 5 kg ali manj | 4,50 | neomejeno |

20029010 | Paradižniki, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celih ali v kosih: | Prosto | neomejeno |

| – v posodah, ki vsebujejo več kot 5 kg |

20029021 | Paradižnikova mezga, pire in koncentrat, v hermetično zapečatenih posodah, z vsebnostjo suhe snovi 25 mas. % ali več, ki sestoji iz paradižnikov in vode in po možnosti soli ali drugih začimb, v posodah, ki vsebujejo 5 kg ali manj | Prosto | neomejeno |

20029029 | Paradižniki, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celih ali v kosih in razen paradižnikove mezge, pireja ali koncentrata: | Prosto | neomejeno |

| – v posodah, ki držijo 5 kg ali manj |

| Artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: | | |

ex20049018 | – v posodah, ki vsebujejo več kot 5 kg | 17,50 | neomejeno |

ex20049049 | – v posodah, ki držijo 5 kg ali manj | 24,50 | neomejeno |

| Beluši, pripravljeni ali konzervirani drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjeni, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: | Prosto | neomejeno |

20056010 | – v posodah, ki vsebujejo več kot 5 kg |

20056090 | – v posodah, ki držijo 5 kg ali manj |

| Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: | Prosto | neomejeno |

20057010 | – v posodah, ki vsebujejo več kot 5 kg |

20057090 | – v posodah, ki držijo 5 kg ali manj |

| Kapre in artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: | | |

ex20059011 | – v posodah, ki vsebujejo več kot 5 kg | 17,5 | neomejeno |

ex20059040 | – v posodah, ki držijo 5 kg ali manj | 24,5 | neomejeno |

20083090 | Agrumi, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali žganjem ali ne, ki niso navedeni ali zajeti drugje | Prosto | neomejeno |

20085010 | Marelična kaša, drugače pripravljena ali konzervirana, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali žganjem ali ne, ki ni navedena ali zajeta drugje | 10 | neomejeno |

20085090 | Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali žganjem ali ne, ki niso navedene ali zajete drugje | 15 | neomejeno |

20087010 | Breskova kaša, drugače pripravljena ali konzervirana, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali žganjem ali ne, ki ni navedena ali zajeta drugje | Prosto | neomejeno |

20087090 | Breskve, drugače pripravljene ali konzervirane, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali žganjem ali ne, ki niso navedene ali zajete drugje | Prosto | neomejeno |

| Sok iz katerihkoli posameznih agrumov, razen iz pomaranče in grenivke, nefermentiran, brez dodanega žganja: | | |

ex20093019 | – brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, koncentriran | 6 | neomejeno |

ex20093020 | - z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, koncentriran | 14 | neomejeno |

| Sladka vina, specialitete in mistele v posodah: | | |

22042150 | – ki vsebujejo 2 litra ali manj | 8,5 | neomejeno |

22042950 | – ki vsebujejo več kot 2 litra | 8,5 | neomejeno |

ex22042150 | Portovec, v posodah, ki vsebujejo 2 litra ali manj, kakor je opisano | Prosto | 1000 hl |

ex22042121 | Retsina (grško belo vino) v posodah, ki vsebujejo 2 litra ali manj, kakor je opisano | Prosto | 500 hl |

| Retsina (grško belo vino) v posodah, ki vsebujejo več kot 2 litra, kakor je opisano, z vsebnostjo alkohola: | | |

ex22042921 | - več kot 13 vol. % | | |

ex22042922 | - 13 vol. % ali manj. | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA 2

KONCESIJE, KI JIH DODELJUJE SKUPNOST

Spodnje carinske koncesije dodeljuje Skupnost za naslednje proizvode z izvorom iz Švice in zanje veljajo po potrebi letne količine.

Oznaka KN | Poimenovanje | Veljavna carina (EUR/100 kg neto) | Letna količina (ton neto mase) |

ex02102090 | Goveje meso, brez kosti, zamrznjeno | Prosto | 1200 |

ex040130 | Smetana z vsebnostjo maščobe, z več kot 6 mas. % | Prosto | 2000 |

040310 | Jogurt | | |

04022911ex04049083 | Posebno mleko za dojenčke, v hermetično zaprti embalaži z neto vsebino do 500 g, z vsebnostjo maščob več kot 10 mas. % | 43,8 | neomejeno |

0602 | Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči, gobji micelij | Prosto | neomejeno |

060310 | Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveži | Prosto | neomejeno |

07011000 | Semenski krompir, svež ali ohlajen | Prosto | 4000 |

070200 | Paradižnik, svež ali ohlajen | Prosto | 1000 |

0703101907039000 | Čebula, razen sadik, por in druge užitne čebulnice, sveže ali ohlajene | Prosto | 5000 |

070410070490 | Zelje, cvetača, kolerabica, ohrovt in druge užitne kapusnice, razen brstičnega ohrovta, sveže ali ohlajene | Prosto | 5500 |

0705110705190007052900 | Vrtna solata [Lactuca sativd) in radič (Cichorium spp.), razen radiča Witloof (Chicorum intybus var. foliosum), svež ali ohlajen | Prosto | 3000 |

07061000 | Korenje in repa, sveže ali ohlajeno | Prosto | 5000 |

07069005070690110706901707069090 | Rdeča pesa, kozja brada, gomoljna zelena, redkev in druge podobne užitne korenovke, razen hrena (Cochlearia armoracia), sveže ali ohlajene | Prosto | 3000 |

07070005 | Kumarice, sveže ali ohlajene | Prosto | 1000 |

070820 | Fižol (Yigna, spp., Phaseolus spp.), svež ali ohlajen | Prosto | 1000 |

07093000 | Jajčevci, sveži ali ohlajeni | Prosto | 500 |

07094000 | Belušna zelena, razen gomoljne zelene, sveža ali ohlajena | Prosto | 500 |

070951 | Gobe, sveže ali ohlajene | Prosto | neomejeno |

07095200 | Gomoljike, sveže ali ohlajene | Prosto | neomejeno |

07097000 | Špinača, novozelandska špinača in loboda (divja špinača), sveža ali ohlajena | Prosto | 1000 |

07099010 | Solatna zelenjava, razen zelene solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena | Prosto | 1000 |

07099050 | Janež, svež ali ohlajen | Prosto | 1000 |

07099070 | Bučke, sveže ali ohlajene | Prosto | 1000 |

07099090 | Druga zelenjava, sveža ali ohlajena | Prosto | 1000 |

0710806107108069 | Gobe (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene | Prosto | neomejeno |

071290 | Sušene vrtnine, cele, razrezane v kose ali mlete, pripravljene iz kuhanih vrtnin ali ne, toda ne nadalje pripravljene, razen čebule, gob in gomoljik | Prosto | neomejeno |

ex08081020ex08081050ex08081090 | Jabolka, razen jabolk za jabolčnik, sveža | Prosto | 3000 |

080820 | Hruške in kutine, sveže | Prosto | 3000 |

08091000 | Marelice, sveže | Prosto | 500 |

08092095 | Češnje, razen višenj (Prunus cerasus), sveže | Prosto | 1500 |

080940 | Slive in trnulje, sveže | Prosto | 1000 |

08102010 | Maline, sveže | Prosto | 100 |

08102090 | Robide, murve in rubus ursinus (križanec med robido in malino), sveže | Prosto | 100 |

11063010 | Moka, zdrob in prah iz banan | Prosto | 5 |

11063090 | Moka, zdrob in prah iz drugega sadja iz Poglavja 8 | Prosto | neomejeno |

ex20029090 | Paradižniki v prahu, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

20031080 | Gobe, razen gob rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini | Prosto | neomejeno |

07101000 | Krompir, termično neobdelan ali termično obdelan s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjen | Prosto | 3000 |

2004101020041099 | Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjen, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen moke, zdroba ali kosmičev |

20052080 | Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjen, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen moke, zdroba ali kosmičev, in na drobno narezani, ocvrti ali pečeni pripravki iz krompirja, soljeni ali začinjen ali ne, v nepredušni embalaži, primeren za takojšnjo uporabo |

ex200590 | Preparati v prahu iz vrtnin in mešanic vrtnin, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200830 | Agrumi v prahu ali kosmičih, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200840 | Hruške v prahu ali kosmičih, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200850 | Marelice v prahu ali kosmičih, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

200860 | Češnje, drugače pripravljene ali konzervirane, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali žganjem ali ne, ki niso navedene ali zajete drugje | Prosto | 500 |

ex08119019ex08119039 | Češnje, nekuhane ali kuhane v sopari ali vreli vodi, zmrznjene, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom |

08119080 | Češnje, razen višenj (Prunus cerasus), nekuhane ali kuhane v sopari ali vreli vodi, zamrznjene, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil |

ex200870 | Breskve v kosmičih ali v prahu, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200880 | Jagode v prahu ali v kosmičih, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200899 | Sadje v prahu ali kosmičih, z dodanim sladkorjem, drugimi sladili ali škrobom ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200919 | Pomarančni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200920 | Grenivkin sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200930 | Sokovi v prahu drugih agrumov, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200940 | Ananasov sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200970 | Jabolčni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200980 | Hruškov sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih | Prosto | neomejeno |

ex200980 | Sokovi v prahu iz drugega sadja ali zelenjave, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih | Prosto | neomejeno |

--------------------------------------------------

PRILOGA 3

KONCESIJE ZA SIRE

1. Skupnost in Švica se obvezujeta, da bosta postopoma v petih letih od uveljavitve Sporazuma liberalizirali medsebojno trgovino s siri, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.

2. Proces liberalizacije poteka na naslednji način:

(a) Uvoz v Skupnost

V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Skupnost postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Švice, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v Dodatku 1 k temu.

(i) Skupnost zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 1, za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.

(ii) Skupnost zviša tarifno kvoto v tabeli v Dodatku 1 za 1250 ton letno; prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Trgovanje se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.

(iii) Švica je izvzeta iz zahteve po ohranjanju cen franko meja, določenih v opisu živil, ki so zajeta v tarifni številki 0406 Skupne carinske tarife.

(b) Izvoz iz Skupnosti

Skupnost ne uporablja izvoznih nadomestil za izvoz tistih sirov v Švico, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.

V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Skupnosti, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v točki (a) tega Dodatka 2.

(i) Švica zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 2(a), za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.

(ii) Švica zviša vse tarifne kvote, naštete v tabeli v Dodatku 2(a) za 2500 ton letno. Prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Skupnost vsaj štiri mesece pred začetkom vsakega leta opredeli kategorijo oziroma kategorije sirov, za katere bo veljajo omenjeno zvišanje. Trgovina se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.

(d) Izvoz iz Švice

Prvo leto po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma odpravi izvozne subvencije za pošiljke sirov v Skupnost, in sicer na naslednji način.

(i) Zneski, ki služijo kot osnova za postopno odpravo [1], se opredelijo v tem Dodatku 2(b).

(ii) Ti osnovni zneski se znižajo na naslednji način:

- eno leto po uveljavitvi Sporazuma za 30 %,

- dve leti po uveljavitvi Sporazuma za 55 %,

- tri leta po uveljavitvi Sporazuma za 80 %,

- štiri leta po uveljavitvi Sporazuma za 90 %,

- pet let po uveljavitvi Sporazuma za 100 %.

3. Skupnost in Švica sprejmeta potrebne ukrepe, da se zagotovi takšna porazdelitev uvoznih dovoljenj, ki zagotavlja reden uvoz ob upoštevanju tržnih zahtev.

4. Skupnost in Švica zagotovita, da koncesije, ki si jih medsebojno dodeljujeta, ne spodkopavajo drugi ukrepi, ki vplivajo na uvoze in izvoze.

5. Če bi razvoj cen in/ali uvozov povzročil motnje na trgu ene ali druge pogodbenice, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice v okviru Odbora čim prej skličejo posvetovanja, opredeljena v členu 6, da se poiščejo ustrezne rešitve. V povezavi s tem pogodbenici soglašata, da si bosta občasno izmenjali informacije o cenah in vse druge pomembne informacije o trgu doma proizvedenih in uvoženih sirov.

[1] Osnovni prispevki se izračunajo po skupnem dogovoru pogodbenic na podlagi razlike v institucionalnih cenah za mleko, ki bodo po vsej verjetnosti v veljavi ob uveljavitvi Sporazuma, vključno z dodatnim prispevkom za mleko, predelano v sir, in se določijo na podlagi količine mleka, ki je potrebno za pridelavo zadevnega sira, pri čemer se prispevek, za katerega Skupnost zniža carinsko stopnjo, odbije (razen v primeru sirov, za katere veljajo kvote). Subvencije se lahko dodeljujejo izključno za sire, proizvedene iz mleka, pridobljenega v celoti na ozemlju Švice.

--------------------------------------------------

Dodatek 1

Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost

Uvoz v Skupnost

Oznaka KN | Poimenovanje | Osnovna carinska stopnja (EUR/100 kg neto) | Osnovna letna količina (ton) |

ex040620 | Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira | Prosto | neomejeno |

040630 | Sir, topljen | Prosto | neomejeno |

0406900204069003040690040406900504069006040690130406901504069017 | Ementalec, grojer, sbrinz, bergkase in appenzell | 6,58 | neomejeno |

04069018 | Fromage fribourgeois, Vacherin mont d'Or in Tete de Moine | Prosto | neomejeno |

04069019 | Zeliščni sir glarus (znan kot schabziger) | Prosto | neomejeno |

ex04069087 | Fromage des Grisons | Prosto | neomejeno |

04069025 | Tilsit | Prosto | neomejeno |

ex0406 | Siri, razen zgoraj naštetih | Prosto | 3000 |

--------------------------------------------------

Dodatek 2

Koncesije, ki jih dodeljuje Švica

(a) Uvoz v Švico

Številka švicarske carinske tarife | Poimenovanje | Osnovna carinska stopnja (EUR/100 kg bruto mase) | Osnovna letna količina (ton) |

04061010 | Maskarpone in Ricotta Romana, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu | Prosto | neomejeno |

ex040620 | Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira | Prosto | neomejeno |

040640 | - Sir Danish Blue, gorgonzola in roquefort, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu - Roquefort, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, z dokazilom o izvoru - Sir z modrimi plesnimi, razen sira Danish blue, gorgonzola in roquefort | Prosto | neomejeno |

04069011 | Brie, camembert, crescenza, italico, font l'eveque, reblochon, robbiola in stracchino, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu | Prosto | neomejeno |

ex04069019 | Feta, kakor je opisan v Dodatku 4 | Prosto | neomejeno |

ex04069019 | Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici, kakor je opisan v Dodatku 4 | Prosto | neomejeno |

04069021 | Zeliščni sir z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi | Prosto | neomejeno |

0406903104069039 | Caciocavallo, canestrato (pecorino siciliano), aostaler fontina, parmigiano reggiano, grana padano, pecorino (pecorino romano, fiore sardo, druge vrste sira pecorino) in provolone, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu | Prosto | neomejeno |

0406905104069059 | - Asiago, bitto, bra, fontal, montasio, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu | Prosto | 5000 |

ex04069091 | - Siri vrste raclette, kakor so opisani v Dodatku 4 |

04069060 | Carnal, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu | Prosto | neomejeno |

ex04069091ex04069099 | Manchego, idiazabal in roncal, kakor so opisani v Dodatku 4 | Prosto | neomejeno |

ex04069099 | Parmigiano reggiano in grana padano, kosi, z ali brez skorje, ki imajo na embalaži vsaj ime sira, vsebnost maščobe, ime pakirnice in državo proizvodnje, z vsebnostjo maščobe 32 % ali več v suhi snovi, Parmigiano reggiano: z vsebnostjo vode do 32 %, Grana padano: z vsebnostjo vode do 33,2 % | Prosto | neomejeno |

ex04061090 | Sir vrste mozzarella, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu | Prosto | 500 |

ex04069091ex04069099 | Sir vrste provolone, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protkolu, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi | Prosto | 500 |

ex0406 | Trdi in srednje trdi siri, razen zgoraj naštetih, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi | Prosto | 5000 |

ex0406 | Siri, razen zgoraj naštetih | Prosto | 1000 |

04061020 | Mozzarella, ki ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, v konzervirni tekočini, po opisu v Dodatku 4 | 185 | neomejeno |

040630 | Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu | 180,55 | neomejeno |

04069051 | Asiago, bitto, fontal, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, zunaj letne kvote 5000 t | 289 | neomejeno |

04069091 | Drugi srednje trdi siri z vsebnostjo vode v nemaščobni snovi najmanj 54 % in največ 65 % | 315 | neomejeno |

Številka švicarske carinske tarife | Poimenovanje | Najvišja izvozna podpora (CHF/100 kg neto) |

040630 | Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu | 0 |

040620 | Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst | 0 |

prej 04069019 | Vacherin Mont d'Or | 204 |

04069021 | Zeliščni sir glarus | 139 |

prej 04069099 | Ementalec | 343 |

prej 04069091 | Fromage fribourgeois (Vacherin fribourgeois) | 259 |

prej 04069091 | Fromage des Grisons | 259 |

prej 04069091 | Tilsit | 113 |

prej 04069091 | Tete de Moine | 259 |

prej 04069091 | Appenzell | 274 |

prej 04069091prej 04069099 | Bergkäse | 343 |

prej 04069099 | Grojer | 343 |

prej 04069099 | Sbrinz | 384 |

prej 0406 | Siri, razen zgoraj naštetih | |

- sveži siri in mehki siri | 219 |

- srednje trdi siri | 274 |

- trdi in zelo trdi siri | 343 |

--------------------------------------------------

Dodatek 3

Seznam imen za sir "Italico", ki se lahko uvaža v Švico

Bel Piano Lombardo

Stella Alpina

Cerriolo

Italcolombo

Tre Stelle

Cacio Giocondo

Il Lombardo

Stella d'Oro

Bel Mondo

Bick

Pastorella Cacio Reale

Valsesia

Casoni Lombardi

Formaggio Margherita

Formaggio Bel Paese

Monte Bianco

Metropoli

L'Insuperabile

Universal

Fior d'Alpe

Alpestre

Primavera

Italico Milcosa

Caciotto Milcosa

Italia

Reale

La Lombarda

Codogno

Il Novarese

Mondo Piccolo

Bel Paesino

Primula Gioconda

Alfiere

Costino

Montagnino

Lombardo

Lagoblu

Imperiale

Antica Torta Cascina S. Anna

Torta Campagnola

Martesana

Caciotta Casalpiano

--------------------------------------------------

Dodatek 4

Opisi sirov

Spodaj našteti siri so upravičeni do konvencionalne carinske stopnje, samo če ustrezajo spodnjemu opisu, če imajo določene značilne lastnosti in če se uvažajo pod ustreznim imenom.

1.Feta

Ime | Feta |

Območja proizvodnje | Trakija, Makedonija, Tesalija, Epir, celinska Grčija, Peleponez in Lezbos (Grčija) |

Oblika in velikost | Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik |

Lastnosti | Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom; proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 30 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca |

Vsebnost maščobe v suhi snovi | Vsaj 43 % |

Vsebnost suhe snovi | Vsaj 44 % |

2.Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici

Opis | Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden izključno iz ovčjega mleka, ali Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden iz ovčjega in kozjega mleka |

Območje proizvodnje | Države članice Evropske unije |

Oblika in velikost | Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik |

Lastnosti | Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom. Proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 10 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca. |

Vsebnost maščobe v suhi snovi | Vsaj 43 % |

Vsebnost suhe snovi | Vsaj 44 % |

Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če je na embalaži vsakega kosa naveden polni naslov proizvajalca in izjava, da je bil sir proizveden izključno iz ovčjega mleka, po potrebi z dodatkom kozjega mleka. |

3.Manchego

Ime | Manchego |

Območja proizvodnje | Avtonomna skupnost Castile-La Mancha (province Albacete, Ciudad Real, Cuenca in Toledo) |

Oblika, velikost in teža sira | Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 7 cm do 12 cm. Premer: 9 cm do 22 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3,5 kg |

Lastnosti | Trda skorja, bledo rumene ali zelenkasto črne barve; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Trd ali srednje trd sir, proizveden izključno iz surovega ali pasteriziranega mleka ovc rodu Manchega, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 45 minut do 60 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni |

Vsebnost maščobe v suhi snovi | Vsaj 50 % |

Vsebnost suhe snovi | Vsaj 55 % |

4.Idiazabal

Ime | Idiazabal |

Območja proizvodnje | Province Guipuzcoa, Navarre, Alava in Vizcaya |

Oblika, velikost in teža sira | Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer: 10 cm do 30 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3 kg. |

Lastnosti | Trda skorja, bledo rumene ali temno rjave barve, kjer je sir dimljen; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Sir, proizveden izključno iz surovega mleka ovc rodu Lacha in Carranzana, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 20 minut do 45 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni |

Vsebnost maščobe v suhi snovi | Vsaj 45 % |

Vsebnost suhe snovi | Vsaj 55 % |

5.Roncal

Ime | Roncal |

Območja proizvodnje | dolina Roncal (Navarre) |

Oblika, velikost in teža sira | Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer in teža sta spremenljiva. |

Lastnosti | Trda, zrnata in mastna skorja slamnate barve; trda, kompaktna konsistenca, po videzu porozen, vendar brez lukenj, bele do rumenkasto slonokoščene barve; značilen vonj in okus. Trd in srednje trd sir, proizveden izključno iz ovčjega mleka, sesirjen med 32 °C in 37 °C v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih. |

Vsebnost maščobe v suhi snovi | Vsaj 50 % |

Vsebnost suhe snovi | Vsaj 60 % |

6.Siri vrste raclette

Opis | Država izvora, npr. nemški siri vrste raclette ali francoski siri vrste raclette |

Območje proizvodnje | Države članice Evropske unije |

Oblika, velikost in teža sira | Celi siri ali kosi. Višina: 5,5 cm do 8 cm; premer 28 cm so 42 cm ali širina: 28 cm do 36 cm. Teža vsakega sira: 4,5 kg do 7,5 kg |

Lastnosti | Poltrd sir s kompaktno, zlato rumeno do svetlo rjavo skorjo, ki ima lahko sivkaste lise; blag sir, primeren za topljenje, slonokoščene ali rumenkaste barve, kompakten, po možnosti z nekaj luknjami; značilen vonj in okus, od blagega do izrazitega; proizveden iz pasteriziranega, termično obdelanega ali surovega kravjega mleka, sesirjenega z mlečnimi fermenti in drugimi koagulanti. Sesirjeno mleko se stisne; skuta se običajno opere. Zori vsaj osem tednov. |

Vsebnost maščobe v suhi snovi | Vsaj 45 % |

Vsebnost suhe snovi | Vsaj 55 % |

7.Mozzarella v tekočini

Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če so siri ali kosi sira konzervirani v vodi in hermetično pakirani. Voda mora predstavljati vsaj 25 % skupne mase, vključno s siri ali kosi sirov, raztopino in izvirnim pakiranjem. |

--------------------------------------------------

PRILOGA 4

O ZDRAVJU RASTLIN

Člen 1

Cilj

Cilj te priloge je olajšati trgovino med pogodbenicama z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, za katere veljajo ukrepi o zdravju rastlin, ki imajo izvor na ustreznih ozemljih ali so uvoženi iz tretjih držav in našteti v Dodatku I, ki ga sestavi odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

Člen 2

Načela

1. Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo na področju zaščitnih ukrepov za vnašanje in razmnoževanje škodljivih organizmov preko rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki dajejo enakovredne rezultate, kar zadeva zaščito pred vnašanjem in razmnoževanjem organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, naštete v Dodatku 1, kakor predvideva člen 1. Isto velja tudi za ukrepe o zdravju rastlin, sprejete v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, vnesenimi iz tretjih držav.

2. Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je našteta v Dodatku 2, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

3. Pogodbenici obojestransko priznavata potne liste za rastline, ki jih izdajajo organizacije, naštete v Dodatku 3, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma. Tovrstni potni listi potrjujejo skladnost z ustrezno zakonodajo v skladu z Dodatkom 2 po odstavku 2 in zanje velja, da izpolnjujejo zahteve po dokazilih, določene v navedeni zakonodaji, ki so potrebna za pretok rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1, na ozemljih zadevnih pogodbenic.

4. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, za katere niso predpisani potni listi za rastline, ki se uporabljajo za trgovino na ozemljih obeh pogodbenic, so lahko predmet trgovine med obema pogodbenicama brez kakršnegakoli potnega lista za rastline, vendar jih morajo spremljati drugi dokumenti, ki jih predpisujejo ustrezni zakoni pogodbenic, predvsem dokumenti, ki so sestavni del sistema za odkrivanje izvora teh rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov vse do njihovega izvora.

Člen 3

1. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki niso izrecno navedeni v Dodatku 1 v skladu s členom 1 in zanje v drugi pogodbenici ne veljajo ukrepi o zdravju rastlin, so lahko predmet trgovine med njima brez preverjanj dokumentov, identitete ali zdravja rastlin v okviru ukrepov o zdravju rastlin.

2. Kadar ena od strank namerava sprejeti ukrep o zdravju rastlin za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, na katere se nanaša odstavek 1, obvesti o tem drugo pogodbenico.

3. Delovna skupina za zdravje rastlin na podlagi člena 10(2) oceni posledice, ki jih imajo na to prilogo vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 2, in predlaga spremembe ustreznih dodatkov.

Člen 4

Regionalne zahteve

1. Vsaka pogodbenica lahko na podlagi primerljivih meril določi posebne zahteve v zvezi s pretokom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ne glede na njihovo izvor, na območjih svojega ozemlja oziroma za ta območja, kadar to terja položaj zdravja rastlin na teh območjih.

2. Dodatek 4, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma, opredeli območja iz odstavka 1 in posebne zahteve, ki se nanašajo nanje.

Člen 5

Nadzor pri uvozu

1. Vsaka pogodbenica izvaja nadzor zdravja rastlin s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, katerih obseg ne presega določenega deleža pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1. Ta delež, ki ga predlaga Delovna skupina za zdravje rastlin in ga določi Odbor, se določi za vsako rastlino, rastlinski proizvod ali drugi predmet v skladu s tveganjem za zdravje rastlin. Na datum uveljavitve te priloge ta delež znaša 10 %.

2. Na podlagi člena 10(2) te priloge se Odbor, ki deluje na predlog Delovne skupine za zdravje rastlin, lahko odloči za zmanjšanje obsega nadzora iz odstavka 1.

3. Odstavek 1 in 2 veljata le za nadzor zdravja rastlin pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti med pogodbenicama.

4. Odstavek 1 in 2 veljata ob upoštevanju člena 11 Sporazuma in člena 6 in 7 te priloge.

Člen 6

Zaščitni ukrepi

Zaščitni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopki iz člena 10(2) Sporazuma.

Člen 7

Odstopanja

1. Če ena od pogodbenic namerava uporabiti odstopanja v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.

2. Če ena od pogodbenic uporabi odstopanja v zvezi z delom svojega ozemlja ali v zvezi s tretjo državo, vnaprej obvesti drugo pogodbenico o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.

Člen 8

Skupne kontrole

1. Vsaka pogodbenica se strinja, da se na zahtevo druge pogodbenice izvedejo skupne kontrole, na podlagi katerih se oceni stanje zdravja rastlin in ukrepe, ki imajo enakovreden učinek, kakor je opisano v členu 2.

2. "Skupne kontrole" pomenijo kontrole, ki se opravljajo na meji in s katerimi se preverja, ali pošiljke iz ene ali druge pogodbenice ustrezajo zahtevam o zdravju rastlin.

3. Takšne kontrole se izvajajo v skladu s postopkom, ki ga sprejme Odbor na predlog Delovne skupine za zdravju rastlin.

Člen 9

Izmenjava informacij

1. Na podlagi člena 8 Sporazuma si pogodbenici izmenjujeta vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi svojih zakonov, podzakonskih in upravnih aktov, ki jih zajema ta priloga, in obvestila, na katera se nanaša Dodatek 5.

2. Zaradi enakovredne uporabe podrobnih pravil za izvajanje zakonodaje, ki jo obravnava ta priloga, se vsaka pogodbenica strinja, da pridejo na zahtevo druge pogodbenice na njeno ozemlje strokovnjaki iz druge pogodbenice, ki izvajajo svoje obiske v sodelovanju s pristojno organizacijo za zdravje rastlin, odgovorno za omenjeno ozemlje.

Člen 10

Delovna skupina za zdravje rastlin

1. Delovna skupina za zdravje rastlin, v nadaljevanju "Delovna skupina", ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in z njenim izvajanjem.

2. Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.

--------------------------------------------------

Dodatek 5

Izmenjava informacij

Obvestila, na katera se nanaša člen 9(1), so naslednja:

- obvestila o prestreženih pošiljkah in škodljivih organizmih iz tretjih držav ali z dela ozemelj pogodbenic, ki predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje rastlin v skladu z Direktivo 94/3/EGS,

- obvestila v skladu s členom 15 Direktive 77/93/EGS.

--------------------------------------------------

PRILOGA 5

O ŽIVALSKI KRMI

Člen 1

Namen

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta prilagodili svojo zakonodajo o živalski krmi z namenom lažje obojestranske trgovine s takšnimi proizvodi.

2. Seznam proizvodov in skupin proizvodov, za katere pogodbenici menita, da vodi uporaba zakonodajnih določb vsake od njiju do enakih rezultatov, in po potrebi seznam zakonodajnih določb pogodbenic, ki po njunem mnenju prav tako vodijo do enakih rezultatov, sta prikazana v Dodatku 1, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

3. Pogodbenici odpravita mejne kontrole proizvodov in skupin proizvodov, naštetih v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 2.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te priloge:

(a) "proizvod" pomeni živalsko krmo ali kakršnokoli snov, ki se uporablja v njej;

(b) "proizvodni obrat" pomeni katero koli enoto, ki pridobiva ali proizvaja proizvod ali ki hrani proizvod na vmesni stopnji pred njegovo sprostitvijo v prosti promet, vključno s fazo predelave in pakiranja, ali ki uvede proizvod na trg;

(c) "pristojni organ" pomeni organ, ki je v pogodbenici odgovoren za izvajanje uradnih kontrol na področju živalske krme.

Člen 3

Izmenjava informacij

Na podlagi člena 8 Sporazuma pogodbenici pošljeta druga drugi:

- podatke o pristojnem organu oziroma organih, njihovi prostorski in strokovni pravni pristojnosti,

- seznam laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz na namene nadzora,

- po potrebi seznam vstopnih mejnih prehodov na svojem ozemlju za različne vrste proizvodov,

- svoje programe nadzora, s čimer se zagotovi, da proizvodi ustrezajo njuni zakonodaji o živalski krmi.

Programi, na katere se nanaša četrta alinea, morajo upoštevati posebne pogoje pogodbenic in še zlasti morajo predvideti vrsto rednih kontrol in pogostost njihovega izvajanja.

Člen 4

Splošne določbe o kontrolah

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer se zagotovi, da so proizvodi, ki se pošiljajo v drugo pogodbenico, tako natančno pregledani kot proizvodi, ki se uvajajo na trg na lastnem ozemlju posamezne pogodbenice; v zvezi z inšpekcijami zagotavljajo predvsem naslednje:

- da se v primeru suma o neustreznosti izvajajo redno z uporabo sredstev, ki so sorazmerna z želenim ciljem, in zlasti ob upoštevanju tveganj in pridobljenih izkušenj,

- da obsegajo vse stopnje pridelave in proizvodnje, vmesne stopnje pred trženjem, trženje, vključno z uvozom, in uporabo proizvodov,

- da se izvajajo na najbolj primerni stopnji z vidika njihovega namena,

- da se praviloma izvajajo brez vnaprejšnjega opozorila,

- da zajemajo tudi snovi, katerih uporaba je v živalski krmi prepovedana.

Člen 5

Kontrole na kraju izvora

1. Pogodbenici zagotovita, da pristojni organi izvajajo kontrole v proizvodnih obratih, s čimer se zagotovi, da slednji izpolnjujejo svoje obveznosti in da proizvodi, ki se uvajajo na trg, izpolnjujejo zakonodajne določbe, naštete v Dodatku 1 v skladu s členom 1, in so veljavne na ozemlju izvora.

2. Kadar obstaja sum, da omenjene zahteve niso izpolnjene, pristojni organ izvede dodatne kontrole, in če je sum potrjen, sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 6

Kontrole v namembnem kraju

1. Pristojni organi namembne pogodbenice lahko v namembnem kraju pregledajo proizvode s nediskriminacijskimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, da se zagotovi njihova skladnost z določbami iz te priloge.

2. Kadar pa ima pristojni organ namembne pogodbenice podatke, ki kažejo na kršitev, se kontrole lahko izvedejo tudi med prevozom teh proizvodov na njenem ozemlju.

3. Kadar pristojni organi omenjene pogodbenice med kontrolo pošiljke v namembnem kraju ali med prevozom ugotovijo, da proizvodi ne ustrezajo določbam iz te priloge, temu primerno ukrepajo in obvestijo o tem pošiljatelja, prejemnika ali katero koli drugo vpleteno stranko, da:

- v roku, ki se ga določi, poskrbi za ustreznost proizvodov, ali

- da jih po potrebi razkuži, ali

- da jih na ustrezen način obdela, ali

- da jih uporabi za druge namene, ali

- da proizvode vrne v izvorno pogodbenico, potem ko o tem obvesti njene pristojne organe, ali

- da proizvode uniči.

Člen 7

Kontrole proizvodov z ozemelj zunaj pogodbenic

1. Ne glede na prvo alineo člena 4 pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi, kadar prihajajo proizvodi na njihovo carinsko ozemlje z ozemelj, ki niso našteta v členu 16 Sporazuma, izvedejo kontrolo dokumentov vsake serije in kontrolne preglede identitete na podlagi vzorčenja, da se preveri:

- vrsta proizvodov,

- izvor,

- geografski namembni kraj,

na podlagi česar se ugotovi, kateri carinski postopek se za to serijo uporablja.

2. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se pred sprostitvijo v prosti promet zagotovi ustreznost proizvodov s fizičnimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja.

Člen 8

Sodelovanje v primeru kršitev

1. Pogodbenici si obojestransko pomagata po postopkih in pod pogoji, ki so določeni v tej prilogi. Pogodbenici zagotovita ustrezno uporabo zakonodajnih določb v zvezi s proizvodi, ki se uporabljajo v živalski krmi, predvsem tako, da si obojestransko pomagata in odkrivata in preiskujeta kršitve omenjenih določb.

2. Pomoč, o kateri govori ta člen, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodnem sodelovanju med pogodbenicama v kazenskih zadevah.

Člen 9

Proizvodi, za katere je potrebna predhodna odobritev

1. Pogodbenici si prizadevata, da so njuni seznami proizvodov, ki jih obsega zakonodaja iz Dodatka 2, enaki.

2. Pogodbenici se obojestransko obveščata o zahtevkih, vloženih za odobritev proizvodov, navedenih v odstavku 1.

Člen 10

Posvetovanja in zaščitni ukrepi

1. Če katera od pogodbenic meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti po tej prilogi, se sestaneta na posvetu.

2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

3. Zaščitni ukrepi, predvideni po zakonodajnih določbah o proizvodih in skupinah proizvodov in našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, se sprejmejo v skladu s postopki, določenimi v členu 10(2) Sporazuma.

4. Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavka 1 in iz tretje alinee člena 10(2)(a) Sporazuma ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne vmesne zaščitne ukrepe, da se s tem zagotovi uporaba te priloge.

Člen 11

Delovna skupina za živalsko krmo

1. Delovna skupina za živalsko krmo, v nadaljevanju "Delovna skupina", ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem. Odgovorna je tudi za naloge, ki izhajajo iz te priloge.

2. Delovna skupina občasno preverja stanje v zvezi z notranjimi zakoni pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za posodabljanje teh dodatkov.

Člen 12

Zaupnost

1. Vse informacije, ki se v kakršnikoli obliki posredujejo na podlagi te priloge, so zaupne. Zavarovane so z obveznostjo do poklicne molčečnosti in uživajo zaščito, ki se na podlagi ustreznih zakonov uporablja za podobne informacije v pogodbenici, ki je te informacije prejela.

2. Načelo zaupnosti iz odstavka 1 ne velja za informacije v skladu s členom 3.

3. Pogodbenica, katere zakonodajna ali upravna praksa v zvezi z varovanjem industrijskih in poslovnih tajnosti predpisuje omejitve, ki so strožje od omejitev v tej prilogi, ni dolžna predložiti informacij, kadar druga pogodbenica ne ukrene vsega potrebnega za izpolnjevanje teh strožjih omejitev.

4. Pogodbenica lahko uporablja pridobljene informacije le za namene te priloge; za druge namene jih lahko uporablja le na podlagi vnaprejšnjega pisnega soglasja upravnega organa, ki te informacije posreduje, in zanje veljajo še omejitve, ki jih določi navedeni organ.

Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije, pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.

5. Pogodbenici lahko v svojih protokolih, poročilih in pričevanjih ter v sodnih postopkih in preiskavah uporabljata pridobljene informacije in dokumente, ki sta jih prejeli in dobili na vpogled v skladu s tem členom, kot dokaz.

--------------------------------------------------

Dodatek 2

Seznam zakonodaje iz člena 9

Določbe Skupnosti

Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih krmi za živali (UL L 270, 14.12.1970, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/19/ES (UL L 96, 28.3.1998, str. 39)

Direktiva Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v krmilih (UL L 213, 21.7.1982, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/25/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 35)

Švicarske določbe

Odlok Zveznega Sveta z dne 26. januarja 1994 o proizvodnji in trženju živalske krme, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 312)

Odlok Švicarskega departmaja narodnega gospodarstva z dne 1. marca 1995 o proizvodnji in trženju živalske krme, dodatkov, namenjenih za živalsko prehrano, in silirnih aditivov, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 10. januarja 1996 (RO 1996 208)

--------------------------------------------------

PRILOGA 6

O SEMENIH

Člen 1

Namen

1. Ta priloga obsega semena kmetijskih, vrtnarskih, sadnih in okrasnih rastlinskih vrst in vinske trte.

2. Za namene te priloge "semena" pomeni ves sadilni material in material, namenjen za sajenje.

Člen 2

Priznavanje skladnosti zakonodaje

1. Pogodbenici priznavata, da imajo zahteve iz zakonodaje, naštete v oddelku 1 tega Dodatka 1, enak učinek.

2. Semena tistih vrst, ki so opredeljene v zakonodaji, na katero se nanaša odstavek 1, so lahko predmet trgovine med pogodbenicama in se lahko prosto tržijo na ozemlju obeh pogodbenic brez poseganja v člena 5 in 6. Edini dokument, ki se zahteva kot potrdilo o skladnosti z ustreznimi zakoni obeh pogodbenic, je etiketa ali kakšen drugi dokument, ki se zahteva za trženje v okviru navedene zakonodaje.

3. Pristojni organi, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti, so našteti v Dodatku 2.

Člen 3

Vzajemno priznavanje certifikatov

1. Vsaka pogodbenica v zvezi s semeni tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 2 Dodatka 1, priznava certifikate ki jih opredeljuje odstavek 2 in so jih izdelali v skladu z zakonodajo druge pogodbenice organi iz Dodatka 2.

2. Za namene odstavka 1 "certifikat" pomeni vse dokumente, ki jih predpisuje ustrezna zakonodaja pogodbenic za uvoz semen v skladu z oddelkom 2 Dodatka 1.

Člen 4

Približevanje zakonodaje

1. Pogodbenici si prizadevata za približevanje svoje zakonodaje o trženju semen tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja iz oddelka 2 Dodatka 1, in tistih vrst, ki jih ne obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 in 2 Dodatka 1.

2. Pogodbenici se obvežeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic sprejme novo zakonodajo, ocenita možnost razširitve obsega te priloge z namenom, da se vanjo vključi nov sektor v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.

3. Pogodbenici se obvezujeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic spremeni zakonodajo v zvezi s sektorjem, ki ga obsega ta priloga, ocenita posledice takšne spremembe v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.

Člen 5

Sorte

1. Švica dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so naštete v skupnem katalogu Skupnosti za sorte, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

2. Skupnost dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so naštete v Švicarskem nacionalnem katalogu za sorte, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

3. Odstavka 1 in 2 ne veljata za gensko spremenjene sorte.

4. Pogodbenici obvestita druga drugo o zahtevkih in preklicih zahtevkov za sprejem in o registraciji novih sort v nacionalnem katalogu ter vseh njegovih spremembah. Na zahtevo oskrbita druga drugo s kratkim opisom glavnih značilnostih, ki se nanašajo na uporabo vsake nove sorte, in značilnostih, na podlagi katerih se sorta razlikuje od drugih že poznanih sort. Vsaka pogodbenica daje drugi pogodbenici na vpogled vso dokumentacijo, ki vsebuje opis vsake sprejete sorte in jasen povzetek vseh razlogov, na katerih temelji to sprejetje. Glede gensko spremenjenih sort pogodbenici obvestita druga drugo o rezultatih proučitve tveganja za sprostitev takšnih sort v okolje.

5. Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetih, kjer proučita podatke, na katerih temelji sprejetje dane sorte v eni ali drugi pogodbenici. Kadar je potrebno, se o rezultatih teh posvetovanj obvesti Delovna skupina za semena.

6. Zaradi lažje izmenjave informacij iz odstavka 4 pogodbenici izkoristita vse obstoječe sisteme za izmenjavo podatkov ali podobne sisteme, ki jih je potrebno še razviti.

Člen 6

Odstopanja

1. Odstopanja iz Dodatka 3, ki jih odobrita Skupnost in Švica, Švica oziroma Skupnost odobri za trgovino s semeni tistih sort, ki jih obsega zakonodaja iz oddelka 1 Dodatka 1.

2. Pogodbenici obveščata druga drugo o vseh odstopanjih v zvezi s trženjem semen, ki jih nameravata izkoristiti na svojem ozemlju ali na delu tega ozemlja. V zvezi z odstopanji kratkotrajnega značaja ali z odstopanji, ki se morajo uveljaviti takoj, zadošča naknadno obvestilo.

3. Ne glede na člen 5(1) se Švica lahko odloči za prepoved trženja na svojem ozemlju tistih semen sprejetih sort, ki so v skupnem katalogu Skupnosti.

4. Ne glede na člen 5(2) se Skupnost lahko odloči za prepoved trženja na svojem ozemlju tistih semen sprejetih sort, ki so v Švicarskem nacionalnem katalogu.

5. Odstavka 3 in 4 veljata v primerih, ki jih predvideva zakonodaja obeh pogodbenic iz oddelka 1 Dodatka 1.

6. Obe pogodbenici se lahko sklicujeta na določbe odstavka 3 in 4:

- v roku treh let po uveljavitvi te priloge za sorte, vključene v skupni katalog Skupnosti ali v švicarski nacionalni katalog že pred začetkom veljavnosti te priloge,

- v roku treh let po prejetju informacij iz člena 5(4) za sorte, vključene v skupni katalog Skupnosti ali v švicarski nacionalni katalog po začetku veljavnosti te priloge.

7. Odstavek 6 velja po analogiji za sorte tistih vrst, ki jih obsegajo določbe, dodane na podlagi člena 4 na seznam v Oddelku 1 Dodatka 1 po začetku veljavnosti te priloge.

8. Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetovanjih, kjer proučita posledice odstopanj iz odstavkov 1 do 4 na to prilogo.

9. Odstavek 8 ne velja takrat, kadar so v skladu z zakonodajo iz Oddelka 1 Dodatka 1 o odstopanjih dolžne odločati države članice Skupnosti. Odstavek 8 ne velja za odstopanja, ki jih v podobnih primerih sprejme Švica.

Člen 7

Tretje države

1. Brez poseganja v člen 10 velja ta priloga tudi za semena, ki se tržijo v obeh pogodbenicah in imajo izvor iz države, ki ni država članica Skupnosti ali Švica, in ki jih priznavata obe pogodbenici.

2. Seznam tretjih držav, na katere se nanaša odstavek 1, zadevne sorte in področje dejavnosti takšnega priznanja se določijo v Dodatku 4.

Člen 8

Primerjalni poskusi

1. Primerjalni poskusi se izvajajo za namene naknadnih kontrol vzorcev semen iz serij, ki se tržijo v obeh pogodbenicah. Švica se udeležuje primerjalnih poskusov Skupnosti.

2. Delovna skupina za semena prouči organizacijo primerjalnih poskusov v pogodbenicah.

Člen 9

Delovna skupina za semena

1. Delovna skupina za semena, v nadaljevanju "Delovna skupina", ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

Člen 10

Sporazumi z drugimi državami

Pogodbenici se strinjata, da Sporazumi o obojestranskem priznavanju, ki jih ena ali druga pogodbenica sklene s tretjo državo, pod nobenim pogojem ne nalagajo drugi pogodbenici obveznosti do sprejemanja poročil, certifikatov, odobritev ali oznak, ki jih izdajajo organi za ugotavljanje skladnosti teh tretjih držav, razen kadar se pogodbenici o tem izrecno strinjata.

--------------------------------------------------

Dodatek 1

Zakonodaja

Oddelek 1 (priznavanje skladnosti zakonodaje)

A. DOLOČBE SKUPNOSTI

1. Temeljna zakonodaja

- Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen žit (UL L 125, 11.7.1966, str. 2309/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

- Direktiva Sveta 66/403/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semenskega krompirja (UL L 125, 11.7.1966, str. 2320/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/111/ES (UL L 28, 4.2.1998, str. 42)

- Direktiva Sveta 70/457/EGS z dne 29. septembra 1970 o enotnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 225, 12.10.1970, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994 [1].

2. Izvedbene določbe [2]

- Direktiva Komisije 72/180/EGS z dne 14. aprila 1972 o določitvi značilnosti in minimalnih pogojev za preiskavo kmetijskih sort (UL L 108, 8.5.1972, str. 8)

- Direktiva Komisije 74/268/EGS z dne 2. maja 1974 o določitvi posebnih pogojev v zvezi z navzočnostjo Avena fatua v semenu krmnih rastlin in semenu žit (UL L 141, 24.5.1974, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/511/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 34)

- Odločba Komisije 80/755/EGS z dne 17. julija 1980 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitkih s semenom žit (UL L 207, 9.8.1980, str. 37), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 81/109/EGS (UL L 64, 11.3.1981, str. 13)

- Odločba Komisije 81/675/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so nekatere tehnike tesnjenja zavitkov samo "za enkratno uporabo" v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (UL L 246, 29.8.1981, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 86/563/EGS (UL L 327, 22.11.1986, str. 50)

- Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1986, str. 23)

- Direktiva Komisije 93/17/EGS z dne 30. marca 1993 o določitvi razredov Skupnosti osnovnega semenskega krompirja ter pogojev in oznak, ki veljajo za te razrede (UL L 106, 30.4.1993, str. 7)

- Odločba Komisije 94/650/ES z dne 9. septembra 1994 o izvedbi začasnega poskusa dobavljanja nepakiranega semena končnim porabnikom (UL L 252, 28.9.1994, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/174/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 31)

- Odločba Komisije 98/320/ES z dne 27. aprila 1998 o izvedbi začasnega poskusa vzorčenja in pregledovanja semen na podlagi direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS in 69/208/EGS (UL L 140, 12.5.1998, str. 14).

B. ŠVICARSKE DOLOČBE [3]

- Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)

- Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)

- Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)

- Odlok OFAG o katalogu sort žit, krompirja, krmnih rastlin in konoplje (RO 1999 429) [4].

Oddelek 2 (vzajemno priznavanje certifikatov)

A. DOLOČBE SKUPNOSTI

1. Temeljna zakonodaja

- Direktiva Sveta 66/400/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena pese (UL L 125, 11.7.1966, str. 2290/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

- Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (UL L 125, 11.7.1966, str. 2298/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

- Direktiva Sveta 69/208/EGS z dne 30. junija 1969 o trženju semen oljnic in predivnic (UL L 169, 11.7.1966, str. 3/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10).

2. Izvedbene določbe [5]

- Direktiva Komisije 75/502/EGS z dne 25. julija 1975 o omejevanju trženja semen travniške latovke (Poa pratensis L.) na seme, ki je uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "atestirano seme" (UL L 228, 29.8.1975, str. 26)

- Direktiva Komisije 86/109/EGS z dne 27. februarja 1986 o omejevanju trženja semen nekaterih vrst krmnih rastlin in oljnic in predivnic na seme, ki je uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "atestirano seme" (UL L 93, 8.4.1986, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/376/EGS (UL L 203, 26.7.1991, str. 108)

- Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnjenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1996, str. 23)

- Odločba Komisije 87/309/EGS z dne 2. julija 1987 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semena nekaterih sort krmnih rastlin (UL L 155, 16.6.1987, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/125/ES (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)

- Odločba Komisije 92/195/EGS z dne 17. marca 1992 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin v zvezi s povečanjem maksimalne mase serije (UL L 88, 3.4.1992, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/203/ES (UL L 65, 15.3.1996, str. 41)

- Odločba Komisije 95/232/ES z dne 27. junija 1995 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 69/208/EGS za vzpostavitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati seme hibridov podzemne kolerabe in repe in z njima povezanih sort (UL L 154, 5.7.1995, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/173/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 30)

- Odločba Komisije 96/202/ES z dne 4. marca 1996 o organizaciji začasnega poskusa v zvezi z maksimalno vsebnostjo neškodljivih snovi v semenih sojinih plodov (UL L 65, 15.3.1996, str. 39)

- Odločba Komisije 97/125/ES z dne 24. januarja 1997 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semen oljnic in predivnic in spremembah Odločbe 87/309/EGS o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke nekaterih vrst krmnih rastlin (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)

B. ŠVICARSKE DOLOČBE

- Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)

- Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)

- Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)

- Katalog semen DFEP z dne 6. junija 1974, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 408).

C. PREDPISANI UVOZNI CERTIFIKATI

(a) ki jih zahteva Skupnost:

Dokumenti, ki jih predvideva Odločba Sveta 95/514/ES (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/162/ES (UL L 53, 24.2.1998, str. 21).

(b) ki jih zahteva Švica:

Uradne oznake ES ali OECD na embalaži, ki jih izdajo organi iz Dodatka 2 te priloge, in oranžni ali zeleni certifikati ISTA ali podobni certifikati o analizi semen za vsako serijo semen.

[1] Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.

[2] Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.

[3] Ne obsegajo lokalnih sort, ki se lahko tržijo v Švici.

[4] Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.

[5] Kjer je to ustrezno, z izjemo semen žit ali semenskega krompirja.

--------------------------------------------------

Dodatek 2

Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena

A. Evropska skupnost |

Belgija | Ministère des Classes Moyennes et de l'AgricultureService Matériel de ReproductionBruselj | |

Danska | Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri (Ministry of Food, Agriculture and Fisheries)Plantedirektoratet (Danish Plant Directorate)Lyngby | |

Nemčija | Senatsverwaltung fur Wirtschaft und BetriebeReferat Emahrung und Landwirtschaft— Abteilung IV E 3 —Berlin | B |

Der Direktor der Landwirtschaftskammer Rheinland als LandesbeauftragterSaatenanerkennungsstelleBonn | BN |

Regierungsprasidium Freiburg— Abt. Ill, Referat 34 —Freiburg i. Br. | FR |

Bayerische Landesanstalt für Bodenkultur und Pflanzenbau — Amtliche Saatenanerkennung fur landwirtsch. Saatgut —Freising | FS |

Landwirtschaftskammer HannoverReferat 32Hannover | H |

Regierungspräsidium HalleAbteilung 5, Dezemat 51Samenprüf- und AnerkennungsstelleHalle | HAL |

Der Senator für Frauen, Gesundheit, Jugend, Soziales und UmweltschutzReferat 33Bremen | HB |

Wirtschaftsbehörde HHAmt Wirtschaft u. LandwirtschaftAbt. Land- und ErnährungswirtschaftHamburg | HH |

Landesforschungsanstalt für Landwirtschaft und Fischerei Mecklenburg-VorpommernLandesanerkennungsstelle für Saat- und PflanzgutRostock | HRO |

Thüringer Landesanstalt für LandwirtschaftSachgebiet 270Jena | J |

Regierungsprasidium Karlsruhe KA— Referat 34 —Karlsruhe | KA |

Landwirtschaftskammer Rheinland-Pfalz— Amtliche Saatanerkennung —Bad Kreuznach | KH |

Landwirtschaftskammer Schleswig-HolsteinLUFA-ITLKiel | KI |

Hessisches Landesamt fur Regionalentwicklung und LandwirtschaftDez. 23Kassel | KS |

Sachsisches Landesamt fur LandwirtschaftFachbereich 5, Sortenprufung und FeldversuchswesenSaatenanerkennungNossen | MEI |

Der Direktor der Landwirtschaftskammer Westfalen-Lippe als Landes-beauftragterGruppe 31 LandbauMünster | MS |

Landwirtschaftskammer Weser-EmsInstitut für Pflanzenbau und PftanzenschutzReferet P4Oldenburg | OL |

Landesamt für Ernährung, Landwirtschaft und FlumeuordnungSaatenanerkennungsstelle PotsdamPotsdam | P |

Regierungspräsidium StuttgartReferat 34 aStuttgart | S |

Landwirtschaftskammer für das SaarlandSaarbrücken | SB |

Regierungspräsidium TübingenReferat 34Tübingen | TÜ |

Regierung von Unterfranken— Anerkennungs- und Nachkontrollstelle für Gemüsesaatgut in Bayern —Würzburg | WÜ |

Regierung von UnterfrankenAbteilung Landwirtschaft— Sachgebiet Weinbau —Würzburg | WÜ |

Grčija | Ministry of AgricultureDirectorate of Inputs of Crop ProductionAtene | |

Španija | Ministerio de Agricultura Pesca y AlimentaciónDirección General de Producciones y Mercados AgrícolasSubdireccíon General de Semillas y Plantas de ViveroMadrid Generalidad de CataluñaDepartamento de Agricultura, Ganadería y PescaBarcelona Comunidad Autónoma de Pais VascoDepartamento de Industria, Agricultura y PescaVitoria Junta de GaliciaConsejería de Agricultura, Ganadería y MontesSantiago de Compostela Diputación Regional de CantabriaConsejería de Ganadería, Agricultura y PescaSantander Principado de AsturiasConsejería de AgriculturaOviedo Junta de AndalucíaConsejería de Agricultura y PescaSeville Comunidad Autonoma de la Región de MurciaConsejería de Medio Ambiente, Agricultura y PescaMurcia Diputacion General de AragónConsejería de Agricultura y Medio AmbienteZaragoza Junta de Comunidades de Castilla-La ManchaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteToledo Generalidad ValencianaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteValencia Comunidad Autónoma de La RiojaConsejería de Agricultura, Ganadería y Desarrollo RuralLogroño Junta de ExtremaduraConsejeria de Agricultura y ComercioMérida Comunidad Autónoma de CanariasConsejería de Agricultura, Pesca y AlimentacionSanta Cruz de Tenerife Junta de Castillay LeónConsejería de Agricultura y GanaderiaValladolid Comunidad Autónoma de las Islas BalearesConsejería de Agricultura, Comercio e IndustriaPalma de Mallorca Comunidad de MadridConsejería de Economía y EmpleoMadrid Diputación Foral de NavarraDepartamento de Agricultura, Ganaderia y AlimentacionPamplona | |

Francija | Ministère de l'Agriculture, de la Pêche et de l'AlimentationService Officiel de Contrôle et de Certification (SOC)Pariz | |

Irska | The Department of Agriculture, Food and ForestryAgriculture HouseDublin | |

Italija | Ente Nazionale Sementi Elette (ENSE)Milan | |

Luksemburg | L'Administration des Services Techniques de l'Agriculture (ASTA)Service de la Production VegetaleLuxembourg | |

Avstrija | Bundesamt und Forschungszentrum für LandwirtschaftDunaj Bundesamt für AgrarbiologieLinz | |

Nizozemska | Nederlandse Algemene Keuringsdienst voor zaaizaad en pootgoed van landbouwgewassen (NAK)Ede | |

Portugalska | Ministério da Agricultura, do Desenvolvimento Rural e das PescasDirecção Geral de Protecção das CulturaLisbona | |

Finska | Kasvintuotannon tarkastuskeskus (KTTK)/Kontroll-centralen för växtproduktionSiementarkastusosasto/FrökontrollavdelingenLoimaa | |

Švedska | (a)Seme, razen semenskega krompirja:Statens utsädeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)SvalövFrökontrollen Mellansverige ABLinköpingFrökontrollen Mellansverige ABÖrebro(b)Semenski krompir:Statens utsadeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)Svalöv | |

Združeno kraljestvo | Anglija in Wales:(a)Seme, razen semenskega krompirja:Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodSeeds BranchCambridge(b)Semenski krompir:Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodPlant Health DivisionYorkŠkotska:Scottish OfficeAgriculture Fisheries and Environment DepartmentEdinburghSeverna Irska:Department of Agriculture for Northern IrelandSeeds BranchBelfast | |

B. Švica | Service des Semences et PlantsRAC ChanginsNyon Dienst für Saat- unf PflanzgutFAL ReckenholzZürich | |

--------------------------------------------------

Dodatek 3

Odstopanja Skupnosti, ki jih priznava Švica [1]

(a) Odvezujejo nekatere države članice od obveznosti do uporabe Direktive Sveta 66/402/EGS o trženju semen žit v zvezi z nekaterimi vrstami:

- Odločba Komisije 69/270/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 8)

- Odločba Komisije 69/271/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 9)

- Odločba Komisije 69/272/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 10)

- Odločba Komisije 70/47/EGS (UL L 13, 19.1.1970, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)

- Odločba Komisije 74/5/EGS (UL L 12, 15.1.1974, str. 13)

- Odločba Komisije 74/361/EGS (UL L 196, 19.7.1974, str. 19)

- Odločba Komisije 74/532/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 14)

- Odločba Komisije 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)

- Odločba Komisije 86/153/EGS (UL L 115, 3.5.1986, str. 26)

- Odločba Komisije 89/101/EGS (UL L 38, 10.2.1989, str. 37)

(b) Pooblaščajo nekatere države članice, da omejijo trženje semen nekaterih sort žit in semenskega krompirja nekaterih sort (glej Enotni katalog sort kmetijskih rastlinskih vrst, 20. popolna izdaja, stolpec 4 (UL C 264 A, 30.8.1997, str. 1).

- Odločba Komisije 74/269/EGS (UL L 141, 24.5.1974, str. 20), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 78/512/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 35) [2]

- Odločba Komisije 74/531/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 13)

- Odločba Komisije 95/75/EGS (UL L 60, 18.3.1995, str. 30)

- Odločba Komisije 96/334/EGS (UL L 127, 25.5.1996, str. 39).

(d) Priznavajo v zvezi s trženjem semenskega krompirja na celotnem ali delnem ozemlju določene države članice uvedbo strožjih ukrepov proti nekaterim boleznim, kakor so predvideni v prilogah I in II Direktive Sveta 66/403/EGS:

- Odločba Komisije 93/231/EGS (UL L 106, 30.4.1993, str. 11), kakor je bila spremenjena z Odločbami:

- 95/21/ES (UL L 28, 7.2.1995, str. 13)

- 95/76/ES (UL L 60, 18.3.1995, str. 31)

- 96/332/ES (UL L 127, 25.5.1996, str. 31).

[1] Kjer je to ustrezno, samo za sorte semen žit ali za semenski krompir.

[2] Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.

--------------------------------------------------

Dodatek 4

Seznam tretjih držav [1]

Argentina

Avstralija

Bolgarija

Kanada

Čile

Hrvaška

Češka republika

Madžarska

Izrael

Maroko

Nova Zelandija

Norveška

Poljska

Romunija

Slovaška

Slovenija

Južna Afrika

Turčija

Združene države Amerike

Urugvaj

[1] Priznavanje temelji na Odločbi Sveta 95/514/ES (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/162/ES (UL L 53, 24.2.1998, str. 21) za terenske inšpekcije posevkov za pridobivanje semen in pridobljenih semen, in na Odločbi Sveta 97/788/ES (UL L 322, 25.11.1998, str. 39) za preverjanje delovnih praks za ohranjanje sort. Za Norveško velja Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru.

--------------------------------------------------

PRILOGA 7

O TRGOVINI S PROIZVODI VINSKEGA SEKTORJA

Člen 1

Pogodbenici se strinjata, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti olajšali in pospeševali medsebojno trgovino s proizvodi vinskega sektorja z izvorom iz njunega ozemlja pod pogoji iz te priloge.

Člen 2

Ta priloga velja za proizvode vinskega sektorja, kakor so opredeljeni:

- za Skupnost: v Uredbi Sveta (EGS) št. 822/87 [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1627/98 [2], in zajeti v tarifnih oznakah 200960 in 2204,

- za Švico: v Poglavju 36 Odloka z dne 1. marca 1995 o živilih in zajeti v številkah Švicarske carinske tarife 200960 in 2204.

Člen 3

Za namene te priloge, razen kadar je v tej prilogi izrecno določeno drugače:

(a) "proizvod vinskega sektorja z izvorom iz", čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni proizvod v smislu člena 2, pridobljen na ozemlju navedene pogodbenice iz grozdja, v celoti pridelanega na njenem ozemlju v skladu s to prilogo;

(b) "geografska označba" pomeni vsako označbo, ki vključuje označitev izvora, v smislu člena 22 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju "Sporazum TRIPs"), ki jo priznavajo zakonodaja ali predpisi ene od pogodbenic za namene opisovanja in predstavljanja proizvoda na osnovi vina v smislu člena 2 in z izvorom iz njenega ozemlja;

(c) "tradicionalno ime" pomeni ime, ki se po tradiciji uporablja predvsem za način proizvodnje ali za kakovost, barvo ali vrsto proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2, ki ga zakonodaja in predpisi ene od pogodbenic priznavajo za namen opisovanja in predstavitve proizvoda z izvorom z ozemlja omenjene pogodbenice;

(d) "zaščiteno ime" pomeni geografsko označbo ali tradicionalno ime, kakor opredeljujeta odstavka (b) in (c), ki ju ščiti ta priloga;

(e) "opis" pomeni vsa imena, ki se uporabljajo na etiketah, dokumentih, ki spremljajo proizvod vinskega sektorja v smislu člena 2 med prevozom, na poslovnih listinah, zlasti fakturah in dobavnicah ter pri oglaševanju;

(f) "etiketiranje" pomeni vse opise in druge reference, znake, ponazoritve in blagovne znamke, ki služijo za razločevanje proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2 in ki se pojavljajo na isti posodi, vključno s pečatom ali ploščico, ki sta pritrjena na posodo, in prevleko na vratu steklenice;

(g) "predstavitev" pomeni imena, ki se uporabljajo na posodah, vključno s pripomočki za njihovo zapiranje, na etiketah in na embalaži;

(h) "embalaža" pomeni zaščitni ovoj, kakor so papir, slamnati ovoji vseh vrst, kartoni in škatle, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod in/ali za njihovo prodajo končnim porabnikom.

NASLOV I

DOLOČBE V ZVEZI Z UVOZOM IN PRODAJO

Člen 4

1. Trgovina med pogodbenicama s proizvodi vinskega sektorja v smislu člena 2 z izvorom iz njunega ozemlja se izvaja v skladu s tehničnimi določbami v tej prilogi. "Tehnične določbe" so vse določbe, naštete v Dodatku 1, ki se nanašajo na opredelitev proizvodov vinskega sektorja, na enološke postopke, sestavo navedenih proizvodov in predpise, ki urejajo prevoz in trženje.

2. Odbor se lahko odloči za razširitev področij, navedenih v odstavku 1.

3. Določbe aktov, naštetih v Dodatku 1, ki se nanašajo na njihovo uveljavitev ali na njihovo izvajanje, za namene te priloge ne veljajo.

4. Ta priloga ne posega v uporabo nacionalnih pravil ali pravil Skupnosti o obdavčenju ali ustreznih kontrolnih ukrepih.

NASLOV II

OBOJESTRANSKA ZAŠČITA IMEN PROIZVODOV VINSKEGA SEKTORJA V SMISLU ČLENA 2

Člen 5

1. Pogodbenici ukreneta vsa potrebno v skladu s to prilogo, da se zagotovi obojestranska zaščita imen, na katera se nanaša člen 6 in ki se uporabljajo za opis in predstavitev proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2 z izvorom iz ozemlja pogodbenic. V ta namen vsaka pogodbenica uvede ustrezna pravna sredstva, da se zagotovi učinkovita zaščita in da se prepreči, da bi uporabljali geografske označbe in tradicionalna imena za opisovanje tistih proizvodov vinskega sektorja, ki niso zajeti v ustreznih navedbah ali opisih.

2. Zaščitena imena ene od pogodbenic se rezervirajo izključno za proizvode z izvorom iz te pogodbenice, za katero ta imena veljajo, in se lahko uporabljajo samo pod pogoji, določenimi v zakonodaji in uredbah omenjene pogodbenice.

3. Zaščita v skladu z odstavkoma 1 in 2 izključuje predvsem vsakršno uporabo zaščitenih imen proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2, ki nimajo izvora z zadevnega ozemlja, celo:

- kadar je naveden dejanski izvor proizvoda,

- kadar se zadevna geografska označba uporabi v prevodu,

- kadar ime spremljajo izrazi, kakor so "vrsta", "tip", "slog", "ponaredek", "metoda" ali drugi podobni izrazi.

4. V primeru enakozvočnih geografskih označb:

(a) kadar sta dve oznaki, ki ju ščiti ta priloga, enakozvočni, se zaščita dodeli obema, če ne zavajata potrošnika glede dejanskega izvora proizvodov vinskega sektorja;

(b) kadar je označba, ki jo ščiti ta priloga, enakozvočna z imenom geografskega območja zunaj ozemlja pogodbenic, se to ime lahko uporablja za opis in predstavitev proizvoda vinskega sektorja, pridobljenega na tem geografskem območju, če se uporablja po tradiciji in dosledno, če njegovo uporabo ureja država izvora in če potrošnikov ne zavaja v smislu, da ima to vino izvor z ozemlja zadevne pogodbenice.

5. V primeru enakozvočnih tradicionalnih imen:

(a) kadar sta dve imeni, ki ju ščiti ta priloga, enakozvočni, se zaščita dodeli obema, če ne zavajata potrošnika glede dejanskega izvora proizvodov vinskega sektorja;

(b) kadar je ime, ki ga ščiti ta priloga, enakozvočno z imenom proizvoda vinskega sektorja, ki nima izvora z ozemlja pogodbenic, se to ime lahko uporablja za opis in predstavitev proizvoda vinskega sektorja, pridobljenega na tem geografskem območju, če se uporablja po tradiciji in dosledno, če njegovo uporabo ureja država izvora in če potrošnikov ne zavaja v smislu, da ima to vino izvor na ozemlju zadevne pogodbenice.

6. Odbor lahko, kjer je to ustrezno, določi praktične pogoje uporabe, ki omogočijo razločevanje med enakozvočnimi oznakami ali imeni, na katere se nanašata odstavka 4 in 5, pri čemer upošteva potrebo, da se zadevne proizvajalce obravnava pravično in da se potrošnikov ne zavaja.

7. Pogodbenici se s tem odrekata pravici do uveljavljanja člena 24(4) do (7) Sporazuma TRIPs, da lahko zavrneta dodelitev zaščite za določeno ime druge pogodbenice.

8. Ekskluzivna zaščita iz odstavkov 1, 2 in 3 velja za ime "Champagne" na seznamu Skupnosti v tem Dodatku 2. Ta ekskluzivna zaščita pa v prehodnem obdobju dveh let od uveljavitve te priloge ne preprečuje uporabe besede "Champagne" za opis in predstavitev nekaterih vin z izvorom iz švicarskega kantona Vaud, če se ta vina ne tržijo na ozemlju Skupnosti in če potrošnikov ne zavajajo glede resničnega izvora vina.

Člen 6

Zaščitijo se naslednja imena:

(a) kar zadeva proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Skupnosti:

- izrazi, ki se nanašajo na državo članico, v kateri ima proizvod izvor,

- posebni izrazi Skupnosti iz Dodatka 2,

- geografske označbe in tradicionalna imena iz Dodatka 2;

(b) kar zadeva proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Švice:

- izrazi "Suisse", "Schweiz", "Svizzera", "Svizra" in katero koli drugo ime, ki označuje to državo,

- posebni švicarski izrazi iz Dodatka 2,

- geografske označbe in tradicionalna imena iz Dodatka 2.

Člen 7

1. Registracija imena blagovne znamke proizvoda vinskega sektorja v smislu člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz geografske označbe ali tradicionalnega imena, ki sta zaščitena s to prilogo, se zavrne ali na zahtevo zadevne stranke razveljavi, če sporni proizvod nima izvora:

- iz kraja, na katerega se nanaša geografska označba, ali

- iz kraja, kjer se uporablja tradicionalno ime.

2. Blagovna znamka, registrirana najpozneje 15. aprila 1995, pa se lahko uporablja do 15. aprila 2005, če se je od svoje registracije dejansko nepretrgano uporabljala.

Člen 8

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer zagotovita, da se imena ene od pogodbenic, ki so zaščitena s to prilogo, kadar se proizvodi vinskega sektorja v smislu člena 2 z izvorom iz pogodbenic izvažajo in tržijo zunaj njunega ozemlja, ne uporabljajo za opis in predstavitev takšnih proizvodov z izvorom iz druge pogodbenice.

Člen 9

Če ustrezna zakonodaja pogodbenic to dopušča, se zaščita, ki jo dodeljuje ta priloga, razširi na fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, ki imajo svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 10

1. Če opis ali predstavitev proizvoda vinskega sektorja, zlasti na etiketi, na uradnih ali poslovnih dokumentih ali v oglaševanju, vpliva na pravice, ki izhajajo iz te priloge, pogodbenici izvedeta vse potrebne upravne ukrepe ali sprožita pravni postopek v boju proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršenkoli drugačen način.

2. Ukrepi in postopki iz odstavka 1 se izvedejo zlasti v naslednjih primerih:

(a) kadar prevod opisov, ki jih predvideva zakonodaja Skupnosti ali švicarska zakonodaja, v enega od jezikov druge pogodbenice, privede do besede, ki bi bila lahko zavajajoča glede izvora tako opisanega ali predstavljenega proizvoda vinskega sektorja;

(b) kadar se oznake, blagovne znamke, imena, reference ali ilustracije, ki neposredno ali posredno navajajo zavajajoče informacije glede izvora, izvora, vrste ali bistvenih značilnosti proizvoda, pojavljajo na posodah ali embalaži, v oglaševanju ali na uradnih ali poslovnih dokumentih, ki se nanašajo na proizvod, katerega ime ščiti ta priloga;

Člen 11

Ta priloga ne izključuje možnosti, da pogodbenici v skladu s svojo domačo zakonodajo ali drugimi mednarodnimi Sporazumi zdaj ali v prihodnje ne dodelita obširnejše zaščite za opise, ki jih ščiti ta priloga.

NASLOV III

MEDSEBOJNA POMOČ MED URADNIMI KONTROLNIMI ORGANI

Podnaslov I

Začasne določbe

Člen 12

Za namene tega naslova:

(a) "pravila v zvezi s trgovino z proizvodi vinskega sektorja" pomenijo vse določbe iz te priloge;

(b) "pristojni organ" pomeni vsak organ ali oddelek, ki ga pogodbenica pooblasti kot odgovorni organ za nadzor izvajanja pravil v zvezi s trgovino proizvodov vinskega sektorja;

(c) "kontaktni organ" pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga ena od pogodbenic pooblasti kot odgovorni organ za zvezo s kontaktnim organom druge pogodbenice;

(d) "organ prosilec" pomeni pristojni organ, ki ga pogodbenica pooblasti za vlaganje zahtevkov za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;

(e) "zaprošeni organ" pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga pogodbenica pooblasti za sprejemanje zahtevkov za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;

(f) "kršitev" pomeni vse kršitve ali poskuse kršitev pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja.

Člen 13

1. Pogodbenici si obojestransko pomagata v skladu s postopki in pod pogoji, ki so določeni v tem naslovu. Zagotavljata, da se predpisi v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ustrezno izvajajo, zlasti s tem, da druga drugi nudita pomoč ter odkrivata in preiskujeta kršitve zakonodaje.

2. Pomoč, o kateri govori ta naslov, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodni pomoči med pogodbenicama v kazenskih zadevah.

Podnaslov II

Kontrole, ki jih izvajata pogodbenici

Člen 14

1. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, da se z ustreznimi kontrolnimi ukrepi zagotovi pomoč iz člena 13.

2. Takšne kontrole se izvajajo bodisi sistematično ali s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. V primeru kontrolnih pregledov na podlagi vzorčenja pogodbenici zagotovita, da so te kontrole reprezentativne z vidika števila, vrste in pogostosti.

3. Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, da se olajša delo uradnikov njunih pristojnih organov, zlasti s tem, da zagotovita naslednje:

- da imajo dostop do vinogradov, do zmogljivosti za proizvodnjo, pripravo, skladiščenje in obdelavo proizvodov vinskega sektorja in do prevoznih sredstev za te proizvode,

- da imajo dostop do prodajnih in skladiščnih prostorov in do prevoznih sredstev vsake osebe, ki ima na zalogi za prodajo, ki prodaja ali prevaža proizvode vinskega sektorja ali proizvode, ki se lahko uporabljajo za njihovo pripravo,

- da lahko izvedejo popis proizvodov vinskega sektorja in vseh snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za njihovo pripravo,

- da lahko jemljejo vzorce proizvodov vinskega sektorja, ki so na zalogi za prodajo, ki se prodajajo ali prevažajo,

- da lahko proučijo računovodske podatke in druge dokumente, ki se uporabljajo v kontrolnih postopkih, in da jih lahko razmnožujejo ali si iz njih naredijo izvlečke,

- da lahko sprejmejo ustrezne začasne varnostne ukrepe v zvezi s proizvodnjo, pripravo, skladiščenjem, prevozom, opisom, predstavitvijo in izvozom v drugo pogodbenico in trženjem proizvodov vinskega sektorja ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za njihovo pripravo, kadar obstaja utemeljen sum hujše kršitve te priloge, in še zlasti v primeru ponaredb proizvoda ali tveganja za zdravje ljudi.

Člen 15

1. Kadar pogodbenica imenuje več pristojnih organov, poskrbi tudi za koordinacijo njihovih dejavnosti.

2. Vsaka pogodbenica imenuje en sam kontaktni organ. Ta organ:

- posreduje kontaktnim organom druge pogodbenice zahteve za sodelovanje za namene izvajanja tega naslova,

- sprejema tovrstne zahteve za sodelovanje od navedenega organa in jih posreduje pristojnemu organu oziroma organom pogodbenice, v katere pristojnosti je,

- zastopa to pogodbenico do druge pogodbenice v okviru sodelovanja po naslovu III,

- obvešča drugo pogodbenico o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 14.

Podnaslov III

Medsebojna pomoč med nadzornimi organi

Člen 16

1. Na zahtevek organa prosilca zaprošeni organ posreduje prvemu vse uporabne informacije, ki mu lahko omogočijo, da preveri ustrezno izvajanje pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja, in predvsem informacije v zvezi z obstoječimi ali načrtovanimi postopki, ki predstavljajo ali bi lahko predstavljali kršitev teh pravil.

2. Na podlagi utemeljenega zahtevka organa prosilca zaprošeni organ izvede poseben nadzor ali kontrole, da bi dosegel zastavljene cilje, ali sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se takšen nadzor izvede.

3. Zaprošeni organ iz odstavkov 1 in 2 postopa tako, kot da deluje v svojem imenu ali na zahtevo organa svoje države.

4. Organ prosilec lahko Sporazumno z zaprošenim organom imenuje lastne uslužbence ali uslužbence drugega pristojnega organa pogodbenice, ki ga zastopa:

- da v prostorih pristojnih organov pogodbenice, kjer ima zaprošeni organ svoj sedež, zbere informacije o ustrezni uporabi pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali o kontrolnih postopkih, in da razmnoži vse prevozne in druge dokumente ter vpise v knjige prispelega in odpremljenega blaga,

- da se udeleži ukrepov, ki jih zahteva odstavek 2.

Kopije, na katere se nanaša prva alinea, se lahko naredijo le s soglasjem zaprošenega organa.

5. Organ prosilec, ki želi poslati uslužbenca, imenovanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, v drugo pogodbenico, da bi se tam udeležil kontrolnih postopkov v smislu druge alinee istega pododstavka, pravočasno obvesti zaprošeni organ pred začetkom teh postopkov. Uslužbenci zaprošenega organa so še naprej pristojni za kontrolne postopke.

Uslužbenci organa prosilca:

- predložijo pisno pooblastilo, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in službeni položaj,

- imajo v okviru omejitev, ki jih zakonodaja zaprošenega organa nalaga svojim uslužbencem pri izvajanju omenjenih kontrolnih postopkov:

- pravice do dostopa v skladu s členom 14(3),

- pravico do informacij v zvezi z rezultati kontrol, ki jih izvajajo uslužbenci zaprošenega organa na podlagi člena 14(3),

- imajo med kontrolami takšno držo, ki je v skladu s pravili in navadami uslužbencev pogodbenice, na ozemlju katere se kontrolni postopek izvaja.

6. Utemeljene zahtevke v smislu tega člena se posredujejo zaprošenemu organu zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa omenjene pogodbenice. Isti postopek velja za:

- odgovore na te zahtevke,

- sporočila v zvezi z uporabo odstavkov 2, 4 in 5.

Pogodbenici lahko zaradi učinkovitejšega in hitrejšega medsebojnega sodelovanja, kjer je to ustrezno, dovolijo pristojnim organom ne glede na prvi odstavek naslednje:

- da naslovijo utemeljene zahtevke in sporočila neposredno na pristojne organe druge pogodbenice,

- da neposredno odgovorijo na utemeljene zahtevke in sporočila pristojnih organov druge pogodbenice.

V takšnih primerih ti pristojni organi nemudoma obvestijo kontaktni organ zadevne pogodbenice.

Člen 17

Kadar pristojni organ ene od pogodbenic utemeljeno sumi ali ugotovi:

- da proizvod vinskega sektorja ne izpolnjuje pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali da sta njegova proizvodnja ali trženje predmet goljufije, in da

- je takšno neizpolnjevanje pravil v posebnem interesu pogodbenice ter lahko privede do upravnih ukrepov ali pravnega postopka,

nemudoma obvesti kontaktni organ zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa svoje države.

Člen 18

1. Zahtevki iz tega naslova se sestavijo v pisni obliki. Spremljajo jih vsi dokumenti, ki so potrebni za odgovor nanje. V nujnih primerih se lahko sprejmejo tudi ustni zahtevki, vendar morajo biti nemudoma potrjeni tudi pisno.

2. Zahtevki v skladu z odstavkom 1 morajo vsebovati vse naslednje podatke:

- ime organa prosilca,

- zahtevani ukrep,

- namen ali razlog zahtevka,

- veljavno zakonodajo, pravila ali druge pravne inštrumente,

- čim podrobnejše in popolnejše informacije o fizičnih in pravnih osebah, ki so predmet preiskave,

- povzetek bistvenih dejstev.

3. Zahtevki se sestavijo v enem od uradnih jezikov pogodbenic.

4. Kadar zahtevki ne izpolnjujejo predpisov, se od organa prosilca lahko zahteva popravek ali dopolnitev zahtevka; začasni zaščitni ukrepi pa se lahko odredijo kadarkoli.

Člen 19

1. Zaprošeni organ sporoči organu prosilcu izsledke svojih preiskav v obliki dokumentov, overjenih kopij, poročil in podobnega.

2. Dokumente, na katere se nanaša odstavek 1, lahko za isti namen nadomestijo računalniško izdelana besedila v kakršnikoli obliki.

Člen 20

1. Pogodbenica, ki ji zaprošeni organ pripada, lahko zavrne pomoč v smislu tega naslova, če bi takšna pomoč negativno vplivala na suverenost, javni red, varnost ali druge življenjsko pomembne interese omenjene pogodbenice.

2. Kadar organ prosilec išče pomoč, ki je sam ne bi mogel ponuditi, če bi ga zanjo zaprosili, v svojem zahtevku na to tudi opozori. Odgovor na ta zahtevek je nato v rokah zaprošenega organa.

3. Če se pomoč zavrne, je treba odločitev in razloge za zavrnitev nemudoma sporočiti organu prosilcu.

Člen 21

1. Informacije, na katere se nanašata člena 16 in 17, spremljajo ustrezni dokumenti ali druga dokazila in podatki o morebitnih upravnih ukrepih ali pravnih postopkih in se še posebej nanašajo na:

- sestavo in organoleptične lastnosti zadevnega proizvoda vinskega sektorja,

- njegov opis in predstavitev,

- skladnost s pravili o proizvodnji, pripravi in trženju.

2. Kontaktni organi, ki se ukvarjajo z zadevo, za katero je bil sprožen proces obojestranske pomoči v skladu s členoma 16 in 17, nemudoma obvestijo drug drugega o:

- poteku preiskav, zlasti preko poročil in drugih dokumentov ali virov informacij,

- vseh upravnih ali pravnih postopkih, ki so posledica zadevnih operacij.

3. Potne stroške, ki izhajajo iz uporabe tega naslova, krije pogodbenica, ki je imenovala uslužbenca za namene ukrepov iz člena 16(2) in (4).

4. Ta člen ne posega v nacionalne predpise, ki urejajo zaupnost sodnih preiskav.

Podnaslov IV

Splošne določbe

Člen 22

1. Za izvajanje Podnaslovov II in III pristojni organ ene od pogodbenic lahko zahteva, da pristojni organ druge pogodbenice odvzame vzorce v skladu z ustreznimi določbami te pogodbenice.

2. Zaprošeni organ shrani odvzete vzorce v skladu z odstavkom 1 in imenuje laboratorij, ki bo vzorce analiziral. Organ prosilec lahko imenuje drug laboratorij, ki izvede vzporedne analize vzorcev. Zaprošeni organ pošlje v ta namen organu prosilcu ustrezno število vzorcev.

3. Če se organ prosilec in zaprošeni organ ne strinjata v zvezi z rezultati analiz, na katere se nanaša odstavek 2, laboratorij, ki ga imenujeta skupaj, izvede arbitražno analizo.

Člen 23

1. Vse informacije, ki se v kakršnikoli obliki posredujejo na podlagi tega naslova, so zaupne. Zanje velja poklicna tajnost in uživajo zaščito, ki jo podobnim informacijam zagotavlja ustrezna zakonodaja pogodbenice, ki te informacije prejme, oziroma ustrezne določbe, ki veljajo za organe Skupnosti v zvezi s tovrstnimi informacijami.

2. Kadar zakonodaja ali upravna praksa ene od pogodbenic določata strožje omejitve za zaščito industrijskih in poslovnih tajnosti od omejitev v tem naslovu, slednje ne obvezujejo te pogodbenice do predložitve informacij, če pogodbenica prosilka ne ukrene ničesar, da bi izpolnjevala te strožje omejitve.

3. Pridobljene informacije se uporabljajo le za namene tega naslova; ne smejo se uporabljati za druge namene na ozemlju pogodbenice, razen če upravni organ, ki je informacije priskrbel, ne izda vnaprej svojega pisnega soglasja, in v vsakem primeru veljajo zanje omejitve, ki jih določi omenjeni organ.

4. Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.

5. Pogodbenici lahko v svojih protokolih, poročilih in pričevanjih ter v sodnih postopkih in preiskavah uporabljata pridobljene informacije in dokumente, ki sta jih sprejeli in dobili na vpogled v skladu s tem naslovom, kot dokaz.

Člen 24

Fizične in pravne osebe ter združenja teh oseb, katerih trgovinske dejavnosti so lahko predmet kontrol iz tega naslova, ne smejo preprečevati izvajanja teh kontrol in jih morajo vedno omogočiti.

NASLOV IV

Splošne določbe

Člen 25

Naslova I in II ne veljata za proizvode vinskega sektorja v smislu člena 2:

(a) ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic; ali

(b) ki imajo izvor iz ozemlja ene od pogodbenic in so predmet trgovine med pogodbenicama v manjših količinah pod pogoji in v skladu z režimi iz Dodatka 3 k temu.

Člen 26

Pogodbenici:

(a) pošljeta druga drugi na datum uveljavitve te priloge:

- svoje sezname organov, pristojnih za izdelavo dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov vinskega sektorja v skladu s členom 4(1),

- svoje sezname organov, pristojnih za preverjanje geografskega izvora proizvodov vinskega sektorja v dokumentih, ki spremljajo prevoz teh proizvodov v skladu s členom 4(1),

- svoje sezname pristojnih organov in kontaktnih organov v smislu člena 12(b) in (c),

- svoje sezname laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz v skladu s členom 22(2);

(b) se posvetujeta in obveščata druga drugo o ukrepih, ki jih je vsaka od njiju sprejela glede uporabe te priloge. Predvsem pa pošljeta druga drugi svoje veljavne določbe in povzetke upravnih in sodnih odločb, ki so še posebnega pomena za njeno ustrezno uporabo.

Člen 27

1. Delovna skupina za proizvode vinskega sektorja, v nadaljevanju "Delovna skupina", ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

2. Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z nacionalnimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.

Člen 28

1. Ne glede na člen 5(8) se proizvodi vinskega sektorja, ki so v času uveljavitve te priloge proizvedeni, pripravljeni, opisani in predstavljeni v skladu z nacionalnimi zakoni ali uredbami pogodbenic, vendar jih ta priloga prepoveduje, lahko prodajajo do odprodaje zalog.

2. Razen kadar odbor sprejme drugačne določbe, se proizvodi vinskega sektorja, ki so proizvedeni, pripravljeni, opisani in predstavljeni v skladu s to prilogo, katerih proizvodnja, priprava, opis in predstavitev pa zaradi spremembe te priloge ni več skladna z njenimi določbami, lahko še naprej tržijo do odprodaje zalog.

Člen 29

1. Pogodbenici se sestaneta na posvetovanjih, če katera od njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.

2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

3. Kadar časovna omejitev ali zamuda prinaša s seboj tveganje za zdravje ljudi ali vpliva na učinkovitost ukrepov za boj proti ponaredbam, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo vmesni zaščitni ukrepi, če ta posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.

4. Če pogodbenici po posvetovanjih v smislu odstavkov 1 in 3 ne dosežeta dogovora, pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, na katere se nanaša odstavek 3, lahko za namene ustreznega izvajanje te priloge sprejme primerne zaščitne ukrepe.

Člen 30

Uporaba izmenjave pisem med Skupnostjo in Švico o sodelovanju v zvezi z uradnimi kontrolami vin, podpisanih dne 15. oktobra 1984 v Bruslju, se preloži, dokler je v veljavi ta priloga.

[1] UL L 84, 27.3.1987, str. 1.

[2] UL L 210, 28.7.1998, str. 8.

--------------------------------------------------

Dodatek 1

Seznam aktov iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja

A. Akti, ki se uporabljajo za uvoz v Švico in za trženje v Švici proizvodov vinskega sektorja z izvorom iz Skupnosti

AKTI, NA KATERE SE SKLICUJEJO [1]

1. 373 R 2805: Uredba Komisije (EGS) št. 2805/73 z dne 12. oktobra 1973 o seznamu belih kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, in uvoženih belih kakovostnih vin, ki vsebujejo določen delež žveplovega dioksida, in o nekaterih prehodnih določbah v zvezi z deležem žveplovega dioksida v vinu, proizvedenem pred 1. oktobrom 1973 (UL L 289, 16.10.1973, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 377 R 0966: Uredbo Komisije (EGS) št. 966/77 (UL L 115, 6.5.1977, str. 77)

2. 374 R 2319: Uredba Komisije (EGS) št. 2319/74 z dne 10. septembra 1974 o opredelitvi nekaterih vinorodnih območij, kjer se lahko pridelujejo namizna vina z maksimalnim deležem alkohola 17o (UL L 248, 11.9.1974, str. 7)

3. 375 L 0106: Direktiva Sveta 75/106/EGS z dne 19. decembra 1974 o prilagoditvi zakonodaje držav članic v zvezi s polnjenjem nekaterih predpakiranih tekočin po volumnu (UL L 42, 15.2.1975, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 389 L 0676: Direktivo Sveta 89/676/EGS (UL L 398, 30.12.1989, str. 18)

4. 376 L 0895: Direktiva Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976 o določitvi maksimalne vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev v in na sadju in zelenjavi (UL L 340, 9.12.1976, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 397 L 0041: Direktivo Sveta 97/41/EGS (UL L 184, 12.7.1997, str. 33)

5. 378 R 1972: Uredba Komisije (EGS) št. 1972/78 z dne 16. avgusta 1978 o podrobnih navodilih o enoloških postopkih (UL L 226, 17.8.1978, str. 11), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 380 R 0045: Uredbo Komisije (EGS) št. 45/80 (UL L 7, 11.1.1980, str. 12)

6. 379 L 0700: Direktiva Komisije 79/700/EGS z dne 24. julija 1979 o določitvi metod vzorčenja Skupnosti za uradno kontrolo ostankov fitofarmacevtskih sredstev v in na sadju in zelenjavi (UL L 207, 15.8.1979, str. 26)

7. 384 R 2394: Uredba Komisije (EGS) št. 2394/84 z dne 20. avgusta 1984 o določitvi za vinska leta 1984/85 in 1985/86 pogojev uporabe ionskih izmenjevalcev v obliki smol in podrobnih izvedbenih pravil za pripravo prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta (UL L 224, 21.8.1984, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 386 R 2751: Uredbo Komisije (EGS) št. 2751/86 (UL L 253, 5.9.1986, str. 11)

8. 385 R 3804: Uredba Sveta (EGS) št. 3804/85 z dne 20. decembra 1985 o določitvi seznama območij vinogradov v nekaterih španskih okoliših, kjer imajo namizna vina lahko dejanski delež alkohola nižji, kakor zahteva Skupnost (UL L 367, 31.12.1985, str. 37)

9. 386 R 0305: Uredba Komisije (EGS) št. 305/86 z dne 12. februarja 1986 o maksimalni skupni vsebnosti žveplovega dioksida v vinu z izvorom iz Skupnosti, proizvedenim pred 1. septembrom 1986, in v prehodnem obdobju v uvoženih vinih (UL L 38, 13.2.1986, str. 13)

10. 386 R 1888: Uredba Komisije (EGS) št. 1888/86 z dne 18. junija 1986 o maksimalni skupni vsebnosti žveplovega dioksida v nekaterih penečih vinih z izvorom iz Skupnosti, pripravljenih pred 1. septembrom 1986, in v prehodnem obdobju, v uvoženih penečih vinih (UL L 163, 19.6.1986, str. 19)

11. 386 R 2094: Uredba Komisije (EGS) št. 2094/86 z dne 3. julija 1986 o podrobnih pravilih za uporabo vinske kisline za razkisanje nekaterih vinskih proizvodov v nekaterih okoliših cone A (UL L 180, 4.7.1986, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

- 386 R 2736: Uredbo Komisije (EGS) št. 2736/86 (UL L 252, 4.9.1986, str. 15)

12. 387 R 0822: Uredba Sveta (EGS) št. 822/87 z dne 16. marca 1987 o skupni tržni ureditvi za vino (UL L 84, 27.3.1987, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 398 R 1627: Uredbo Sveta (EGS) št. 1627/98 (UL L 210, 28.7.1998, str. 8)

13. 387 R 0823: Uredba Sveta (EGS) št. 823/87 z dne 16. marca 1987 o posebnih določbah v zvezi s kakovostnimi vini, pridelanimi na določenem pridelovalnem območju (UL L 84, 27.3.1987, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 396 R 1426: Uredbo Sveta (EGS) št. 1426/96 (UL L 184, 24.7.1996, str. 1)

14. 388 R 3377: Uredba Komisije (EGS) št. 3377/88 z dne 28. oktobra 1988 o pooblastitvi Združenega kraljestva, da pod določenimi pogoji dopusti dodatno zvišanje deleža alkohola v nekaterih namiznih vinih (UL L 296, 29.10.1988, str. 69)

15. 388 R 4252: Uredba Sveta (EGS) št. 4252/88 z dne 21. decembra 1988 o pripravi in trženju desertnih vin, proizvedenih v Skupnosti (UL L 373, 31.12.1988, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 398 R 1629: Uredbo Sveta (EGS) št. 1629/98 (UL L 210, 28.7.1998, str. 11)

16. 389 L 0107: Direktiva Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dodatki v živilih, ki se lahko uporabljajo v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 40, 11.2.1989, str. 27), kakor je bila spremenjena z:

- 394 L 0034: Direktivo Sveta 94/34/EGS (UL L 237, 10.9.1994, str. 1)

17. 389 L 0109: Direktiva Sveta 89/109/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z materiali in predmeti, ki pridejo v stik z živili (UL L 40, 11.2.1989, str. 38), kakor je popravljeno v UL L 347, 28.11.1989, str. 37

18. 389 L 0369: Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o razpoznavnih navedbah ali oznakah serij, v katere sodi določeno živilo (UL L 186, 30.6.1989, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 392 L 0011: Direktivo Sveta 92/11/EGS (UL L 65, 11.3.1992, str. 32)

19. 389 R 2202: Uredba Komisije (EGS) št. 2202/89 z dne 20. julija 1989 o opredelitvi pojmov "rezanje", "sprememba mošta v vino", "ustekleničil" in "stekleničenje" (UL L 209, 21.7.1989, str. 31)

20. 389 R 2392: Uredba Sveta (EGS) št. 2392/87 z dne 24. julija 1989 o določitvi splošnih pravil za opis in predstavitev vin in grozdnega mošta (UL L 232, 9.8.1989, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 396 R 1427: Uredbo Sveta (EGS) št. 1427/96 (UL L 184, 24.7.1996, str. 3)

21. 390 L 0642: Direktiva Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi maksimalne vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (UL L 350, 14.12.1990, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 397 L 0071: Direktivo Komisije 97/71/ES (UL L 347, 18.12.1997, str. 42)

22. 390 R 2676: Uredba Komisije (EGS) št. 2676/90 z dne 17. septembra 1990 o določitvi metod Skupnosti za analizo vin (UL L 272, 3.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 397 R 0822: Uredbo Komisije (EGS) št. 822/97 (UL L 117, 7.5.1997, str. 10)

23. 390 R 3201: Uredba Komisije (EGS) št. 3201/90 z dne 16. oktobra 1990 o določitvi podrobnih pravil za opis in predstavitev vin in grozdnega mošta (UL L 309, 8.11.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 398 R 0847: Uredbo Komisije (EGS) št. 847/98 (UL L 120, 23.4.1998, str. 14)

Za namene te priloge velja uredba skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

drugi pododstavek člena 9(2) in člena 9(3) ne velja.

24. 390 R 3220: Uredba Komisije (EGS) št. 3220/90 z dne 7. novembra 1990 o določitvi pogojev za uporabo nekaterih enoloških postopkov iz Uredbe Sveta (EGS) št. 822/87 (UL L 308, 8.11.1990, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 397 R 2053: Uredbo Komisije (ES) št. 2053/97 (UL L 287, 21.10.1997, str. 15)

25. 391 R 3223: Uredba Komisije (EGS) št. 3223/91 z dne 5. novembra 1991 o pooblastitvi Združenega kraljestva, da pod določenimi pogoji dopusti dodatno zvišanje deleža alkohola v nekaterih namiznih vinih (UL L 305, 6.11.1991, str. 14)

26. 391 R 3895: Uredba Sveta (EGS) št. 3895/91 z dne 11. decembra 1991 o določitvi pravil za opis in predstavitev posebnih vin (UL L 368, 31.12.1991, str. 1)

27. 391 R 3901: Uredba Komisije (EGS) št. 3901/91 z dne 18. decembra 1991 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za opis in predstavitev posebnih vin (UL L 368, 31.12.1991, str. 15)

28. 392 R 1238: Uredba Komisije (EGS) št. 1238/92 z dne 8. maja 1992 o določitvi metod Skupnosti za analizo nevtralnega alkohola v vinskem sektorju (UL L 130, 15.5.1992, str. 13)

29. 392 R 2332: Uredba Sveta (EGS) št. 2332/92 z dne 13. julija 1992 o penečih vinih, proizvedenih v Skupnosti (UL L 231, 13.8.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 398 R 1629: Uredbo Sveta (EGS) št. 1629/98 (UL L 210, 28.7.1998, str. 11)

30. 392 R 2333: Uredba Sveta (EGS) št. 2333/92 z dne 13. julija 1992 o določitvi splošnih pravil za opis in predstavitev penečih vin in penečih vin z dodanim ogljikovim dioksidom (UL L 231, 13.8.1992, str. 9), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 396 R 1429: Uredbo Sveta (EGS) št. 1429/96 (UL L 184, 24.7.1996, str. 9)

31. 392 R 3459: Uredba Komisije (EGS) št. 3459/92 z dne 30. novembra 1992 o pooblastitvi Združenega kraljestva, da dopusti dodatno zvišanje deleža alkohola v namiznih vinih in kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (UL L 350, 1.12.1992, str. 60)

32. 393 R 0315: Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminante v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1)

33. 393 R 586: Uredba Komisije (EGS) št. 586/93 z dne 12. marca 1993 o izjemi v zvezi z vsebnostjo hlapnih kislin v nekaterih vinih (UL L 61, 13.3.1993, str. 39), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 396 R 0693: Uredbo Komisije (ES) št. 693/96 (UL L 97, 18.4.1996, str. 17)

34. 393 R 2238: Uredba Komisije (EGS) št. 2238/93 z dne 26. julija 1993 o spremnih dokumentih za prevoz vinskih proizvodov in ustreznih evidencah, ki jih je treba voditi (UL L 200, 10.8.1993, str. 10), kakor je bila popravljena v UL L 301, 8.12.1993, str. 29

Za namene te priloge velja uredba skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

(a) kadar velja spremni dokument kot potrdilo o geografskem izvoru v skladu s členom 7 uredbe, se navedbe v primerih prve alinee člena 7(1)(c) overijo:

- na kopijah 1, 2 in 4 v primeru dokumenta iz Uredbe (EGS) št. 2719/92, ali

- na kopijah 1 in 2 v primeru dokumenta iz Uredbe (EGS) št. 3649/92;

(b) za prevoze iz člena 8(2) veljajo naslednja pravila:

(i) v primeru dokumenta iz Uredbe (EGS) št. 2719/92:

- kopija 2 spremlja proizvod od kraja natovarjanja do kraja raztovarjanja v Švici in se izroči prejemniku ali njegovemu zastopniku,

- kopijo 4 ali njeno overjeno kopijo prejemnik predloži pristojnim švicarskim organom.

(ii) v primeru dokumenta iz Uredbe (EGS) št. 3649/92:

- kopija 2 spremlja proizvod od kraja natovarjanja do kraja raztovarjanja v Švici in se izroči prejemniku ali njegovemu zastopniku,

- overjeno kopijo kopije 2 prejemnik predloži pristojnim švicarskim organom;

(c) poleg informacij v smislu člena 3 dokumenti vsebujejo tudi podatke, ki omogočajo prepoznavnost pošiljke, v katero sodi proizvod vinskega sektorja, v skladu z Direktivo Sveta 89/396/EGS (UL L 186, 30.6.1989, str. 21).

35. 393 R 3111: Uredba Komisije (ES) št. 3111/93 z dne 10. novembra 1993 o seznamih kakovostnih desertnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, iz členov 3 in 12 Uredbe (EGS) št. 4252/88 (UL L 278, 11.11.1993, str. 48), kakor je bila spremenjena z:

- 398 R 0693: Uredbo Komisije (ES) št. 693/98 z dne 27. marca 1998 (UL L 96, 28.3.1998, str. 17)

36. 394 L 0036: Direktiva 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih, ki se uporabljajo v živilih (UL L 237, 10.9.1994, str. 13), kakor je bila popravljena v UL L 252, 4.10.1996, str. 23

37. 394 R 2733: Uredba Komisije (ES) št. 2733/94 z dne 9. novembra 1994 o pooblastitvi Združenega kraljestva, da dopusti dodatno zvišanje deleža alkohola v namiznih vinih in kakovostnih vinih, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (UL L 289, 10.11.1994, str. 5)

38 394 R 3299: Uredba Komisije (ES) št. 3299/94 z dne 21. decembra 1994 o prehodnih ukrepih, ki se uporabljajo v Avstriji v vinskem sektorju (UL L 341, 30.12.1994, str. 37), kakor je bila spremenjena z:

- 395 R 0670: Uredbo Komisije (ES) št. 670/95 (UL L 70, 30.3.1995)

39. 395 L 0002: Direktiva 95/2/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o dodatkih v živilih, razen o barvilih in sladilih (UL L 61, 18.3.1995, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 396 L 0085: Direktivo 96/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 86, 28.3.1997, str. 4)

40. 395 R 0554: Uredba Komisije (ES) št. 554/95 z dne 13. marca 1995 o določitvi podrobnih pravil za opis in predstavitev penečih vin in penečih vin z dodanim ogljikovim dioksidom (UL L 56, 14.3.1995, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

- 396 R 1915: Uredbo Komisije (ES) št. 1915/96 (UL L 252, 4.10.1996, str. 10)

41. 395 R 0593: Uredba Komisije (ES) št. 593/95 z dne 17. marca 1995 o določitvi prehodnega ukrepa v zvezi z rezanjem namiznega vina v Španiji za leto 1995 (UL L 60, 18.3.1995, str. 3)

42. 395 R 0594: Uredba Komisije (ES) št. 594/95 z dne 17. marca 1995 o določitvi prehodnega ukrepa v zvezi s skupno vsebnostjo kisline v namiznem vinu, proizvedenem v Španiji in na Portugalskem in uvedenem na trge v istih državah članicah za leto 1995 (UL L 60, 18.3.1995, str. 5)

43. 395 R 0878: Uredba Komisije (ES) št. 878/95 z dne 21. aprila 1995 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 822/87 v zvezi s kisanjem oplemenitenih vin, proizvedenih leta 1994/95 v provincah Verona in Piacenza (Italija) (UL L 91, 22.4.1995, str. 1)

44. 395 R 2729: Uredba Komisije (ES) št. 2729/95 z dne 27. novembra 1995 o naravnem deležu alkohola na prostornino pri vinih "Prosecco di Conegliano Valdobbiadene" in "Prosecco del Montello e dei Colli Asolani", proizvedenih v vinskem letu 1995/96, in o minimalnem skupnem deležu alkohola na prostornino osnovnih vin, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo (UL L 284, 28.11.1995, str. 5)

45. 396 R 1128: Uredba Komisije (ES) št. 1128/96 z dne 24. junija 1996 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za rezanje namiznega vina v Španiji (UL L 150, 25.6.1996, str. 13)

46. 398 R 0881: Uredba Komisije (ES) št. 881/98 z dne 24. aprila 1998 o določitvi podrobnih pravil za zaščito dodatnih tradicionalnih imen, ki se uporabljajo za označevanje nekaterih vrst kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino pdpo) (UL L 124, 25.4.1998, str. 22)

AKTI, O KATERIH SE SEZNANITA POGODBENICI

Pogodbenici se seznanita z vsebino naslednjih aktov:

B. Akti, ki veljajo za uvoz v Skupnost in za trženje v Skupnosti proizvodov vinskega sektorja z izvorom iz Švice

AKTI, NA KATERE SE SKLICUJEJO [2]

1. Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)

2. Odlok z dne 7. decembra 1998 o vinogradništvu in uvozu vina (RO 199986)

3. Odlok OFAG z dne 7. decembra 1998 o zveznem seznamu vinskih sort in proučevanju vinskih sort (RO 1999 535)

4. Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (Zakon o živilih, LDA1), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 29. aprila 1998 (RO 1998 3033)

5. Odlok z dne 1. marca 1995 o živilih (ODA1), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 303).

Za namene te priloge velja odlok skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

(a) v skladu s členi 11 do 16 se odobrijo naslednji enološki postopki in procesi:

(1) prezračevanje ali dodajanje argona, dušika in kisika;

(2) termična obdelava;

(3) pri suhih vinih - v količini največ 5 % - uporaba svežih usedlin, ki so zdrave in nerazredčene in vsebujejo kvasovke, ki nastanejo zaradi sveže vinifikacije suhega vina;

(4) centrifugiranje in filtriranje, z ali brez inertnih filtrirnih sredstev, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki;

(5) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina;

(6) uporaba pripravkov iz ovojnic kvasovk, do največ 40 gramov na hektoliter;

(7) uporaba polivinilpolipirolidona do največ 80 gramov na hektoliter;

(8) uporaba bakterije mlečne kisline v vinski suspenziji;

(9) dodajanje ene ali več naslednjih snovi, da se spodbudi rast kvasovk:

- dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata do 0,3 gramov na liter,

- dodatek amonijevega sulfita ali amonijevega bisulfita do 0,2 gramov na liter; ti proizvodi se lahko uporabljajo tudi skupaj do skupno 0,3 gramov na liter, brez vpliva na zgornjo omejitev 0,2 gramov na liter,

- dodatek tiamin hidroklorida do 0,6 gramov na liter, ki se izraža kot tiamin;

(10) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, izključno zato, da se ustvari inertna atmosfera in da se proizvod lahko obdeluje v odsotnosti zraka;

(11) dodatek ogljikovega dioksida, če vsebnost ogljikovega dioksida tako obdelanega vina ne presega 2 grama na liter;

(12) uporaba v okviru omejitev, ki jih določajo švicarski predpisi, žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, imenovanega tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit;

(13) dodatek sorbinske kisline ali kalijevega sorbata, če končna vsebina sorbinske kisline obdelanega proizvoda ob njegovem dajanju na trg za neposredno človeško prehrano ne presega 200 miligramov na liter;

(14) dodatek L-askorbinske kisline do največ 150 miligramov na liter;

(15) dodatek citronske kisline za razvoj vina, če končna vsebnost v obdelanem vinu ne presega 1 grama na liter;

(16) uporaba vinske kisline za namene kisanja, če začetna vsebnost kisline ne naraste za več kot 2,5 grama na liter, ki se izraža kot vinska kislina;

(17) uporaba ene ali več naslednjih snovi za razkisanje:

- nevtralni kalijev tartrat,

- kalijev bikarbonat,

- kalcijev karbonat, po možnosti z vsebnostjo manjših količin dvojne kalcijeve soli L (+) vinske kisline in L (-) jabolčnih kislin,

- kalcijev tartrat ali vinska kislina,

- homogen, fino mlet pripravek iz enakega deleža vinske kisline in kalcijevega karbonata;

(18) bistrenje z uporabo ene ali več naslednjih snovi za enološko uporabo:

- jedilna želatina,

- želatina iz ribjih mehurjev,

- kazein in kalijev kazeinat,

- živalski albumin,

- bentonit,

- silicijev dioksid kot želatina v koloidni raztopini,

- kaolin,

- tanin,

- pektolitični encimi,

- encimatski pripravki beta glukanaze do največ 3 gramov na hektoliter;

(19) dodatek tanina;

(20) obdelava z ogljem za enološko uporabo (aktivno oglje) največ do 100 gramov suhega proizvoda na hektoliter;

(21) obdelava:

- belih vin in vin rosé s kalijevim ferocianidom,

- rdečih vin s kalijevim ferocianidom ali s kalcijevim fitatom, če tako obdelano vino vsebuje ostanke železa;

(22) dodatek meta vinske kisline do 100 miligramov na liter;

(23) uporaba akacije;

(24) uporaba DL-vinske kisline, imenovane tudi grozdna kislina, ali njene nevtralne soli kalija za obarjanje odvečnega kalcija;

(25) uporaba za proizvodnjo penečih vin, dobljenih s fermentacijo v steklenici in z odstranitvijo usedlin kvasovk z degoržiranjem:

- kalcijevega alginata, ali

- kalijevega alginata;

(26) uporaba bakrovega sulfata za odpravo napak v okusu ali vonju vina, največ do 1 grama na hektoliter, če vsebnost bakra v tako obdelanem vinu ne presega 1 miligrama na liter;

(27) dodatek kalijevega bitartrata za pospešitev obarjanja tartara;

(28) dodatek karamela za okrepitev barve desertnih vin;

(29) uporaba kalcijevega sulfata za proizvodnjo desertnih vin, če vsebnost sulfata tako obdelanega vina ne presega 2 gramov na liter, ki se izraža kot kalijev sulfat;

(30) obdelava vina z elektrodializo za stabilizacijo vinske kisline v pogojih, ki ustrezajo pravilom, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino (IWO);

(31) uporaba ureaze za zmanjšanje vsebnosti uree v vinu pod pogoji, ki ustrezajo pravilom, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino (IWO);

(32) dodatek vina ali destilata suhega grozdja ali nevtralnega alkohola vinskega izvora za proizvodnjo desertnih vin pod posebnimi pogoji, ki jih določajo pravila Švice;

(33) pod posebnimi pogoji, ki jih določajo pravila Švice, dodatek saharoze, koncentriranega grozdnega mošta ali prečiščenega koncentriranega grozdnega mošta za povečanje naravnega deleža alkohola grozdja, grozdnega mošta ali vina;

(34) pod posebnimi pogoji, ki jih določajo pravila Švice, dodatek grozdnega mošta ali prečiščenega koncentriranega grozdnega mošta za zaslajevanje vina.

(b) ne glede na člen 371 Odloka, se rezanje švicarskega vina z vinom drugega izvora prepove:

- za vina rosé in za rdeča vina v kategorijah 1 in 2 (vina z geografskim izvorom in oznako izvora), od 1. januarja četrtega leta po uveljavitvi te priloge,

- za vina v kategorijah 1 in 2 (vina z geografskim izvorom in oznako izvora), razen za tista iz prve alinee, od uveljavitve te priloge.

(c) ne glede na člen 373 zgornjega odloka so pravila, ki urejajo opis in predstavitev, tista pravila, na katera se nanašajo naslednje uredbe, ki veljajo za proizvode, uvožene iz tretjih držav:

(1) 389 R 2392: Uredba Sveta (EGS) št. 2392/87 z dne 24. julija 1989 o določitvi splošnih pravil za opis in predstavitev vin in grozdnega mošta (UL L 232, 9.8.1989, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 396 R 1427: Uredbo Sveta (EGS) št. 1427/96 (UL L 184, 24.7.1996, str. 3)

Za namene te priloge velja uredba skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

(aa) kadar je švicarsko vino spravljeno v posode nominalne prostornine največ 60 litrov, lahko ime uvoznika v smislu členov 25(1)(c) in 26(1)(c) Uredbe nadomesti ime švicarskega proizvajalca, kletarja, trgovca ali osebe, ki vino ustekleniči;

(bb) ne glede na člen 2(3)(i), člen 28(1) in člen 43(1)(b) Uredbe se izraz "namizno vino", ki se mu lahko dodajo besede "vin de pays", pod pogoji, ki jih določajo pravila Švice, lahko uporablja za švicarska vina z oznako izvora (vina kategorije 2);

(cc) ne glede na člen 30(1)(b) Uredbe se lahko uporablja ime ene ali več vinskih sort, če omenjena sorta oziroma sorte predstavljajo najmanj 85 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo švicarskega vina. Če se omenja več sort, se jih navaja po vrstnem redu glede na njihov delež, od največjega proti najmanjšemu;

(dd) ne glede na člen 31(1)(a) Uredbe se dovoli navedba vinskega leta za vino kategorije 1 ali 2, če je bilo vsaj 85 % grozdja, uporabljenega za proizvodnjo tega vina, potrganega v omenjenem letu;

(2) 390 R 3201: Uredba Komisije (EGS) št. 3201/90 z dne 16. oktobra 1990 o določitvi podrobnih pravil za opis in predstavitev vin in grozdnega mošta (UL L 309, 8.11.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 398 R 0847: Uredbo Komisije (EGS) št. 847/98 (UL L 120, 23.4.1998, str. 14)

Za namene te priloge velja uredba skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

(aa) ne glede na člen 9(1) Uredbe se alkoholna stopnja lahko navede v desetinah prostorninskega deleža;

(bb) ne glede na člen 14(7) se izraz "demi-sec" lahko nadomesti z "légèrement doux" in "moelleux" s "demi-doux";

(3) 392 R 2333: Uredba Sveta (EGS) št. 2333/92 z dne 13. julija 1992 o določitvi splošnih pravil za opis in predstavitev penečih vin in penečih vin z dodanim ogljikovim dioksidom (UL L 231, 13.8.1992, str. 9), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 396 R 1429: Uredbo Sveta (EGS) št. 1429/96 (UL L 184, 24.7.1996, str. 9)

Za namene te priloge velja uredba skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

sklicevanje na "države članice proizvajalke" v tretjem pododstavku člena 6(2) se razširi na Švico;

(4) 395 R 0554: Uredba Komisije (ES) št. 554/95 z dne 13. marca 1995 o določitvi podrobnih pravil za opis in predstavitev penečih vin in penečih vin z dodanim ogljikovim dioksidom (UL L 56, 14.3.1995, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

- 396 R 1915: Uredbo Komisije (ES) št. 1915/96 (UL L 252, 4.10.1996, str. 10)

Za namene te priloge velja uredba skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

ne glede na prvi odstavek člena 2 Uredbe se alkoholna stopnja lahko navede v desetinah prostorninskega deleža.

6. Odlok z dne 26. junija 1995 o aditivih, ki se lahko uporabljajo v živilih, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 30. januarja 1998 (RO 1998 530)

7. Odlok z dne 26. junija 1995 o tujih snoveh in sestavinah v živilih, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 30. januarja 1998 (RO 1998 273)

8. 375 L 0162: Direktiva Sveta 75/106/EGS z dne 19. decembra 1974 o prilagoditvi zakonodaje držav članic v zvezi z dopolnitvijo vsebine nekaterih predpakiranih tekočin (UL L 42, 15.2.1975, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 389 L 0676: Direktivo Sveta 89/676/EGS (UL L 398, 30.12.1989, str. 18)

9. 393 R 2238: Uredba Komisije (EGS) št. 2238/93 z dne 26. julija 1993 o spremnih dokumentih za prevoz vinskih proizvodov in ustreznih evidencah, ki jih je treba voditi (UL L 200, 10.8.1993, str. 10), kakor je bila popravljena v UL L 301, 8.12.1993, str. 29

Za namene te priloge velja uredba skupaj z naslednjimi prilagoditvami:

(a) za vse proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Švice, ki se uvažajo v Skupnost, je treba predložiti spremni dokument, sestavljen v skladu z Uredbo. Brez poseganja v člen 4 mora biti spremni dokument sestavljen v skladu z vzorcem v Prilogi III k Uredbi. Poleg podatkov v smislu člena 3 mora dokument vsebovati tudi podatke, na podlagi katerih je mogoče prepoznati serijo, v katero sodi proizvod vinskega sektorja;

(b) spremni dokument, na katerega se nanaša točka (a), nadomesti uvozno listino v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 3590/85 z dne 18. decembra 1985 o certifikatu in poročilu analize za uvoz vina, grozdnega soka in grozdnega mošta (UL L 343, 20.12.1985, str. 20), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 960/98 z dne 7. maja 1998 (UL L 135, 8.5.1998, str. 4).

(c) sklicevanje te uredbe na "državo članico oziroma države članice" ali na "nacionalne določbe ali določbe Skupnosti" se razširijo na Švico in na švicarsko zakonodajo.

AKTI, O KATERIH SE SEZNANITA POGODBENICI

Pogodbenici se seznanita z vsebino naslednjih aktov:

[1] Za zakonodajo Skupnosti, stanje dne 1. avgusta 1998: za zakonodajo Švice, stanje dne 1. januarja 1999.

[2] Za zakonodajo Skupnosti, stanje dne 1. avgusta 1998: za zakonodajo Švice, stanje dne 1. januarja 1999.

--------------------------------------------------

Dodatek 2

Zaščitena imena iz člena 6

A. Zaščitena imena za proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Skupnosti

I. Posebna tradicionalna imena Skupnosti

1.1 Naslednja imena iz člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 823/87 [1] z dne 16. marca 1987 o posebnih določbah v zvezi s kakovostnimi vini pridelanimi na določenem pridelovelnem območju, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1426/96 [2]:

(i) izraz "kakovostna vina pridelana na določenem pridelovalnem območju", "kakovostna vina pdpo" in enakovredni izrazi in okrajšave v drugih jezikih Skupnosti;

(ii) izraz "kakovostna peneča vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju", "kakovostna peneča vina pdpo" in enakovredni izrazi in okrajšave v drugih jezikih Skupnosti, in izraz "Sekt bestimmter Anbaugebiete" ali "Sekt b.A.";

(iii) izraz "kakovostna biser vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju", "kakovostna biser vina pdpo" in enakovredni izrazi in okrajšave v drugih jezikih Skupnosti;

(iv) izraz "kakovostna desertna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju", "kakovostna desertna vina pdpo" in enakovredni izrazi in okrajšave v drugih jezikih Skupnosti.

1.2 Naslednja imena, na katera se nanaša Uredba Sveta (EGS) št. 4252/88 [3] z dne 21. decembra 1988 o pripravi in trženju desertnih vin, proizvedenih v Skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1629/98 [4]:

- "οίνος φυσικός γλυκύς" ("vin doux naturel")

- "vino generoso"

- "vino generoso de licor"

- "vinho generoso"

- "vino dulce natural"

- "vino dolce naturale"

- "vinho doce natural"

- "vin doux naturel".

1.3 Izraz "Crémant."

II. Geografske označbe in tradicionalna imena po državah članicah

I. Vina z izvorom iz Nemčije

II. Vina z izvorom iz Francije

III. Vina z izvorom iz Španije

IV. Vina z izvorom iz Grčije

V. Vina z izvorom iz Italije

VI. Vina z izvorom iz Luksemburga

VII. Vina z izvorom s Portugalske

VIII. Vina z izvorom iz Združenega kraljestva

IX. Vina z izvorom iz Avstrije

I. VINA Z IZVOROM IZ ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju ("Qualitätswein bestimmter Anbaugebiete")

1.1 Imena posebnih vinorodnih okolišev

- Ahr

- Baden

- Franken

- Hessische Bergstrasse

- Mittelrhein

- Mosel-Saar-Ruwer

- Nahe

- Pfalz

- Rheingau

- Rheinhessen

- Saale-Unstrut

- Sachsen

- Württemberg

1.2 Imena podobmočij, občin in njihovih delov

1.2.1 Poseben vinorodni okoliš Ahr

(a) Podobmočja:

Bereich Walporzheim/Ahrtal

(b) Področje:

Klosterberg

Blume

Burggarten

Goldkaul

Hardtberg

Herrenberg

Laacherberg

Mönchberg

Pfaffenberg

Sonnenberg

Steinkaul

Übigberg

(d) Občine in njihovi deli:

Ahrbrück

Ahrweiler

Altenahr

Bachem

Bad Neuenahr-Ahrweiler

Dernau

Ehlingen

Heimersheim

Heppingen

Lohrsdorf

Marienthal

Mayschoss

Neuenahr

Pützfeld

Rech

Reimerzhoven

Walporzheim

1.2.2 Posebni vinorodni okoliš Hessische Bergstrasse

(a) Podobmočja:

Bereich Starkenburg

Bereich Umstadt

(b) Področja:

Rott

Schlossberg

Wolfsmagen

Eckweg

Fürstenlager

Guldenzoll

Hemsberg

Herrenberg

Höllberg

Kalkgasse

Maiberg

Paulus

Steingeröll

Steingerück

Steinkopf

Stemmler

Streichling

(d) Občine in njihovi deli:

Alsbach

Bensheim

Bensheim-Auerbach

Bensheim-Schönberg

Dietzenbach

Erbach

Gross-Umstadt

Hambach

Heppenheim

Klein-Umstadt

Rossdorf

Seeheim

Zwingenberg

1.2.3 Posebni vinorodni okoliš Mittelrhein

(a) Podobmočja:

Bereich Loreley

Bereich Siebengebirge

(b) Področja:

Burg-Hammerstein

Burg Rheinfels

Gedeonseck

Herrenberg

Lahntal

Loreleyfelsen

Marxburg

Petersberg

Schloss Reichenstein

Schloss Schönburg

Schloss Stahleck

Brünnchen

Fürstenberg

Gartenlay

Klosterberg

Römerberg

Schloß Stahlberg

Sonne

St. Martinsberg

Wahrheit

Wolfshöhle

(d) Občine in njihovi deli:

Ariendorf

Bacharach

Bacharach-Steeg

Bad Ems

Bad Hönningen

Boppard

Bornich

Braubach

Breitscheid

Brey

Damscheid

Dattenberg

Dausenau

Dellhofen

Dörscheid

Ehrenbreitstein

Ehrental

Ems

Engenhöll

Erpel

Fachbach

Filsen

Hamm

Hammerstein

Henschhausen

Hirzenach

Kamp-Bornhofen

Karthaus

Kasbach-Ohlenberg

Kaub

Kestert

Koblenz

Königswinter

Lahnstein

Langscheid

Leubsdorf

Leutesdorf

Linz

Manubach

Medenscheid

Nassau

Neurath

Niederburg

Niederdollendorf

Niederhammerstein

Niederheimbach

Nochern

Oberdiebach

Oberdollendorf

Oberhammerstein

Obernhof

Oberheimbach

Oberwesel

Osterspai

Patersberg

Perscheid

Rheinbreitbach

Rheinbrohl

Rheindiebach

Rhens

Rhöndorf

Sankt-Goar

Sankt-Goarshausen

Schloss Fürstenberg

Spay

Steeg

Trechtingshausen

Unkel

Urbar

Vallendar

Weinähr

Wellmich

Werlau

Winzberg

1.2.4 Posebni vinorodni okoliš Mosel-Saar-Ruwer

(a) Splošno:

Mosel

Moseltaler

Ruwer

Saar

(b) Podobmočja:

Bereich Bernkastel

Bereich Moseltor

Bereich Obermosel

Bereich Saar-Ruwer

Bereich Zell

Badstube

Gipfel

Goldbäumchen

Grafschaft

Köningsberg

Kurfürstlay

Münzlay

Nacktarsch

Probstberg

Römerlay

Rosenhang

Sankt Michael

Scharzlay

Schwarzberg

Schwarze Katz

Vom heissem Stein

Weinhex

(d) Posamični predeli:

Abteiberg

Adler

Altarberg

Altärchen

Altenberg

Annaberg

Apotheke

Auf der Wiltingerkupp

Blümchen

Bockstein

Brauneberg

Braunfels

Brüderberg

Bruderschaft

Burg Warsberg

Burgberg

Burglay

Burglay-Felsen

Burgmauer

Busslay

Carlsfelsen

Doctor

Domgarten

Domherrenberg

Edelberg

Elzhofberg

Engelgrube

Engelströpfchen

Euchariusberg

Falkenberg

Falklay

Felsenkopf

Fettgarten

Feuerberg

Frauenberg

Funkenberg

Geisberg

Goldgrübchen

Goldkupp

Goldlay

Goldtröpfchen

Grafschafter Sonnenberg

Großer Herrgott

Günterslay

Hahnenschrittchen

Hammerstein

Hasenberg

Hasenläufer

Held

Herrenberg

Herzchen

Himmelreich

Hirschlay

Hirtengarten

Hitzlay

Hofberger

Honigberg

Hubertusberg

Hubertuslay

Johannisbrünnchen

Juffer

Kapellchen

Kapellenberg

Kardinalsberg

Karlsberg

Kätzchen

Kehrnagel

Kirchberg

Kirchlay

Klosterberg

Klostergarten

Klosterkammer

Klosterlay

Klostersegen

Königsberg

Kreuzlay

Krone

Kupp

Kurfürst

Lambertuslay

Laudamusberg

Laurentiusberg

Lay

Leiterchen

Letterlay

Mandelgraben

Marienberg

Marienburg

Marienburger

Marienholz

Maximiner

Maximiner Burgberg

Maximiner

Meisenberg

Monteneubel

Moullay-Hofberg

Mühlenberg

Niederberg

Niederberg-Helden

Nonnenberg

Nonnengarten

Osterlämmchen

Paradies

Paulinsberg

Paulinslay

Pfirsichgarten

Quiriniusberg

Rathausberg

Rausch

Rochusfels

Römerberg

Römergarten

Römerhang

Römerquelle

Rosenberg

Rosenborn

Rosengärtchen

Rosenlay

Roterd

Sandberg

Schatzgarten

Scheidterberg

Schelm

Schießlay

Schlagengraben

Schleidberg

Schlemmertröpfchen

Schloß Thorner Kupp

Schloßberg

Sonnenberg

Sonnenlay

Sonnenuhr

St. Georgshof

St. Martin

St. Matheiser

Stefanslay

Steffensberg

Stephansberg

Stubener

Treppchen

Vogteiberg

Weisserberg

Würzgarten

Zellerberg

(e) Občine in njihovi deli:

Alf

Alken

Andel

Avelsbach

Ayl

Bausendorf

Beilstein

Bekond

Bengel

Bernkastel-Kues

Beuren

Biebelhausen

Biewer

Bitzingen

Brauneberg

Bremm

Briedel

Briedern

Brodenbach

Bruttig-Fankel

Bullay

Burg

Burgen

Cochem

Cond

Detzem

Dhron

Dieblich

Dreis

Ebernach

Ediger-Eller

Edingen

Eitelsbach

Ellenz-Poltersdorf

Eller

Enkirch

Ensch

Erden

Ernst

Esingen

Falkenstein

Fankel

Fastrau

Fell

Fellerich

Filsch

Filzen

Fisch

Flussbach

Franzenheim

Godendorf

Gondorf

Graach

Grewenich

Güls

Hamm

Hatzenport

Helfant-Esingen

Hetzerath

Hockweiler

Hupperath

Igel

Irsch

Kaimt

Kanzem

Karden

Kasel

Kastel-Staadt

Kattenes

Kenn

Kernscheid

Kesten

Kinheim

Kirf

Klotten

Klüsserath

Kobern-Gondorf

Koblenz

Köllig

Kommlingen

Könen

Konz

Korlingen

Kövenich

Köwerich

Krettnach

Kreuzweiler

Kröv

Krutweiler

Kues

Kürenz

Langsur

Lay

Lehmen

Leiwen

Liersberg

Lieser

Löf

Longen

Longuich

Lorenzhof

Lörsch

Lösnich

Maring-Noviand

Maximin Grünhaus

Mehring

Mennig

Merl

Mertesdorf

Merzkirchen

Mesenich

Metternich

Metzdorf

Meurich

Minheim

Monzel

Morscheid

Moselkern

Moselsürsch

Moselweiss

Müden

Mühlheim

Neef

Nehren

Nennig

Neumagen-Dhron

Niederemmel

Niederfell

Niederleuken

Niedermennig

Nittel

Noviand

Oberbillig

Oberemmel

Oberfell

Obermennig

Oberperl

Ockfen

Olewig

Olkenbach

Onsdorf

Osann-Monzel

Palzem

Pellingen

Perl

Piesport

Platten

Pölich

Poltersdorf

Pommern

Portz

Pünderich

Rachtig

Ralingen

Rehlingen

Reil

Riol

Rivenich

Riveris

Ruwer

Saarburg

Scharzhofberg

Schleich

Schoden

Schweich

Sehl

Sehlem

Sehndorf

Sehnhals

Senheim

Serrig

Soest

Sommerau

St. Aldegund

Staadt

Starkenburg

Tarforst

Tawern

Temmels

Thörnich

Traben-Trarbach

Trarbach

Treis-Karden

Trier

Trittenheim

Ürzig

Valwig

Veldenz

Waldrach

Wasserliesch

Wawern

Wehlen

Wehr

Wellen

Wiltingen

Wincheringen

Winningen

Wintersdorf

Wintrich

Wittlich

Wolf

Zell

Zeltingen-Rachtig

Zewen-Oberkirch

1.2.5 Posebni vinorodni okoliš Nahe

(a) Podobmočja:

Bereich Kreuznach

Bereich Schloss Böckelheim

Bereich Nahetal

(b) Področja:

Burgweg

Kronenberg

Paradiesgarten

Pfarrgarten

Rosengarten

Schlosskapelle

Sonnenborn

Abtei

Alte Römerstraße

Altenberg

Altenburg

Apostelberg

Backöfchen

Becherbrunnen

Berg

Bergborn

Birkenberg

Domberg

Drachenbrunnen

Edelberg

Felsenberg

Felseneck

Forst

Frühlingsplätzchen

Galgenberg

Graukatz

Herrenzehntel

Hinkelstein

Hipperich

Hofgut

Hölle

Höllenbrand

Höllenpfad

Honigberg

Hörnchen

Johannisberg

Kapellenberg

Karthäuser

Kastell

Katergrube

Katzenhölle

Klosterberg

Klostergarten

Königsgarten

Königsschloß

Krone

Kronenfels

Lauerweg

Liebesbrunnen

Löhrer Berg

Lump

Marienpforter

Mönchberg

Mühlberg

Narrenkappe

Nonnengarten

Osterhöll

Otterberg

Palmengarten

Paradies

Pastorei

Pastorenberg

Pfaffenstein

Ratsgrund

Rheingrafenberg

Römerberg

Römerhelde

Rosenberg

Rosenteich

Rothenberg

Saukopf

Schloßberg

Sonnenberg

Sonnenweg

Sonnnenlauf

St. Antoniusweg

St. Martin

Steinchen

Steyerberg

Straußberg

Teufelsküche

Tilgesbrunnen

Vogelsang

Wildgrafenberg

(d) Občine in njihovi deli:

Alsenz

Altenbamberg

Auen

Bad Kreuznach

Bad Münster-Ebernburg

Bayerfeld-Steckweiler

Bingerbrück

Bockenau

Boos

Bosenheim

Braunweiler

Bretzenheim

Burg Layen

Burgsponheim

Cölln

Dalberg

Desloch

Dorsheim

Duchroth

Ebernburg

Eckenroth

Feilbingert

Gaugrehweiler

Genheim

Guldental

Gutenberg

Hargesheim

Heddesheim

Hergenfeld

Hochstätten

Hüffelsheim

Ippesheim

Kalkofen

Kirschroth

Langenlonsheim

Laubenheim

Lauschied

Lettweiler

Mandel

Mannweiler-Cölln

Martinstein

Meddersheim

Meisenheim

Merxheim

Monzingen

Münster

Münster-Sarmsheim

Münsterappel

Niederhausen

Niedermoschel

Norheim

Nussbaum

Oberhausen

Obermoschel

Oberndorf

Oberstreit

Odernheim

Planig

Raumbach

Rehborn

Roxheim

Rüdesheim

Rümmelsheim

Schlossböckelheim

Schöneberg

Sobernheim

Sommerloch

Spabrücken

Sponheim

St. Katharinen

Staudernheim

Steckweiler

Steinhardt

Schweppenhausen

Traisen

Unkenbach

Wald Erbach

Waldalgesheim

Waldböckelheim

Waldhilbersheim

Waldlaubersheim

Wallhausen

Weiler

Weinsheim

Windesheim

Winterborn

Winzenheim

1.2.6 Posebni vinorodni okoliš Rheingau

(a) Podobmočje:

Bereich Johannisberg

(b) Področja:

Burgweg

Daubhaus

Deutelsberg

Erntebringer

Gottesthal

Heiligenstock

Honigberg

Mehrhölzchen

Steil

Steinmacher

Dachsberg

Doosberg

Edelmann

Fuschsberg

Gutenberg

Hasensprung

Hendelberg

Herrnberg

Höllenberg

Jungfer

Kapellenberg

Kilzberg

Klaus

Kläuserweg

Klosterberg

Königin

Langenstück

Lenchen

Magdalenenkreuz

Marcobrunn

Michelmark

Mönchspfad

Nußbrunnen

Rosengarten

Sandgrub

Schönhell

Schützenhaus

Selingmacher

Sonnenberg

St. Nikolaus

Taubenberg

Viktoriaberg

(d) Občine in njihovi deli:

Assmannshausen

Aulhausen

Böddiger

Eltville

Erbach

Flörsheim

Frankfurt

Geisenheim

Hallgarten

Hattenheim

Hochheim

Johannisberg

Kiedrich

Lorch

Lorchhausen

Mainz-Kostheim

Martinsthal

Massenheim

Mittelheim

Niederwalluf

Oberwalluf

Oestrich

Rauenthal

Reichartshausen

Rüdesheim

Steinberg

Vollrads

Wicker

Wiesbaden

Wiesbaden-Dotzheim

Wiesbaden-Frauenstein

Wiesbaden-Schierstein

Winkel

1.2.7 Posebni vinorodni okoliš Rheinhessen

(a) Podobmočja:

Bereich Bingen

Bereich Nierstein

Bereich Wonnegau

(b) Področja:

Abtey

Adelberg

Auflangen

Bergkloster

Burg Rodenstein

Domblick

Domherr

Gotteshilfe

Güldenmorgen

Gutes Domtal

Kaiserpfalz

Krötenbrunnen

Kurfürstenstück

Liebfrauenmorgen

Petersberg

Pilgerpfad

Rehbach

Rheinblick

Rheingrafenstein

Sankt Rochuskapelle

Sankt Alban

Spiegelberg

Sybillinenstein

Vögelsgärten

Adelpfad

Äffchen

Alte Römerstraße

Altenberg

Aulenberg

Aulerde

Bildstock

Binger Berg

Blücherpfad

Blume

Bockshaut

Bockstein

Bornpfad

Bubenstück

Bürgel

Daubhaus

Doktor

Ebersberg

Edle Weingärten

Eiserne Hand

Engelsberg

Fels

Felsen

Feuerberg

Findling

Frauenberg

Fraugarten

Frühmesse

Fuchsloch

Galgenberg

Geiersberg

Geisterberg

Gewürzgärtchen

Geyersberg

Goldberg

Goldenes Horn

Goldgrube

Goldpfad

Goldstückchen

Gottesgarten

Götzenborn

Hähnchen

Hasenbiß

Hasensprung

Haubenberg

Heil

Heiligenhaus

Heiligenpfad

Heilighäuschen

Heiligkreuz

Herrengarten

Herrgottspfad

Himmelsacker

Himmelthal

Hipping

Hoch

Hochberg

Hockenmühle

Hohberg

Hölle

Höllenbrand

Homberg

Honigberg

Horn

Hornberg

Hundskopf

Johannisberg

Kachelberg

Kaisergarten

Kallenberg

Kapellenberg

Katzebuckel

Kehr

Kieselberg

Kirchberg

Kirchenstück

Kirchgärtchen

Kirchplatte

Klausenberg

Kloppenberg

Klosterberg

Klosterbruder

Klostergarten

Klosterweg

Knopf

Königsstuhl

Kranzberg

Kreuz

Kreuzberg

Kreuzblick

Kreuzkapelle

Kreuzweg

Leckerberg

Leidhecke

Lenchen

Liebenberg

Liebfrau

Liebfrauenberg

Liebfrauenthal

Mandelbaum

Mandelberg

Mandelbrunnen

Michelsberg

Mönchbäumchen

Mönchspfad

Moosberg

Morstein

Nonnengarten

Nonnenwingert

Ölberg

Osterberg

Paterberg

Paterhof

Pfaffenberg

Pfaffenhalde

Pfaffenkappe

Pilgerstein

Rheinberg

Rheingrafenberg

Rheinhöhe

Ritterberg

Römerberg

Römersteg

Rosenberg

Rosengarten

Rotenfels

Rotenpfad

Rotenstein

RotesKreuz

Rothenberg

Sand

Sankt Georgen

Saukopf

Sauloch

Schelmen

Schildberg

Schloß

Schloßberg

Schloßberg-Schwätzerchen

Schloßhölle

Schneckenberg

Schönberg

Schützenhütte

Schwarzenberg

Schloß Hammerstein

Seilgarten

Silberberg

Siliusbrunnen

Sioner Klosterberg

Sommerwende

Sonnenberg

Sonnenhang

Sonnenweg

Sonnheil

Spitzberg

St. Annaberg

St. Julianenbrunnen

St. Georgenberg

St. Jakobsberg

Steig

Steig-Terassen

Stein

Steinberg

Steingrube

Tafelstein

Teufelspfad

Vogelsang

Wartberg

Wingertstor

Wißberg

Zechberg

Zellerweg am schwarzen Herrgott

(d) Občine in njihovi deli:

Abenheim

Albig

Alsheim

Alzey

Appenheim

Armsheim

Aspisheim

Badenheim

Bechenheim

Bechtheim

Bechtolsheim

Bermersheim

Bermersheim vor der Höhe

Biebelnheim

Biebelsheim

Bingen

Bodenheim

Bornheim

Bretzenheim

Bubenheim

Budenheim

Büdesheim

Dalheim

Dalsheim

Dautenheim

Dexheim

Dienheim

Dietersheim

Dintesheim

Dittelsheim-Hessloch

Dolgesheim

Dorn-Dürkheim

Drais

Dromersheim

Ebersheim

Eckelsheim

Eich

Eimsheim

Elsheim

Engelstadt

Ensheim

Eppelsheim

Erbes-Büdesheim

Esselborn

Essenheim

Finthen

Flomborn

Flonheim

Flörsheim-Dalsheim

Framersheim

Freilaubersheim

Freimersheim

Frettenheim

Friesenheim

Fürfeld

Gabsheim

Gau-Algesheim

Gau-Bickelheim

Gau-Bischofshei

Gau-Heppenheim

Gau-Köngernheim

Gau-Odernheim

Gau-Weinheim

Gaulsheim

Gensingen

Gimbsheim

Grolsheim

Gross-Winternheim

Gumbsheim

Gundersheim

Gundheim

Guntersblum

Hackenheim

Hahnheim

Hangen-Weisheim

Harxheim

Hechtsheim

Heidesheim

Heimersheim

Heppenheim

Herrnsheim

Hessloch

Hillesheim

Hohen-Sülzen

Horchheim

Horrweiler

Ingelheim

Jugenheim

Kempten

Kettenheim

Klein-Winterheim

Köngernheim

Kriegsheim

Laubenheim

Leiselheim

Lonsheim

Lörzweiler

Ludwigshöhe

Mainz

Mauchenheim

Mettenheim

Mölsheim

Mommenheim

Monsheim

Monzernheim

Mörstadt

Nack

Nackenheim

Neu-Bamberg

Nieder-Flörsheim

Nieder-Hilbersheim

Nieder-Olm

Nieder-Saulheim

Nieder-Wiesen

Nierstein

Ober-Flörsheim

Ober-Hilbersheim

Ober-Olm

Ockenheim

Offenheim

Offstein

Oppenheim

Osthofen

Partenheim

Pfaffen-Schwabenheim

Spiesheim

Sponsheim

Sprendlingen

Stadecken-Elsheim

Stein-Bockenheim

Sulzheim

Tiefenthal

Udenheim

Uelversheim

Uffhofen

Undenheim

Vendersheim

Volxheim

Wachenheim

Wackernheim

Wahlheim

Wallertheim

Weinheim

Weinolsheim

Weinsheim

Weisenau

Welgesheim

Wendelsheim

Westhofen

Wies-Oppenheim

Wintersheim

Wolfsheim

Wöllstein

Wonsheim

Worms

Wörrstadt

Zornheim

Zotzenheim

1.2.8 Posebni vinorodni okoliš Pfalz

(a) Podobmočja:

Bereich Mittelhaardt Deutsche Weinstrasse

Bereich südliche Weinstrasse

(b) Področja:

Bischofskreuz

Feuerberg

Grafenstück

Guttenberg

Herrlich

Hochmess

Hofstück

Höllenpfad

Honigsäckel

Kloster

Liebfrauenberg

Kobnert

Königsgarten

Mandelhöhe

Mariengarten

Meerspinne

Ordensgut

Pfaffengrund

Rebstöckel

Schloss Ludwigshöhe

Schnepfenpflug vom Zellertal

Schnepfenpflug an der Weinstrasse

Schwarzerde

Trappenberg

Abtsberg

Altenberg

Altes Löhl

Baron

Benn

Berg

Bergel

Bettelhaus

Biengarten

Bildberg

Bischofsgarten

Bischofsweg

Bubeneck

Burgweg

Doktor

Eselsbuckel

Eselshaut

Forst

Frauenländchen

Frohnwingert

Fronhof

Frühmeß

Fuchsloch

Gässel

Geißkopf

Gerümpel

Goldberg

Gottesacker

Gräfenberg

Hahnen

Halde

Hasen

Hasenzeile

Heidegarten

Heilig Kreuz

Heiligenberg

Held

Herrenberg

Herrenmorgen

Herrenpfad

Herrgottsacker

Hochbenn

Hochgericht

Höhe

Hohenrain

Hölle

Honigsack

Im Sonnenschein

Johanniskirchel

Kaiserberg

Kalkgrube

Kalkofen

Kapelle

Kapellenberg

Kastanienbusch

Kastaniengarten

Kirchberg

Kirchenstück

Kirchlöh

Kirschgarten

Klostergarten

Klosterpfad

Klosterstück

Königswingert

Kreuz

Kreuzberg

Heidegarten

Heilig Kreuz

Heiligenberg

Held

Herrenberg

Herrenmorgen

Herrenpfad

Herrgottsacker

Hochbenn

Hochgericht

Martinshöhe

Michelsberg

Münzberg

Musikantenbuckel

Mütterle

Narrenberg

Neuberg

Nonnengarten

Nonnenstück

Nußbien

Nußriegel

Oberschloß

Ölgassel

Oschelskopf

Osterberg

Paradies

Pfaffenberg

Reiterpfad

Rittersberg

Römerbrunnen

Römerstraße

Römerweg

Roßberg

Rosenberg

Rosengarten

Rosenkranz

Rosenkränzel

Roter Berg

Sauschwänzel

Schäfergarten

Schloßberg

Schloßgarten

Schwarzes Kreuz

Seligmacher

Silberberg

Sonnenberg

St. Stephan

Steinacker

Steingebiß

Steinkopf

Stift

Venusbuckel

Vogelsang

Vogelsprung

Wolfsberg

Wonneberg

Zchpeter

(d) Občine in njihovi deli:

Albersweiler

Albisheim

Albsheim

Alsterweiler

Altdorf

Appenhofen

Asselheim

Arzheim

Bad Dürkheim

Bad Bergzabern

Barbelroth

Battenberg

Bellheim

Berghausen

Biedesheim

Billigheim

Billigheim-Ingenheim

Birkweiler

Bischheim

Bissersheim

Bobenheim am Berg

Böbingen

Böchingen

Bockenheim

Bolanden

Bornheim

Bubenheim

Burrweiler

Colgenstein-Heidesheim

Dackenheim

Dammheim

Deidesheim

Diedesfeld

Dierbach

Dirmstein

Dörrenbach

Drusweiler

Duttweiler

Edenkoben

Edesheim

Einselthum

Ellerstadt

Erpolzheim

Eschbach

Essingen

Flemlingen

Forst

Frankenthal

Frankweiler

Freckenfeld

Freimersheim

Freinsheim

Freisbach

Friedelsheim

Gauersheim

Geinsheim

Gerolsheim

Gimmeldingen

Gleisweiler

Gleiszellen-Gleishorbach

Göcklingen

Godramstein

Gommersheim

Gönnheim

Gräfenhausen

Gronau

Grossfischlingen

Grosskarlbach

Grossniedesheim

Grünstadt

Haardt

Hainfeld

Hambach

Harxheim

Hassloch

Heidesheim

Heiligenstein

Hergersweiler

Herxheim am Berg

Herxheim bei Landau

Herxheimweyher

Hessheim

Heuchelheim

Heuchelheim bei Frankental

Heuchelheim-Klingen

Hochdorf-Assenheim

Hochstadt

Ilbesheim

Immesheim

Impflingen

Ingenheim

Insheim

Kallstadt

Kandel

Kapellen

Kapellen-Drusweiler

Kapsweyer

Kindenheim

Kirchheim an der Weinstrasse

Kirchheimbolanden

Kirrweiler

Kleinfischlingen

Kleinkarlbach

Kleinniedesheim

Klingen

Klingenmünster

Knittelsheim

Knöringen

Königsbach an der Weinstrasse

Lachen/Speyerdorf

Lachen

Landau in der Pfalz

Laumersheim

Lautersheim

Leinsweiler

Leistadt

Lustadt

Maikammer

Marnheim

Mechtersheim

Meckenheim

Mertesheim

Minfeld

Mörlheim

Morschheim

Mörzheim

Mühlheim

Mühlhofen

Mussbach an der Weinstrasse

Neuleiningen

Neustadt an der Weinstrasse

Niederhorbach

Niederkirchen

Niederotterbach

Niefernheim

Nussdorf

Oberhausen

Oberhofen

Oberotterbach

Obersülzen

Obrigheim

Offenbach

Ottersheim/Zellerthal

Ottersheim

Pleisweiler

Pleisweiler-Oberhofen

Queichheim

Ranschbach

Rechtenbach

Rhodt

Rittersheim

Rödersheim-Gronau

Rohrbach

Römerberg

Roschbach

Ruppertsberg

Rüssingen

Sausenheim

Schwegenheim

Schweigen

Schweigen-Rechtenbach

Schweighofen

Siebeldingen

Speyerdorf

St. Johann

St. Martin

Steinfeld

Steinweiler

Stetten

Ungstein

Venningen

Vollmersweiler

Wachenheim

Walsheim

Weingarten

Weisenheim am Berg

Weyher in der Pfalz

Winden

Zeiskam

Zell

Zellertal

1.2.9 Posebni vinorodni okoliš Franken

(a) Podobmočja:

Bereich Bayerischer Bodensee

Bereich Maindreieck

Bereich Mainviereck

Bereich Steigerwald

(b) Področja:

Burgweg

Ewig Leben

Heiligenthal

Herrenberg

Hofrat

Honigberg

Kapellenberg

Kirchberg

Markgraf Babenberg

Ölspiel

Ravensburg

Renschberg

Rosstal

Schild

Schlossberg

Schlosstück

Teufelstor

Abtsberg

Abtsleite

Altenberg

Benediktusberg

Berg

Berg-Rondell

Bischofsberg

Burg Hoheneck

Centgrafenberg

Cyriakusberg

Dabug

Dachs

Domherr

Eselsberg

Falkenberg

Feuerstein

First

Fischer

Fürstenberg

Glatzen

Harstell

Heiligenberg

Heroldsberg

Herrgottsweg

Herrrenberg

Herrschaftsberg

Himmelberg

Hofstück

Hohenbühl

Höll

Homburg

Johannisberg

Julius-Echter-Berg

Kaiser Karl

Kalb

Kalbenstein

Kallmuth

Kapellenberg

Karthäuser

Katzenkopf

Kelter

Kiliansberg

Kirchberg

Königin

Krähenschnabel

Kreuzberg

Kronsberg

Küchenmeister

Lämmerberg

Landsknecht

Langenberg

Lump

Mainleite

Marsberg

Maustal

Paradies

Pfaffenberg

Ratsherr

Reifenstein

Rosenberg

Scharlachberg

Schloßberg

Schwanleite

Sommertal

Sonnenberg

Sonnenleite

Sonnenschein

Sonnenstuhl

St. Klausen

Stein

Stein/Harfe

Steinbach

Stollberg

Storchenbrünnle

Tannenberg

Teufel

Teufelskeller

Trautlestal

Vögelein

Vogelsang

Wachhügel

Weinsteig

Wölflein

Zehntgaf

(d) Občine in njihovi deli:

Abtswind

Adelsberg

Adelshofen

Albertheim

Albertshofen

Altmannsdorf

Alzenau

Arnstein

Aschaffenburg

Aschfeld

Astheim

Aub

Aura an der Saale

Bad Windsheim

Bamberg

Bergrheinfeld

Bergtheim

Bibergau

Bieberehren

Bischwind

Böttigheim

Breitbach

Brück

Buchbrunn

Bullenheim

Bürgstadt

Castell

Dampfach

Dettelbach

Dietersheim

Dingolshausen

Donnersdorf

Dorfprozelten

Dottenheim

Düttingsfeld

Ebelsbach

Eherieder Mühle

Eibelstadt

Eichenbühl

Eisenheim

Elfershausen

Elsenfeld

Eltmann

Engelsberg

Engental

Ergersheim

Erlabrunn

Erlasee

Erlenbach bei Marktheidenfeld

Erlenbach am Main

Eschau

Escherndorf

Euerdorf

Eussenheim

Fahr

Falkenstein

Feuerthal

Frankenberg

Frankenwinheim

Frickenhausen

Fuchstadt

Gädheim

Gaibach

Gambach

Gerbrunn

Germünden

Gerolzhofen

Gnötzheim

Gössenheim

Grettstadt

Greussenheim

Greuth

Grossheubach

Grosslangheim

Grossostheim

Grosswallstadt

Güntersleben

Haidt

Hallburg

Hammelburg

Handthal

Hassfurt

Hassloch

Heidingsfeld

Helmstadt

Hergolshausen

Herlheim

Herrnsheim

Hesslar

Himmelstadt

Höchberg

Hoheim

Hohenfeld

Höllrich

Holzkirchen

Holzkirchhausen

Homburg am Main

Hösbach

Humprechtsau

Hundelshausen

Hüttenheim

Ickelheim

Iffigheim

Ingolstadt

Iphofen

Ippesheim

Ipsheim

Kammerforst

Karlburg

Karlstadt

Karsbach

Kaubenheim

Kemmern

Kirchschönbach

Kitzingen

Kleinheubach

Kleinlangheim

Kleinochsenfurt

Klingenberg

Knetzgau

Köhler

Kolitzheim

Königsberg in Bayern

Krassolzheim

Krautheim

Kreuzwertheim

Krum

Külsheim

Laudenbach

Leinach

Lengfeld

Lengfurt

Lenkersheim

Lindac

Lindelbach

Lülsfeld

Machtilshausen

Mailheim

Mainberg

Mainbernheim

Mainstockheim

Margetshöchheim

Markt Nordheim

Markt Einersheim

Markt Erlbach

Marktbreit

Marktheidenfeld

Marktsteft

Martinsheim

Michelau

Michelbach

Michelfeld

Miltenberg

Mönchstockheim

Mühlbach

Mutzenroth

Neubrunn

Neundorf

Neuses am Berg

Neusetz

Nordheim am Main

Obereisenheim

Oberhaid

Oberleinach

Obernau

Obernbreit

Oberntief

Oberschleichach

Oberschwappach

Oberschwarzach

Obervolkach

Ochsenfurt

Ottendorf

Pflaumheim

Possenheim

Prappach

Prichsenstadt

Prosselsheim

Ramsthal

Randersacker

Remlingen

Repperndorf

Retzbach

Retzstadt

Reusch

Riedenheim

Rimbach

Rimpar

Rödelsee

Rossbrunn

Rothenburg ob der Tauber

Rottenberg

Rottendorf

Röttingen

Rück

Rüdenhausen

Rüdisbronn

Rügshofen

Saaleck

Sand am Main

Schallfeld

Scheinfeld

Schmachtenberg

Schnepfenbach

Schonungen

Schwanfeld

Schwarzach

Schwarzenau

Schweinfurt

Segnitz

Seinsheim

Sickershausen

Sommerach

Sommerau

Sommerhausen

Staffelbach

Stammheim

Steigerwald

Steinbach

Stetten

Sugenheim

Sulzfeld

Sulzheim

Sulzthal

Tauberrettersheim

Tauberzell

Theilheim

Thüngen

Thüngersheim

Tiefenstockheim

Tiefenthal

Traustadt

Triefenstein

Trimberg

Uettingen

Uffenheim

Ullstadt

Unfinden

Unterdürrbach

Untereisenheim

Unterhaid

Unterleinach

Veitshöchheim

Viereth

Vogelsburg

Vögnitz

Volkach

Waigolshausen

Waigolsheim

Walddachsbach

Wasserlos

Wässerndorf

Weigenheim

Weiher

Weilbach

Weimersheim

Wenigumstadt

Werneck

Westheim

Wiebelsberg

Wiesenbronn

Wiesenfeld

Wiesentheid

Willanzheim

Winterhausen

Wipfeld

Wirmsthal

Wonfurt

Wörth am Main

Würzburg

Wüstenfelden

Wüstenzell

Zeil am Main

Zeilitzheim

Zell am Ebersberg

Zell am Main

Zellingen

Ziegelanger

1.2.10 Posebni vinorodni okoliš Württemberg

(a) Podobmočja:

Bereich Württembergischer Bodensee

Bereich Kocher-Jagst-Tauber

Bereich Oberer Neckar

Bereich Remstal-Stuttgart

Bereich Württembergisch Unterland

(b) Področja:

Heuchelberg

Hohenneuffen

Kirchenweinberg

Kocherberg

Kopf

Lindauer Seegarten

Lindelberg

Salzberg

Schalkstein

Schozachtal

Sonnenbühl

Stautenberg

Stromberg

Tauberberg

Wartbühl

Weinsteige

Wunnenstein

Altenberg

Berg

Burgberg

Burghalde

Dachsberg

Dachsteiger

Dezberg

Dieblesberg

Eberfürst

Felsengarten

Flatterberg

Forstberg

Goldberg

Grafenberg

Halde

Harzberg

Heiligenberg

Herrlesberg

Himmelreich

Hofberg

Hohenberg

Hoher Berg

Hundsberg

Jupiterberg

Kaiserberg

Katzenbeißer

Katzenöhrle

Kayberg

Kirchberg

Klosterberg

König

Kriegsberg

Kupferhalde

Lämmler

Lichtenberg

Liebenberg

Margarete

Michaelsberg

Mönchberg

Mönchsberg

Mühlbächer

Neckarhälde

Paradies

Propstberg

Ranzenberg

Rappen

Reichshalde

Rozenberg

Sankt Johännser

Schafsteige

Schanzreiter

Schelmenklinge

Schenkenberg

Scheuerberg

Schloßberg

Schloßsteige

Schmecker

Schneckenhof

Sommerberg

Sommerhalde

Sonnenberg

Sonntagsberg

Steinacker

Steingrube

Stiftsberg

Wachtkopf

Wanne

Wardtberg

Wildenberg

Wohlfahrtsberg

Wurmberg

Zweifelsberg

(d) Občine in njihovi deli:

Abstatt

Adolzfurt

Affalterbach

Affaltrach

Aichelberg

Aichwald

Allmersbach

Aspach

Asperg

Auenstein

Baach

Bad Mergentheim

Bad Friedrichshall

Bad Cannstatt

Beihingen

Beilstein

Beinstein

Belsenberg

Bensingen

Besigheim

Beuren

Beutelsbach

Bieringen

Bietigheim

Bietigheim-Bisssingen

Bissingen

Bodolz

Bönnigheim

Botenheim

Brackenheim

Brettach

Bretzfeld

Breuningsweiler

Bürg

Burgbronn

Cleebronn

Cleversulzbach

Creglingen

Criesbach

Degerloch

Diefenbach

Dimbach

Dörzbach

Dürrenzimmern

Duttenberg

Eberstadt

Eibensbach

Eichelberg

Ellhofen

Elpersheim

Endersbach

Ensingen

Enzweihingen

Eppingen

Erdmannhausen

Erlenbach

Erligheim

Ernsbach

Eschelbach

Eschenau

Esslingen

Fellbach

Feuerbach

Flein

Forchtenberg

Frauenzimmern

Freiberg am Neckar

Freudenstein

Freudenthal

Frickenhausen

Gaisburg

Geddelsbach

Gellmersbach

Gemmrigheim

Geradstetten

Gerlingen

Grantschen

Gronau

Grossbottwar

Grossgartach

Grossheppach

Grossingersheim

Grunbach

Güglingen

Gündelbach

Gundelsheim

Haagen

Haberschlacht

Häfnerhaslach

Hanweiler

Harsberg

Hausen an der Zaber

Hebsack

Hedelfingen

Heilbronn

Hertmannsweiler

Hessigheim

Heuholz

Hirschau

Hof und Lembach

Hofen

Hoheneck

Hohenhaslach

Hohenstein

Höpfigheim

Horkheim

Horrheim

Hösslinsülz

Illingen

Ilsfeld

Ingelfingen

Ingersheim

Kappishäusern

Kernen

Kesselfeld

Kirchberg

Kirchheim

Kleinaspach

Kleinbottwar

Kleingartach

Kleinheppach

Kleiningersheim

Kleinsachsenheim

Klingenberg

Knittlingen

Kohlberg

Korb

Kressbronn/Bodensee

Künzelsau

Langenbeutingen

Laudenbach

Lauffen

Lehrensteinsfeld

Leingarten

Leonbronn

Lienzingen

Lindau

Linsenhofen

Löchgau

Löwenstein

Ludwigsburg

Maienfels

Marbach/Neckar

Markelsheim

Markgröningen

Massenbachhausen

Maulbronn

Meimsheim

Metzingen

Michelbach am Wald

Möckmühl

Mühlacker

Mühlhausen an der Enz

Mülhausen

Mundelsheim

Münster

Murr

Neckarsulm

Neckarweihingen

Neckarwestheim

Neipperg

Neudenau

Neuenstadt am Kocher

Neuenstein

Neuffen

Neuhausen

Neustadt

Niederhofen

Niedernhall

Niederstetten

Nonnenhorn

Nordhausen

Nordheim

Oberderdingen

Oberohrn

Obersöllbach

Oberstenfeld

Oberstetten

Obersulm

Obertürkheim

Ochsenbach

Ochsenburg

Oedheim

Offenau

Öhringen

Ötisheim

Pfaffenhofen

Pfedelbach

Poppenweiler

Ravensburg

Reinsbronn

Remshalden

Reutlingen

Rielingshausen

Riet

Rietenau

Rohracker

Rommelshausen

Rosswag

Rotenberg

Rottenburg

Sachsenheim

Schluchtern

Schnait

Schöntal

Schorndorf

Schozach

Schützingen

Schwabbach

Schwaigern

Siebeneich

Siglingen

Spielberg

Steinheim

Sternenfels

Stetten im Remstal

Stetten am Heuchelberg

Stockheim

Strümpfelbach

Stuttgart

Sülzbach

Taldorf

Talheim

Tübingen

Uhlbach

Untereisesheim

Untergruppenbach

Unterheimbach

Unterheinriet

Unterjesingen

Untersteinbach

Untertürkheim

Vaihingen

Verrenberg

Vorbachzimmern

Waiblingen

Waldbach

Walheim

Wangen

Wasserburg

Weikersheim

Weiler bei Weinsberg

Weiler an der Zaber

Weilheim

Weinsberg

Weinstadt

Weissbach

Wendelsheim

Wermutshausen

Widdern

Willsbach

Wimmental

Windischenbach

Winnenden

Winterbach

Winzerhausen

Wurmlingen

Wüstenrot

Zaberfeld

Zuffenhausen

1.2.11 Posebni vinorodni okoliš Baden

(a) Podobmočja:

Bereich Badische Bergstrasse Kraichgau

Bereich Badisches Frankenland

Bereich Bodensee

Bereich Breisgau

Bereich Kaiserstuhl

Bereich Tuniberg

Bereich Markgräflerland

Bereich Ortenau

(b) Področja:

Attilafelsen

Burg Lichteneck

Burg Neuenfels

Burg Zähringen

Fürsteneck

Hohenberg

Lorettoberg

Mannaberg

Rittersberg

Schloss Rodeck

Schutterlindenberg

Stiftsberg

Tauberklinge

Vogtei Rötteln

Vulkanfelsen

Abtsberg

Alte Burg

Altenberg

Alter Gott

Baßgeige

Batzenberg

Betschgräbler

Bienenberg

Bühl

Burggraf

Burgstall

Burgwingert

Castellberg

Eckberg

Eichberg

Engelsberg

Engelsfelsen

Enselberg

Feuerberg

Fohrenberg

Gänsberg

Gestühl

Haselstaude

Hasenberg

Henkenberg

Herrenberg

Herrenbuck

Herrenstück

Hex von Dasenstein

Himmelreich

Hochberg

Hummelberg

Kaiserberg

Kapellenberg

Käsleberg

Katzenberg

Kinzigtäler

Kirchberg

Klepberg

Kochberg

Kreuzhalde

Kronenbühl

Kuhberg

Lasenberg

Lerchenberg

Lotberg

Maltesergarten

Mandelberg

Mühlberg

Oberdürrenberg

Oelberg

Ölbaum

Ölberg

Pfarrberg

Plauelrain

Pulverbuck

Rebtal

Renchtäler

Rosenberg

Roter Berg

Rotgrund

Schäf

Scheibenbuck

Schloßberg

Schloßgarten

Silberberg

Sommerberg

Sonnenberg

Sonnenstück

Sonnhalde

Sonnhohle

Sonnhole

Spiegelberg

St. Michaelsberg

Steinfelsen

Steingässle

Steingrube

Steinhalde

Steinmauer

Sternenberg

Teufelsburg

Ulrichsberg

Weingarten

Weinhecke

Winklerberg

Wolfhag

(d) Občine in njihovi deli:

Achern

Achkarren

Altdorf

Altschweier

Amoltern

Auggen

Bad Bellingen

Bad Rappenau

Bad Krozingen

Bad Mingolsheim

Bad Mergentheim

Baden-Baden

Badenweiler

Bahlingen

Bahnbrücken

Ballrechten-Dottingen

Bamlach

Bauerbach

Beckstein

Berghaupten

Berghausen

Bermatingen

Bermersbach

Berwangen

Bickensohl

Biengen

Bilfingen

Binau

Binzen

Bischoffingen

Blankenhornsberg

Blansingen

Bleichheim

Bodmann

Bollschweil

Bombach

Bottenau

Bötzingen

Breisach

Britzingen

Broggingen

Bruchsal

Buchholz

Buggingen

Bühl

Bühlertal

Burkheim

Dainbach

Dattingen

Denzlingen

Dertingen

Diedesheim

Dielheim

Diersburg

Diestelhausen

Dietlingen

Dittigheim

Dossenheim

Durbach

Dürrn

Eberbach

Ebringen

Efringen-Kirchen

Egringen

Ehrenstetten

Eichelberg

Eichstetten

Eichtersheim

Eimeldingen

Eisental

Eisingen

Ellmendingen

Elsenz

Emmendingen

Endingen

Eppingen

Erlach

Ersingen

Erzingen

Eschbach

Eschelbach

Ettenheim

Feldberg

Fessenbach

Feuerbach

Fischingen

Flehingen

Freiburg

Friesenheim

Gailingen

Gemmingen

Gengenbach

Gerlachsheim

Gissigheim

Glottertal

Gochsheim

Gottenheim

Grenzach

Grossrinderfeld

Grosssachsen

Grötzingen

Grunern

Hagnau

Haltingen

Haslach

Hassmersheim

Hecklingen

Heidelberg

Heidelsheim

Heiligenzell

Heimbach

Heinsheim

Heitersheim

Helmsheim

Hemsbach

Herbolzheim

Herten

Hertingen

Heuweiler

Hilsbach

Hilzingen

Hochburg

Hofweier

Höhefeld

Hohensachsen

Hohenwettersbach

Holzen

Horrenberg

Hügelheim

Hugsweier

Huttingen

Ihringen

Immenstaad

Impfingen

Istein

Jechtingen

Jöhlingen

Kappelrodeck

Karlsruhe-Durlach

Kembach

Kenzingen

Kiechlinsbergen

Kippenhausen

Kippenheim

Kirchardt

Kirchberg

Kirchhofen

Kleinkems

Klepsau

Klettgau

Köndringen

Königheim

Königschaffhausen

Königshofen

Konstanz

Kraichtal

Krautheim

Külsheim

Kürnbach

Lahr

Landshausen

Langenbrücken

Lauda

Laudenbach

Lauf

Laufen

Lautenbach

Lehen

Leimen

Leiselheim

Leutershausen

Liel

Lindelbach

Lipburg

Lörrach

Lottstetten

Lützelsachsen

Mahlberg

Malsch

Mauchen

Meersburg

Mengen

Menzingen

Merdingen

Merzhausen

Michelfeld

Mietersheim

Mösbach

Mühlbach

Mühlhausen

Müllheim

Münchweier

Mundingen

Münzesheim

Munzingen

Nack

Neckarmühlbach

Neckarzimmern

Nesselried

Neudenau

Neuenbürg

Neuershausen

Neusatz

Neuweier

Niedereggenen

Niederrimsingen

Niederschopfheim

Niederweiler

Nimburg

Nordweil

Norsingen

Nussbach

Nussloch

Oberachern

Oberacker

Oberbergen

Obereggenen

Obergrombach

Oberkirch

Oberlauda

Oberöwisheim

Oberrimsingen

Oberrotweil

Obersasbach

Oberschopfheim

Oberschüpf

Obertsrot

Oberuhldingen

Oberweier

Odenheim

Ödsbach

Offenburg

Ohlsbach

Opfingen

Ortenberg

Östringen

Ötlingen

Ottersweier

Paffenweiler

Rammersweier

Rauenberg

Rechberg

Reichenau

Reichenbach

Reichholzheim

Renchen

Rettigheim

Rheinweiler

Riedlingen

Riegel

Ringelbach

Ringsheim

Rohrbach am Gisshübel

Rotenberg

Rümmingen

Sachsenflur

Salem

Sasbach

Sasbachwalden

Schallbach

Schallstadt

Schelingen

Scherzingen

Schlatt

Schliengen

Schmieheim

Schriesheim

Seefelden

Sexau

Singen

Sinsheim

Sinzheim

Söllingen

Stadelhofen

Staufen

Steinbach

Steinenstadt

Steinsfurt

Stetten

Stettfeld

Sulz

Sulzbach

Sulzburg

Sulzfeld

Tairnbach

Tannenkirch

Tauberbischofsheim

Tiefenbach

Tiengen

Tiergarten

Tunsel

Tutschfelden

Überlingen

Ubstadt

Ubstadt-Weiler

Uissigheim

Ulm

Untergrombach

Unteröwisheim

Unterschüpf

Varnhalt

Wagenstadt

Waldangelloch

Waldulm

Wallburg

Waltershofen

Walzbachtal

Wasenweiler

Weiher

Weil

Weiler

Weingarten

Weinheim

Weisenbach

Weisloch

Welmlingen

Werbach

Wertheim

Wettelbrunn

Wildtal

Wintersweiler

Wittnau

Wolfenweiler

Wollbach

Wöschbach

Zaisenhausen

Zell-Weierbach

Zeutern

Zungweier

Zunzingen

(e) Drugi:

Affental/Affentaler

Badisch Rotgold

Ehrentrudis

1.2.12 Posebni vinorodni okoliš Saale-Unstrut

(a) Podobmočja:

Bereich Schloß Neuenburg

Bereich Thüringen

(b) Področja:

Blütengrund

Göttersitz

Kelterberg

Schweigenberg

Hahnenberg

Mühlberg

Rappental

(d) Občine in njihovi deli:

Bad Sulza

Bad Kösen

Burgscheidungen

Domburg

Dorndorf

Eulau

Freyburg

Gleina

Goseck

Großheringen

Großjena

Gröst

Höhnstedt

Jena

Kaatschen

Kalzendorf

Karsdorf

Kirchscheidungen

Klosterhäseler

Langenbogen

Laucha

Löbaschütz

Müncheroda

Naumburg

Nebra

Neugönna

Reinsdorf

Rollsdorf

Roßbach

Schleberoda

Schulpforte

Seeburg

Spielberg

Steigra

Vitzenburg

Weischütz

Weißenfels

Werder/Havel

Zeuchfeld

Zscheiplitz

1.2.13 Posebni vinorodni okoliš Sachsen

(a) Podobmočja:

Bereich Dresden

Bereich Elstertal

Bereich Meißen

(b) Področja:

Elbhänge

Lößnitz

Schloßweinberg

Spaargebirge

Kapitelberg

Heinrichsburg

(d) Občine in njihovi deli:

Belgern

Jessen

Kleindröben

Meißen

Merbitz

Ostritz

Pesterwitz

Pillnitz

Proschwitz

Radebeul

Schlieben

Seußlitz

Weinböhla

1.2.14 Druge oznake

Liebfraumilch

Liebfrauenmilch

2. Namizna vina z geografsko označbo:

Ahrtaler Landwein

Altrheingauer Landwein

Bayerischer Bodensee-Landwein

Fränkischer Landwein

Landwein der Ruwer

Landwein der Saar

Landwein der Mosel

Mitteldeutscher Landwein

Nahegauer Landwein

Pfälzer Landwein

Regensburger Landwein

Rheinburgen-Landwein

Rheinischer Landwein

Saarländischer Landwein der Mosel

Sächsischer Landwein

Schwäbischer Landwein

Starkenburger Landwein

Südbadischer Landwein

Taubertäler Landwein

Unterbadischer Landwein

B. Tradicionalna imena

Auslese

Beerenauslese

Deutsches Weinsiegel

Eiswein

Hochgewächs

Kabinett

Landwein

Qualitätswein garantierten Ursprungs/Q.g.U.

Qualitätsschaumwein garantierten Ursprungs/Q.g.U.

Qualitätswein mit Prädikat/Q.b.A.m.Pr./Prädikatswein

Schillerwein

Spätlese

Trockenbeerenauslese

Weissherbst

Winzersekt

II. VINA Z IZVOROM IZ FRANCOSKE REPUBLIKE

A. Geografske označbe:

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

1.1 Imena posebnih vinorodnih okolišev

1.1.1 Alzacija in druga območja vzhodne Francije

1.1.1.1 Appellations d'origine contrôlées

Alsace

Alsace, ki ji sledi ime kraja ("lieu-dit"):

- Altenberg de Bergbieten

- Altenberg de Bergheim

- Altenberg de Wolxheim

- Brand

- Bruderthal

- Eichberg

- Engelberg

- Florimont

- Frankstein

- Froehn

- Furstentum

- Geisberg

- Gloeckelberg

- Goldert

- Hatschbourg

- Hengst

- Kanzlerberg

- Kastelberg

- Kessler

- Kirchberg de Barr

- Kirchberg de Ribeauvillé

- Kitterlé

- Mambourg

- Mandelberg

- Marckrain

- Moenchberg

- Muenchberg

- Ollwiller

- Osterberg

- Pfersigberg

- Pfingstberg

- Praelatenberg

- Rangen

- Rosacker

- Saering

- Schlossberg

- Schoenenbourg

- Sommerberg

- Sonnenglanz

- Spiegel

- Sporen

- Steingrubler

- Steinert

- Steinklotz

- Vorbourg

- Wiebelsberg

- Wineck-Schlossberg

- Winzenberg

- Zinnkoepflé

- Zotzenberg

Côtes de Toul

1.1.1.2 Vins délimités de qualité supérieure

Moselle

1.1.2 Champagne

1.1.2.1 Appellations d'origine contrôlées

Champagne

Coteaux Champenois

Riceys

1.1.3 Bourgogne

1.1.3.1 Appellations d'origine contrôlées

Aloxe-Corton

Auxey-Duresses

Auxey-Duresses Côte de Beaune

Bâtard-Montrachet

Beaujolais

Beaujolais, ki mu sledi občina izvora:

- Arbuisonnas

- Beaujeu

- Blacé

- Cercié

- Chânes

- Charentay

- Chenas

- Chiroubles

- Denicé

- Durette

- Emeringes

- Fleurie

- Juliénas

- Jullié

- La Chapelle-de-Guinchay

- Lancié

- Lantignié

- Le Perréon

- Les Ardillats

- Leynes

- Marchampt

- Montmelas

- Odenas

- Pruzilly

- Quincié

- Regnié

- Rivolet

- Romanèche

- Saint-Amour-Bellevue

- Saint-Etienne-des-Ouillères

- Saint-Etienne-la-Varenne

- Saint-Julien

- Saint-Lager

- Saint-Symphorien-d'Ancelles

- Saint-Vérand

- Salles

- Vaux

- Vauxrenard

- Villié Morgon

Beaujolais-Villages

Beaune

Bienvenues Bâtard-Montrachet

Blagny

Blagny Côte de Beaune

Bonnes Mares

Bourgogne

Bourgogne Aligoté

Bourgogne ali Bourgogne Clairet, ki ji lahko sledi podobmočje:

- Côte Chalonnaise

- Côtes d'Auxerre

- Hautes-Côtes de Beaune

- Hautes-Côtes de Nuits

- Vézélay

Bourgogne ali Bourgogne Clairet, ki ji lahko sledi občina izvora:

- Chitry

- Coulanges-la-Vineuse

- Epineuil

- Irancy

Bourgogne ali Bourgogne Clairet, ki ji lahko sledi:

- Côte Saint-Jacques

- En Montre-Cul

- La Chapelle Notre-Dame

- Le Chapitre

- Montrecul

- Montre-cul

Bouzeron

Brouilly

Chablis

Chablis, ki mu lahko sledi "Climat d'origine":

- Blanchot

- Bougros

- Les Clos

- Grenouilles

- Preuses

- Valmur

- Vaudésir

Chablis, ki mu lahko sledi "Climat d'origine" ali ena od naslednjih navedb:

- Mont de Milieu

- Montée de Tonnerre

- Chapelot

- Pied d'Aloup

- Côte de Bréchain

- Fourchaume

- Côte de Fontenay

- L'Homme mort

- Vaulorent

- Vaillons

- Chatains

- Séchers

- Beugnons

- Les Lys

- Mélinots

- Roncières

- Les Epinottes

- Montmains

- Foręts

- Butteaux

- Côte de Léchet

- Beauroy

- Troesmes

- Côte de Savant

- Vau Ligneau

- Vau de Vey

- Vaux Ragons

- Vaucoupin

- Vosgros

- Vaugiraut

- Les Fourneaux

- Morein

- Côte des Près-Girots

- Côte de Vaubarousse

- Berdiot

- Chaume de Talvat

- Côte de Jouan

- Les Beauregards

- Côte de Cuissy

Chambertin

Chambertin Clos de Bèze

Chambolle-Musigny

Chapelle-Chambertin

Charlemagne

Charmes-Chambertin

Chassagne-Montrachet

Chassagne-Montrachet Côte de Beaune

Chenas

Chevalier-Montrachet

Chiroubles

Chorey-lès-Beaune

Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune

Clos de la Roche

Clos des Lambrays

Clos de Tart

Clos de Vougeot

Clos Saint-Denis

Corton

Corton-Charlemagne

Côte de Beaune

Côte de Beaune-Villages

Côte de Brouilly

Côte de Nuits-Villages

Côte Roannaise

Criots Bâtard-Montrachet

Echezeaux

Fixin

Fleurie

Gevrey-Chambertin

Givry

Grands Echezeaux

Griotte-Chambertin

Juliénas

La Grande Rue

Ladoix

Ladoix Côte de Beaune

Latricières-Chambertin

Mâcon

Mâcon-Villages

Mâcon, ki mu sledi občina izvora:

- Azé

- Berzé-la-Ville

- Berzé-le-Chatel

- Bissy-la-Mâconnaise

- Burgy

- Bussières

- Chaintres

- Chânes

- Chardonnay

- Charnay-lès-Mâcon

- Chasselas

- Chevagny-lès-Chevrières

- Clessé

- Crèches-sur-Saône

- Cruzilles

- Davayé

- Fuissé

- Grévilly

- Hurigny

- Igé

- La Chapelle-de-Guinchay

- La Roche Vineuse

- Leynes

- Loché

- Lugny

- Milly-Lamartine

- Montbellet

- Peronne

- Pierreclos

- Prissé

- Pruzilly

- Romanèche-Thorins

- Saint-Amour-Bellevue

- Saint-Gengoux-de-Scissé

- Saint-Symphorien-d'Ancelles

- Saint-Vérand

- Sologny

- Solutré-Pouilly

- Uchizy

- Vergisson

- Verzé

- Vinzelles

- Viré

Maranges, ki mu lahko sledi "Climat d'origine" ali ena od naslednjih navedb:

- Clos de la Boutière

- La Croix Moines

- La Fussière

- Le Clos des Loyères

- Le Clos des Rois

- Les Clos Roussots

Maranges Côte de Beaune

Marsannay

Mazis-Chambertin

Mazoyères-Chambertin

Mercurey

Meursault

Meursault Côte de Beaune

Montagny

Monthélie

Monthélie Côte de Beaune

Montrachet

Morey-Saint-Denis

Morgon

Moulin-à-Vent

Musigny

Nuits

Nuits-Saint-Georges

Pernand-Vergelesses

Pernand-Vergelesses Côte de Beaune

Petit Chablis, ki mu lahko sledi občina izvora:

- Beine

- Béru

- Chablis

- La Chapelle-Vaupelteigne

- Chemilly-sur-Serein

- Chichée

- Collan

- Courgis

- Fleys

- Fontenay

- Lignorelles

- Ligny-le-Châtel

- Maligny

- Poilly-sur-Serein

- Préhy

- Saint-Cyr-les-Colons

- Villy

- Viviers

Pommard

Pouilly-Fuissé

Pouilly-Loché

Pouilly-Vinzelles

Puligny-Montrachet

Puligny-Montrachet Côte de Beaune

Régnié

Richebourg

Romanée (La)

Romanée Conti

Romanée Saint-Vivant

Ruchottes-Chambertin

Rully

Saint-Amour

Saint-Aubin

Saint-Aubin Côte de Beaune

Saint-Romain

Saint-Romain Côte de Beaune

Saint-Véran

Santenay

Santenay Côte de Beaune

Savigny

Savigny Côte de Beaune

Savigny-lès-Beaune

Savigny-lès-Beaune Côte de Beaune

Tâche (La)

Vin Fin de la Côte de Nuits

Volnay

Volnay Santenots

Vosne-Romanée

Vougeot

1.1.3.2 Vins délimités de qualité supérieure

Côtes du Forez

Saint Bris

1.1.4 Jura in Savoyen

1.1.4.1 Appellations d'origine contrôlées

Arbois

Arbois Pupillin

Château Châlon

Côtes du Jura

Coteaux du Lyonnais

Crépy

Jura

L'Etoile

Macvin du Jura

Savoie, ki mu sledi:

- Abymes

- Apremont

- Arbin

- Ayze

- Bergeron

- Chautagne

- Chignin

- Chignin Bergeron

- Cruet

- Frangy

- Jongieux

- Marignan

- Marestel

- Marin

- Monterminod

- Monthoux

- Montmélian

- Ripaille

- St-Jean de la Porte

- St-Jeoire Prieuré

Seyssel

1.1.4.2 Vins délimités de qualité supérieure

Bugey

Bugey, ki mu sledi ime vinograda:

- Anglefort

- Arbignieu

- Cerdon

- Chanay

- Lagnieu

- Machuraz

- Manicle

- Montagnieu

- Virieu-le-Grand

1.1.5 Côtes du Rhône

1.5.1.1 Appellations d'origine contrôlées

Beaumes-de-Venise

Château Grillet

Châteauneuf-du-Pape

Châtillon-en-Diois

Condrieu

Cornas

Côte Rôtie

Coteaux de Die

Coteaux de Pierrevert

Coteaux du Tricastin

Côtes du Lubéron

Côtes du Rhône

Côtes du Rhône Villages

Côtes du Rhône Villages, ki mu sledi občina izvora:

- Beaumes de Venise

- Cairanne

- Chusclan

- Laudun

- Rasteau

- Roaix

- Rochegude

- Rousset-les-Vignes

- Sablet

- Saint-Gervais

- Saint-Maurice sur Eygues

- Saint-Pantaléon-les-Vignes

- Séguret

- Valréas

- Vinsobres

- Visan

Côtes du Ventoux

Crozes-Hermitage

Crozes Ermitage

Die

Ermitage

Gigondas

Hermitage

Lirac

Rasteau

Saint-Joseph

Saint-Péray

Tavel

Vacqueyras

1.1.5.2 Vins délimités de qualité supérieure

Côtes du Vivarais

Côtes du Vivarais, ki mu sledi ime vinograda:

- Orgnac-l'Aven

- Saint-Montant

- Saint-Remèze

1.1.6 Provansa in Korzika

1.1.6.1 Appellations d'origine contrôlées

Ajaccio

Bandol

Bellet

Cap Corse

Cassis

Corse, ki mu lahko sledi:

- Calvi

- Coteaux du Cap-Corse

- Figari

- Sartène

- Porto Vecchio

Coteaux d'Aix-en-Provence

Les-Baux-de-Provence

Coteaux Varois

Côtes de Provence

Palette

Patrimonio

Provence

1.1.7 Languedoc-Roussillon

1.1.7.1 Appellations d'origine contrôlées

Banyuls

Bellegarde

Collioure

Corbières

Costières de Nîmes

Coteaux du Languedoc

Coteaux du Languedoc Picpoul de Pinet

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi eno od naslednjih imen:

- Cabrières

- Coteaux de La Méjanelle

- Coteaux de Saint-Christol

- Coteaux de Vérargues

- La Clape

- La Méjanelle

- Montpeyroux

- Pic-Saint-Loup

- Quatourze

- Saint-Christol

- Saint-Drézéry

- Saint-Georges-d'Orques

- Saint-Saturnin

- Vérargues

Côtes du Roussillon

Côtes du Roussillon Villages

Côtes du Roussillon Villages Caramany

Côtes du Roussillon Villages Latour de France

Côtes du Roussillon Villages Lesquerde

Côtes du Roussillon Villages Tautavel

Faugères

Fitou

Frontignan

Languedoc, ki mu lahko sledi občina izvora:

- Adissan

- Aspiran

- Le Bosc

- Cabrières

- Ceyras

- Fontès

- Lieuran-Cabrières

- Nizas

- Paulhan

- Péret

- Saint-André-de-Sangonis

Limoux

Lunel

Maury

Minervois

Mireval

Saint-Jean-de-Minervois

Rivesaltes

Roussillon

Saint-Chinian

1.1.7.2 Vins délimités de qualité supérieure

Cabardès

Côtes du Cabardès et de l'Orbiel

Côtes de la Malepère

Côtes de Millau

1.1.8 Jugozahodno območje

1.1.8.1 Appellations d'origine contrôlées

Béarn

Béarn-Bellocq

Bergerac

Buzet

Cahors

Côtes de Bergerac

Côtes de Duras

Côtes du Frontonnais

Côtes du Frontonnais Fronton

Côtes du Frontonnais Villaudric

Côtes du Marmandais

Côtes de Montravel

Floc de Gascogne

Gaillac

Gaillac Premières Côtes

Haut-Montravel

Irouléguy

Jurançon

Madiran

Marcillac

Monbazillac

Montravel

Pacherenc du Vic-Bilh

Pécharmant

Rosette

Saussignac

1.1.8.2 Vins délimités de qualité supérieure

Côtes de Brulhois

Côtes de Saint-Mont

Tursan

Entraygues

Estaing

Fel

Lavilledieu

1.1.9 Bordeaux

1.1.9.1 Appellations d'origine contrôlées

Barsac

Blaye

Bordeaux

Bordeaux Clairet

Bordeaux Côtes de Francs

Bordeaux Haut-Benauge

Bourg

Bourgeais

Côtes de Bourg

Cadillac

Cérons

Côtes Canon-Fronsac

Canon-Fronsac

Côtes de Blaye

Côtes de Bordeaux Saint-Macaire

Côtes de Castillon

Entre-Deux-Mers

Entre-Deux-Mers Haut-Benauge

Fronsac

Graves

Graves de Vayres

Haut-Médoc

Lalande de Pomerol

Listrac-Médoc

Loupiac

Lussac Saint-Emilion

Margaux

Médoc

Montagne Saint-Emilion

Moulis

Moulis-en-Médoc

Néac

Pauillac

Pessac-Léognan

Pomerol

Premières Côtes de Blaye

Premières Côtes de Bordeaux

Premières Côtes de Bordeaux, ki mu sledi občina izvora:

- Bassens

- Baurech

- Béguey

- Bouliac

- Cadillac

- Cambes

- Camblanes

- Capian

- Carbon blanc

- Cardan

- Carignan

- Cenac

- Cenon

- Donzac

- Floirac

- Gabarnac

- Haux

- Latresne

- Langoiran

- Laroque

- Le Tourne

- Lestiac

- Lormont

- Monprimblanc

- Omet

- Paillet

- Quinsac

- Rions

- Saint-Caprais-de-Bordeaux

- Saint-Eulalie

- Saint-Germain-de-Graves

- Saint-Maixant

- Semens

- Tabanac

- Verdelais

- Villenave de Rions

- Yvrac

Puisseguin Saint-Emilion

Sainte-Croix-du-Mont

Saint-Emilion

Saint-Estèphe

Sainte-Foy Bordeaux

Saint-Georges Saint-Emilion

Saint-Julien

Sauternes

1.1.10 Val de Loire

1.1.10.1 Appellations d'origine contrôlées

Anjou

Anjou Coteaux de la Loire

Anjou-Villages

Anjou-Villages Brissac

Blanc Fumé de Pouilly

Bourgueil

Bonnezeaux

Cheverny

Chinon

Coteaux de l'Aubance

Coteaux du Giennois

Coteaux du Layon

Coteaux du Layon, ki mu sledi občina izvora:

- Beaulieu-sur Layon

- Faye-d'Anjou

- Rablay-sur-Layon

- Rochefort-sur-Loire

- Saint-Aubin-de-Luigné

- Saint-Lambert-du-Lattay

Coteaux du Layon Chaume

Coteaux du Loir

Coteaux de Saumur

Cour-Cheverny

Jasnières

Loire

Menetou Salon, ki mu lahko sledi občina izvora:

- Aubinges

- Menetou-Salon

- Morogues

- Parassy

- Pigny

- Quantilly

- Saint-Céols

- Soulangis

- Vignoux-sous-les-Aix

- Humbligny

Montlouis

Muscadet

Muscadet Coteaux de la Loire

Muscadet Sèvre-et-Maine

Muscadet Côtes de Grandlieu

Pouilly-sur-Loire

Pouilly Fumé

Quarts-de-Chaume

Quincy

Reuilly

Sancerre

Saint-Nicolas-de-Bourgueil

Saumur

Saumur Champigny

Savennières

Savennières-Coulée-de-Serrant

Savennières-Roche-aux-Moines

Touraine

Touraine Azay-le-Rideau

Touraine Amboise

Touraine Mesland

Val de Loire

Vouvray

1.1.10.2 Vins délimités de qualité supérieure:

Châteaumeillant

Côteaux d'Ancenis

Coteaux du Vendômois

Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi občina izvora:

- Boudes

- Chanturgue

- Châteaugay

- Corent

- Madargues

Fiefs-Vendéens, ki mu obvezno sledi eno od naslednjih imen:

- Brem

- Mareuil

- Pissotte

- Vix

Gros Plant du Pays Nantais

Haut Poitou

Orléanais

Saint-Pourçain

Thouarsais

Valençay

1.1.11 Cognac

1.1.11.1 Appellations d'origines contrôlées

Charentes

2. "Vins de pays" - namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays de l'Agenais

Vin de pays d'Aigues

Vin de pays de l'Ain

Vin de pays de l'Allier

Vin de pays d'Allobrogie

Vin de pays des Alpes de Haute-Provence

Vin de pays des Alpes Maritimes

Vin de pays de l'Ardailhou

Vin de pays de l'Ardèche

Vin de pays d'Argens

Vin de pays de l'Ariège

Vin de pays de l'Aude

Vin de pays de l'Aveyron

Vin de pays des Balmes dauphinoises

Vin de pays de la Bénovie

Vin de pays du Bérange

Vin de pays de Bessan

Vin de pays de Bigorre

Vin de pays des Bouches du Rhône

Vin de pays du Bourbonnais

Vin de pays de Cassan

Vin de pays Catalans

Vin de pays de Caux

Vin de pays de Cessenon

Vin de pays des Cévennes

Vin de pays des Cévennes "Mont Bouquet"

Vin de pays Charentais

Vin de pays Charentais "Ile de Ré"

Vin de pays Charentais "Saint-Sornin"

Vin de pays de la Charente

Vin de pays des Charentes-Maritimes

Vin de pays du Cher

Vin de pays de la cité de Carcassonne

Vin de pays des collines de la Moure

Vin de pays des collines rhodaniennes

Vin de pays du comté de Grignan

Vin de pays du comté tolosan

Vin de pays des comtés rhodaniens

Vin de pays de Corrèze

Vin de pays de la Côte Vermeille

Vin de pays des coteaux charitois

Vin de pays des coteaux d'Enserune

Vin de pays des coteaux de Besilles

Vin de pays des coteaux de Cèze

Vin de pays des coteaux de Coiffy

Vin de pays des coteaux de Foncaude

Vin de pays des coteaux de Glanes

Vin de pays des coteaux de l'Ardèche

Vin de pays des coteaux de l'Auxois

Vin de pays des coteaux de la Cabrerisse

Vin de pays des coteaux de Laurens

Vin de pays des coteaux de Miramont

Vin de pays des coteaux de Murviel

Vin de pays des coteaux de Narbonne

Vin de pays des coteaux de Peyriac

Vin de pays des coteaux des Baronnies

Vin de pays des coteaux des Fenouillèdes

Vin de pays des coteaux du Cher et de l'Arnon

Vin de pays des coteaux du Grésivaudan

Vin de pays des coteaux du Libron

Vin de pays des coteaux du Littoral audois

Vin de pays des coteaux du Pont du Gard

Vin de pays des coteaux du Quercy

Vin de pays des coteaux du Salagou

Vin de pays des coteaux du Verdon

Vin de pays des coteaux et terrasses de Montauban

Vin de pays des côtes catalanes

Vin de pays des côtes de Gascogne

Vin de pays des côtes de Lastours

Vin de pays des côtes de Montestruc

Vin de pays des côtes de Pérignan

Vin de pays des côtes de Prouilhe

Vin de pays des côtes de Thau

Vin de pays des côtes de Thongue

Vin de pays des côtes du Brian

Vin de pays des côtes de Ceressou

Vin de pays des côtes du Condomois

Vin de pays des côtes du Tarn

Vin de pays des côtes du Vidourle

Vin de pays de la Creuse

Vin de pays de Cucugnan

Vin de pays des Deux-Sèvres

Vin de pays de la Dordogne

Vin de pays du Doubs

Vin de pays de la Drôme

Vin de pays du Duché d'Uzès

Vin de pays de Franche Comté

Vin de pays de Franche Comté "Coteaux de Champlitte"

Vin de pays du Gard

Vin de pays du Gers

Vin de pays des gorges de l'Hérault

Vin de pays des Hautes-Alpes

Vin de pays de la Haute-Garonne

Vin de pays de la Haute-Marne

Vin de pays des Hautes-Pyrénées

Vin de pays d'Hauterive

Vin de pays d'Hauterive "Val d'Orbieu"

Vin de pays d'Hauterive "Coteaux du Termenès"

Vin de pays d'Hauterive "Côtes de Lézignan"

Vin de pays de la Haute-Saône

Vin de pays de la Haute-Vienne

Vin de pays de la haute vallée de l'Aude

Vin de pays de la haute vallée de l'Orb

Vin de pays des hauts de Badens

Vin de pays de l'Hérault

Vin de pays de l'île de Beauté

Vin de pays de l'Indre et Loire

Vin de pays de l'Indre

Vin de pays de l'Isère

Vin de pays du jardin de la France

Vin de pays du jardin de la France "Marches de Bretagne"

Vin de pays du jardin de la France "Pays de Retz"

Vin de pays des Landes

Vin de pays de Loire-Atlantique

Vin de pays du Loir et Cher

Vin de pays du Loiret

Vin de pays du Lot

Vin de pays du Lot et Garonne

Vin de pays des Maures

Vin de pays de Maine et Loire

Vin de pays de la Meuse

Vin de pays du Mont Baudile

Vin de pays du Mont Caumes

Vin de pays des Monts de la Grage

Vin de pays de la Nièvre

Vin de pays d'Oc

Vin de pays du Périgord

Vin de pays de la Petite Crau

Vin de pays de Pézenas

Vin de pays de la principauté d'Orange

Vin de pays du Puy de Dôme

Vin de pays des Pyrénées-Atlantiques

Vin de pays des Pyrénées-Orientales

Vin de pays des Sables du golfe du Lion

Vin de pays de Saint-Sardos

Vin de pays de Sainte Marie la Blanche

Vin de pays de Saône et Loire

Vin de pays de la Sarthe

Vin de pays de Seine et Marne

Vin de pays du Tarn

Vin de pays du Tarn et Garonne

Vin de pays des Terroirs landais

Vin de pays des Terroirs landais "Coteaux de Chalosse"

Vin de pays des Terroirs landais "Côtes de l'Adour"

Vin de pays des Terroirs landais "sables fauves"

Vin de pays des Terroirs landais "sables de l'océan"

Vin de pays de Thézac-Perricard

Vin de pays du Torgan

Vin de pays d'Urfé

Vin de pays du Val de Cesse

Vin de pays du Val de Dagne

Vin de pays du Val de Montferrand

Vin de pays de la vallée du Paradis

Vin de pays des vals d'Agly

Vin de pays du Var

Vin de pays du Vaucluse

Vin de pays de la Vaunage

Vin de pays de la Vendée

Vin de pays de la Vicomté d'Aumelas

Vin de pays de la Vienne

Vin de pays de la Vistrenque

Vin de pays de l'Yonne

B. Tradicionalni izrazi

1er cru

Premier cru

1er cru classé

Premier cru classé

1er grand cru classé

Premier grand cru classé

2e cru classé

Deuxième cru classé

Appellation contrôlée/AC

Appellation d'origine/AO

Appellation d'origine contrôlée/AOC

Clos

Cru

Cru artisan

Cru bourgeois

Cru classé

Edelzwicker

Grand cru

Grand cru classé

Schillerwein

Sélection de grains nobles

Vendange tardive

Vin de paille

Vin de pays

Vin délimité de qualité supérieure/VDQS

III. VINA Z IZVOROM IZ KRALJEVINE ŠPANIJE

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju ("Vino de calidad producido en región determinada")

1.1 Imena posebnih vinorodnih okolišev

Abona

Alella

Alicante

Almansa

Ampurdán-Costa Brava

Bierzo

Binissalem-Mallorca

Bullas

Calatayud

Campo de Borja

Cariñena

Cava

Chacolí de Bizkaia-Bizkaiko txakolina

Chacoli de Getaria-Getariako Txakolina

Cigales

Conca de Barbera

Condado de Huelva

Costers del Segre

Hierro

Jerez/Xérès/Sherry

Jumilla

Lanzarote

Madrid

Malaga

Mancha

Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda

Méntrida

Monterrei

Montilla-Moriles

Navarra

Palma

Penedés

Priorato

Rias Baixas

Ribeiro

Ribera del Duero

Rioja (DO Ca)

Rueda

Somontano

Tacoronte-Acentejo

Tarragona

Terra Alta

Toro

Utiel-Requena

Valdeorras

Valdepeñas

Valencia

Valle de Güímar

Valle de la Orotava

Ycoden-Daute-Isora

Yecla

1.2 Imena podobmočij in občin

1.2.1 Posebni vinorodni okoliš Abona

Adeje

Vilaflor

Arona

San Miguel de Abona

Granadilla de Abona

Villa de Arico

Fasnia

1.2.2 Posebni vinorodni okoliš Alella

Alella

Argentona

Cabrils

Martorelles

Masnou

Mongat

Montornés del Vallès

Orrius

Premià de Dalt

Premià de Mar

Roca del vallès

San Fost de Campcentelles

Santa Maria de Martorelles

Teia

Tiana

Vallromanes

Vilassar de Dalt

Villanova del Vallès

1.2.3 Posebni vinorodni okoliš Alicante

(a) Alicante

Algueña

Alicante

Bañeres

Benejama

Biar

Campo de Mirra

Cañada

Castalla

Elda

Hondón de los Frailes

Hondón de las Nieves

Ibi

Mañán

Monovar

Onil

Petrer

Pinoso

Romana

Salinas

Sax

Tibi

Villena

(b) La Marina

Alcalali

Beniarbeig

Benichembla

Benidoleig

Benimeli

Benissa

Benitachell

Calpe

Castell de Castells

Denia

Gata de Gorgos

Jalón

Lliber

Miraflor

Murla

Ondara

Orba

Parcent

Pedreguer

Sagra

Sanet y Negrals

Senija

Setla y Mirarrosa

Teulada

Tormos

Vall de Laguart

Vergel

Xabia

1.2.4 Posebni vinorodni okoliš Almansa

Alpera

Almansa

Bonete

Chinchilla de Monte-Aragón

Corral-Rubio

Higueruela

Hoya Gonzalo

Pétrola

Villar de Chinchilla

1.2.5 Posebni vinorodni okoliš Ampurdán-Costa Brava

Agullana

Aviñonet de Puigventós

Boadella

Cabanes

Cadaqués

Cantallops

Capmany

Colera

Darnius

Espolla

Figueres

Garriguella

Jonquera

Llançà

Llers

Masarach

Mollet de Perelada

Palau-Sabardera

Pau

Pedret i Marsà

Perelada

Pont de Molins

Port-Bou

Port de la Selva

Rabós

Roses

Riumors

Sant Climent de Sescebes

Selva de Mar

Terrades

Vilafant

Vilajuďga

Vilamaniscle

Vilanant

Viure

1.2.6 Posebni vinorodni okoliš Bierzo

Arganza

Bembibre

Borrenes

Cabañas Raras

Cacabelos

Camponaraya

Carracedelo

Carucedo

Castropodame

Congosto

Corullón

Cubillos del Sil

Fresnedo

Molinaseca

Noceda

Ponferrada

Priaranza

Puente de Domingo Flórez

Sancedo

Toral de los Vados

Vega de Espinareda

Villadecanes

Villafranca del Bierzo

1.2.7 Posebni vinorodni okoliš Binissalem-Mallorca

Binissalem

Consell

Santa María del Camí

Sancellas

Santa Eugenia

1.2.8 Posebni vinorodni okoliš Bullas

Bullas

Cehegín

Mula

Ricote

Calasparra

Caravaca

Moratalla

Lorca

1.2.9 Posebni vinorodni okoliš Calatayud

Abanto

Acered

Alarba

Alhama de Aragón

Aniñón

Ateca

Belmonte de Gracián

Bubierca

Calatayud

Cárenas

Castejón de Alarba

Castejón de las Armas

Cervera de la Cañada

Clarés de Ribota

Codos

Fuentes de Jiloca

Godojos

Ibdes

Maluenda

Mara

Miedes

Monterde

Montón

Morata de Jiloca

Moros

Munébrega

Nuévalos

Olvés

Orera

Paracuellos de Jiloca

Ruesca

Sediles

Terrer

Torralba de Ribota

Torrijo de la Cañada

Valtorres

Villalba del Perejil

Villalengua

Villaroya de la Sierra

Viñuela

1.2.10 Posebni vinorodni okoliš Campo de Borja

Agón

Ainzón

Alberite de San Juan

Albeta

Ambel

Bisimbre

Borja

Bulbuente

Bureta

Buste

Fuendejalón

Magallón

Maleján

Pozuelo de Aragón

Tabuenca

Vera de Moncayo

1.2.11 Posebni vinorodni okoliš Cariñena

Aguarón

Aladrén

Alfamén

Almonacid de la Sierra

Alpartir

Cariñena

Cosuenda

Encinacorba

Longares

Muel

Mezalocha

Paniza

Tosos

Villanueva de Huerva

1.2.12 Posebni vinorodni okoliš Cigales

Cabezón de Pisuerga

Cigales

Corcos del Valle

Cubillas de Santa Marta

Dueñas

Fuensaldaña

Mucientes

Quintanilla de Trigueros

San Martín de Valveni

Santovenia de Pisuerga

Trigueros del Valle

Valoria la Buena

1.2.13 Posebni vinorodni okoliš Conca de Barbera

Barberà de la Conca

Blancafort

Conesa

Forés

Espluga de Francolí

Montblanc

Pira

Rocafort de Queralt

Sarral

Senan

Solivella

Vallclara

Vilaverd

Vimbodí

1.2.14 Posebni vinorodni okoliš Condado de Huelva

Almonte

Beas

Bollullos del Condado

Bonares

Chucena

Hinojos

Lucena del Puerto

Manzanilla

Moguer

Niebla

Palma del Condado

Palos de la Frontera

Rociana del Condado

San Juan del Puerto

Trigueros

Villalba del Alcor

Villarrasa

1.2.15 Posebni vinorodni okoliš Costers del Segre

(a) Podobmočje Raimat

Lleida

(b) Podobmočje Artesa

Alòs de Balaguer

Artesa de Segre

Foradada

Penelles

Preixens

Belianes

Ciutadilla

Els Omells de na Gaia

Granyanella

Granyena de Segarra

Guimerá

Maldá

Montoliu de Segarra

Montornés de Segarra

Nalec

Preixana

San Marti de Riucorb

Tarrega

Vallbona de les Monges

Vallfogona de Riucorb

Verdú

(d) Podobmočje Les Garrigues

Arbeca

Bellaguarda

Cerviá de les Garrigues

El Vilosell

Els Omellons

Fulleda

Albi

Espluga Calba

La Floresta

La Pobla de Cérvoles

Tarrés

Vinaixa

1.2.16 Posebni vinorodni okoliš Chacolí de Bizkaia/Bizkaiko Txakolina

Bakio

Balmaseda

Barakaldo

Derio

Durango

Elorrio

Erandio

Forua

Galdames

Gamiz-Fika

Gatika

Gernika

Gordexola

Gueñes

Larrabetzu

Lezama

Lekeitio

Markina

Mendata

Mendexa

Morga

Mungia

Muskiz

Muxika

Orduña

Sestao

Sopelana

Sopuerta

Zalla

Zamudio

Zaratamo

1.2.17 Posebni vinorodni okoliš Chacolí De Getaria/Getariako Txakolína

Aia

Getaria

Zarautz

1.2.18 Posebni vinorodni okoliš El Hierro

Frontera

Valverde

1.2.19 Posebni vinorodni okoliš Jerez-Xérès-Sherry and Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda

Chiclana de la Frontera

Chipiona

Jerez de la Frontera

Lebrija

Puerto de Santa Maria

Puerto Real

Rota

Sanlúcar de Barrameda

Trebujena

1.2.20 Posebni vinorodni okoliš Jumilla

Albatana

Fuente-Alamo

Hellin

Jumilla

Montealegre del Castillo

Ontur

Tobarra

1.2.21 Posebni vinorodni okoliš Lanzarote

Arrecife

Hariá

San Bartolomé

Teguise

Tías

Tinajo

Yaiza

1.2.22 Posebni vinorodni okoliš Málaga

Alameda

Alcaucin

Alfarnate

Alfarnatejo

Algarrobo

Alhaurín de la Torre

Almachar

Almogia

Antequera

Archez

Archidona

Arenas

Benamargosa

Benamocarra

Borge

Campillos

Canillas de Albaida

Canillas del Aceituno

Casabermeja

Casares

Colmenar

Comares

Cómpeta

Cuevas de San Marcos

Cuevas Bajas

Cutar

Estepona

Frigiliana

Fuente Piedra

Humilladero

Iznate

Macharaviaya

Manilva

Moclinejo

Mollina

Nerja

Periana

Rincón de la Victoria

Riogordo

Salares

Sayalonga

Sedella

Sierra de Yeguas

Torrox

Totalán

Velez-Málaga

Villanueva del Trabuco

Villanueva de Tapia

Villanueva del Rosario

Villanueva de Algaidas

Viñuela

1.2.23 Posebni vinorodni okoliš La Mancha

Acabrón

Ajofrin

Albaladejo

Alberca de Záncara

Alcázar de San Juan

Alcolea de Calatrava

Alconchel de la Estrella

Aldea del Rey

Alhambra

Almagro

Almarcha

Almedina

Almendros

Almodovar del Campo

Almonacid del Marquesado

Almonacid de Toledo

Arenas de San Juan

Argamasilla de Alba

Argamasilla de Calatrava

Atalaya del Cañavate

Ballesteros de Calatrava

Barajas de Melo

Belinchón

Belmonte

Bolaños de Calatrava

Cabanas de Yepes

Cabezamesada

Calzada de Calatrava

Campo de Criptana

Camuñas

Cañada de Calatrava

Cañadajuncosa

Cañavate

Carrascosa de Haro

Carríon de Calatrava

Carrizosa

Casas de Fernando Alonso

Casas de Haro

Casas de los Pinos

Casas de Benitez

Casas de Guijarro

Castellar de Santiago

Castillo de Garcimuñoz

Cervera del Llano

Chueca

Ciruelos

Ciudad Real

Consuegra

Corral de Almaguer

Cortijos

Cózar

Daimiel

Dosbarrios

Fernancaballero

Fuenllana

Fuensanta

Fuente el Fresno

Fuente de Pedro Naharro

Fuentelespino de Haro

Granátula de Calatrava

Guardia

Herencia

Hinojosa

Hinojosos

Honrubia

Hontanaya

Horcajo de Santiago

Huelves

Huerta de Valdecarábanos

Labores

Leganiel

Lezuza

Lillo

Madridejos

Malagon

Manzanares

Manzaneque

Marjaliza

Mascaraque

Membrilla

Mesas

Miguel Esteban

Miguelturra

Minaya

Monreal del Llano

Montalbanejo

Montalvos

Montiel

Mora

Mota del Cuervo

Munera

Nambroca

Noblejas

Ocaña

Olivares de Júcar

Ontigola con Oreja

Orgaz con Arisgotas

Osa de la Vega

Ossa de Montiel

Pedernoso

Pedro Muñoz

Pedroñeras

Picón

Piedrabuena

Pinarejo

Poblete

Porzuna

Pozoamargo

Pozorrubio

Pozuelo de Calatrava

Pozoamargo

Provencio

Puebla de Almoradiel

Puebla del Principe

Puebla de Almenara

Puerto Lápice

Quero

Quintanar de la Orden

Rada de Haro

Roda

Romeral

Rozalén del Monte

Saelices

San Clemente

Santa Cruz de la Zarza

Santa Maria de los Llanos

Santa Cruz de los Cañamos

Santa Maria del Campo

Sisante

Socuéllamos

Solana

Sonseca con Casalgordo

Tarancón

Tarazona de la Mancha

Tembleque

Terrinches

Toboso

Tomelloso

Torralba de Calatrava

Torre de Juan Abad

Torrubia del Campo

Torrubia del Castillo

Tresjuncos

Tribaldos

Turleque

Uclés

Urda

Valenzuela de Calatrava

Valverde de Jucar

Vara de Rey

Villa de Don Fadrique

Villacañas

Villaescusa de Haro

Villafranca de los Caballeros

Villahermosa

Villamanrique

Villamayor de Calatrava

Villamayor de Santiago

Villaminaya

Villamuelas

Villanueva de Alcardete

Villanueva de Bogas

Villanueva de los Infantes

Villanueva de la Fuente

Villar del Pozo

Villar de la Encina

Villanueva de los Infantes

Villar del Pozo

Villar de la Encina

Villar de Cañas

Villarejo de Fuentes

Villares del Saz

Villarrobledo

Villarrubia de Santiago

Villarrubia de los Ojos

Villarrubio

Villarta de San Juan

Villasequilla de Yepes

Villatobas

Villaverde y Pasaconsol

Yebénes

Yepes

Zarza del Tajo

1.2.24 Posebni vinorodni okoliš Mentrida

Albarreal de Tajo

Alcabón

Aldea en Cabo

Almorox

Arcicóllar

Barcience

Burujón

Camarena

Camarenilla

Carmena

Carranque

Casarrubios del Monte

Castillo de Bayuela

Cebolla

Cedillo del Condado

Cerralbos

Chozas de Canales

Domingo Pérez

Escalona

Escalonilla

Fuensalida

Gerindote

Hinojosa de San Vincente

Hormigos

Huecas

Lominchar

Lucillos

Maqueda

Mentrida- Montearagón

Nombela

Novés

Otero

Palomeque

Paredes

Paredas de Escalona

Pelahustán

Portillo

Real de San Vincente

Recas

Rielves

Santa Olalla

Santa Cruz del Retamar

Torre de Esteban Hambrán

Torrijos

Val de Santo Domingo

Valmojado

Ventas de Retamosa

Villamiel

Viso

Yunclillos

1.2.25 Posebni vinorodni okoliš Montilla-Moriles

Aguilar de la Frontera

Baena

Cabra

Castro del Rio

Doña Mencia

Espejo

Fernán-Nuñez

Lucena

Montalbán

Montemayor

Montilla

Monturque

Moriles

Nueva Carteya

Puente Genil

Rambla

Santaella

1.2.26 Posebni vinorodni okoliš Navarra

(a) Podobmočje Ribera Baja

Ablitas

Arguedas

Barillas

Cascante

Castejón

Cintruénigo

Corella

Fitero

Monteagudo

Murchante

Tudela

Tulebras

Valtierra

(b) Podobmočje Ribera Alta

Artajona

Beire

Berbinzana

Cadreita

Caparroso

Cárcar

Carcastillo

Falces

Funes

Larraga

Lerin

Lodosa

Marcilla

Mélida

Milagro

Miranda de Arga

Murillo el Fruto

Murillo el Cuende

Olite

Peralta

Pitillas

Sansoain

Santacara

Sesma

Tafalla

Villafranca

Aberin

Allo

Arcos

Arellano

Arróniz

Ayeguí

Barbarín

Busto

Desojo

Discastillo

Espronceda

Estella

Igúzquiza

Lazagurria

Luquín

Mendaza

Morentin

Oteiza de la Solana

Sansol

Torralba del Rio

Torres del Rio

Valle de Yerri

Villatuerta

Villa mayor de Monjardín

(d) Podobmočje Valdizarbe

Adios

Añorbe

Artazu

Barásoain

Biurrun

Cirauqui

Etxauri

Enériz

Garinoain

Guirguillano

Legarda

Leoz

Mañeru

Mendigorria

Muruzábal

Obanos

Orisoain

Oloriz

Puente la Reina

Pueyo

Tiebas-Muruarte de Reta

Tirapu

Ucar

Unzué

Uterga

(e) Podobmočje Baja Montaña

Aibar

Aoiz

Cáseda

Eslava

Ezprogui

Gallipienzo

Javier

Leache

Lerga

Llédena

Lumbier

Sada

San Martin de Unx

Sanguesa

Ujué

1.2.27 Posebni vinorodni okoliš Penedès

Abrera

Aiguamurcia

Albinyana

Avinyonet

Banyeres

Begues

Bellvei

Bisbal del Penedès, La

Bonastre

Cabanyas

Cabrera d'Igualada

Calafell

Canyelles

Castellet i Gornal

Castellvi Rosanes

Castellvi de la Marca

Cervelló

Corbera de Llobregat

Creixell

Cubelles

Cunit

Font-rubí

Gelida

Granada

Hostalets de Pierola

Llacuna

Llorenç del Penedès

Martorell

Mascefa

Mediona

Montmell

Olèrdola

Olesa de Bonesvalls

Olivella

Pacs del Penedàs

Piera

Pla del Penedàs

Pontons

Puigdálber

Roda de Barà

Sant Llorenç d'Hortons

Sant Quinti de Mediona

Sant Sadurni d'Anoia

Sant Cugat Sesgarrigues

Sant Esteve Sesrovires

Sant Jaume dels Domenys

Santa Margarida i els Monjos

Santa Fe del Penedès

Santa Maria de Miralles

Santa Oliva

Sant Jaume dels domenys

Sant Marti Sarroca

Sant Pere de Ribes

Sant Pere de Riudebitlles

Sitges

Subirats

Torrelavid

Torrelles de Foix

Vallirana

Vendrell, El

Vilafranca del Penedès

Vilanova i la Geltrú

Viloví

1.2.28 Posebni vinorodni okoliš Priorato

Bellmunt del Priorat

Gratallops

Lloà

Morera de Montsant

Poboleda

Porrerá

Torroja del Priorat

Vilella Alta

Vilella Baixa

1.2.29 Posebni vinorodni okoliš Rias Baixas

(a) Podobmočje Val do Salnés

Caldas de Reis

Cambados

Meaño

Meis

Portas

Ribadumia

Sanxenxo

Vilanova de Arousa

Villagracia de Arousa

(b) Podobmočje Condado do Tea

A Cañiza

Arbo

As Neves

Crecente

Salvaterra de Miño

O Rosal

Tomiño

Tui

1.2.30 Posebni vinorodni okoliš Ribeiro

Arnoia

Beade

Carballeda de Avia

Castrelo de Miño

Cenlle

Cortegada

Leiro

Punxin

Ribadavia

1.2.31 Posebni vinorodni okoliš Ribeira del Duero

Adrada de Haza

Aguilera

Alcubilla de Avellaneda

Aldehorno

Anguix

Aranda de Duero

Baños de Valdearados

Berlangas de Roa

Boada de Roa

Bocos de Duero

Burgo de Osma

Caleruega

Campillo de Aranda

Canalejas de Peñafiel

Castillejo de Robledo

Castrillo de la Vega

Castrillo de Duero

Cueva de Roa

Curiel de Duero

Fompedraza

Fresnilla de las Dueñas

Fuentecén

Fuentelcésped

Fuentelisendo

Fuentemolinos

Fuentenebro

Fuentespina

Gumiel del Mercado

Gumiel de Hizán

Guzmán

Haza

Honrubia de la Cuesta

Hontangas

Hontoria de Valdearados

Horra

Hoyales de Roa

Langa de Duero

Mambrilla de Castrejón

Manzanillo

Milagros

Miño de san Esteban

Montejo de la Vega de la Zerrezuela

Moradillo de Roa

Nava de Roa

Olivares de Duero

Olmedillo de Roa

Olmos de Peñafiel

Pardilla

Pedrosa de Duero

Peñafiel

Peñaranda de Duero

Pesquera de Duero

Piñel de Abajo

Piñel de Arriba

Quemada

Quintana del Pidio

Quintanamanvirgo

Quintanilla de Onésimo

Quintanilla de Arriba

Rábano

Roa de Duero

Roturas

San Esteban de Gormaz

San Juan del Monte

San Martin de Rubiales

Santa Cruz de la Salceda

Sequera de Haza

Sotillo de la Ribera

Terradillos de Esgueva

Torre de Peñafiel

Torregalindo

Tórtoles de Esgueva

Tubilla del Lago

Vadocondes

Valbuena de Duero

Valcabado de Roa

Valdeande

Valdearcos de la Vega

Valdezate

Vid

Villaescusa de Roa

Villalba de Duero

Villalbilla de Gumiel

Villatuelda

Villaverde de Montejo

Villovela de Esgueva

Zazuar

1.2.32 Posebni vinorodni okoliš Rioja

(a) Podobmočje Rioja Alavena

Baños de Ebro

Barriobusto

Cripán

Elciego

Elvillar de Alava

Labastida

Labraza

Laguardia

Lanciego

Lapuebla de Labarca

Leza

Moreda de Alava

Navaridas

Oyón

Salinillas de Buradon

Samaniego

Villanueva de Alava

Yécora

(b) Podobmočje Rioja Alta

Abalos

Alesón

Alesanco

Anguciana

Arenzana de Arriba

Arenzana de Abajo

Azofra

Badarán

Bañares

Baños de Rio Tobía

Baños de Rioja

Berceo

Bezares

Bobadilla

Briñas

Briones

Camprovín

Canillas

Cañas

Cárdenas

Casalarreina

Castañares de Rioja

Cellorigo

Cenicero

Cidamón

Cihuri

Cirueña

Cordovín

Cuzcurrita de Rio Tirón

Daroca de Rioja

Entrena

Estollo

Fonseca

Fonzaleche

Fuenmayor

Galbárruli

Gimileo

Haro

Herramélluri

Hervias

Hormilleja

Hormilla

Hornos de Moncalvillo

Huércanos

Lardero

Leiva

Logroño

Manjarrés

Matute

Medrano

Nájera

Navarrete

Ochándurí

Ollaurí

Rodezno

Sajazarra

San Millán de Yécora

San Torcuato

San Vicente de la Sonsierra

San Asensio

Santa Coloma

Sojuela

Sorzano

Sotés

Tirgo

Tormantos

Torrecilla Sobre Alesanco

Torremontalbo

Treviana

Tricio

Uruñuela

Ventosa

Villajero

Villalba de Rioja

Villar de Torre

Zarratón

Agoncillo

Aguilar del río Alhama

Albelda de Iregua

Alberite

Alcanadre

Aldeanueva de Ebro

Alfaro

Andosilla

Aras

Arnedo

Arrúbal

Ausejo

Autol

Azagra

Bargota

Bergasa

Bergasilla

Calahorra

Cervera del rio alhama

Clavijo

Corera

Cornago

Galilea

Grávalos

Herce

Igea

Lagunilla del Jubera

Leza del Río Leza

Mendavia

Molinos de Ocón

Murillo del Río Leza

Nalda

Ocón

Pradejón

Quel

Redal

Ribafrecha

Rincón de Soto

San Adrián

Santa Engracia de Jubera

Sartaguda

Tudelilla

Viana

Villa de Ocón

Villamediana de Iregua

Villar de Arnedo

1.2.33 Posebni vinorodni okoliš Rueda

Aguasal

Alaejos

Alcazarén

Aldehuela del Codonal

Almenara de Adaja

Ataquines

Bernuy de Coca

Blasconuño de Matacabras

Bobadilla del Campo

Bócigas

Brahojos de Medina

Campillo

Carpio del Campo

Castrejón

Castronuño

Cervillego de la Cruz

Codorniz

Donhierro

Fresno el Viejo

Fuente Olmedo

Fuente de Santa Cruz

Fuente el sol

Gomeznarro

Hornillos

Juarros de Voltoya

Llano de Olmedo

Llomoviejo

Madrigal de las Altas Torres

Matapozuelos

Medina del Campo

Mojados

Montejo de Arévalo

Montuenga

Moraleja de Coca

Moraleja de las Panaderas

Muriel

Nava del Rey

Nava de La Asunción

Nieva

Nueva Villa de las Torres

Olmedo

Pollos

Pozal de Gallinas

Pozáldez

Puras

Ramiro

Rapariegos

Rodilana

Rubi de bracamonte

Rueda

San Cristobal de la Vega

Santuiste de San Juan Bautista

Salvador de Zapardiel

San Pablo de la Moraleja

Seca

Serrada

Siete Iglesias de Travancos

Tordesillas

San Vicente del Palacio

Torrecilla de la Orden

Torrecilla de la Abadesa

Torecilla del Valle

Tolocirio

Valdestillas

Velascalvaro

Ventosa de la Cuesta

Villafranca de Duero

Villagonzalo de Coca

Villanueva de Duero

Villaverde de Medina

Zarza

1.2.34 Posebni vinorodni okoliš Somontano

Abiego

Adahuesca

Angues

Alcalá del Obispo

Alquézar

Antillón

Argavieso

Azara

Azlor

Barbastro

Barbuñales

Berbegal

Bierge

Blecua y Torres

Capella

Casbas de Huesca

Castillazuelo

Colungo

Estada

Estadilla

Fonz

Grado

Graus

Hoz y Costean

Ibieca

Ilche

Laluenga

Laperdiguera

Lascellas-Ponzano

Naval

Olvena

Peralta de Alcofea

Peraltilla

Perarrúa

Pertusa

Pozán de Vero

Puebla de Castro

Salas Altas

Salas Bajas

Santa Maria Dulcis

Secastilla

Siétamo

Torres de Alcanadre

1.2.35 Posebni vinorodni okoliš Tacoronte-Acentejo

El Sauzal

Matanza de Acentejo

Victoria de Acentejo

Laguna

Santa Úrsula

Tacoronte

Tegueste

1.2.36 Posebni vinorodni okoliš Tarragona

(a) Podobmočje Campo de Tarragona

Alcover

Aleixar

Alforja

Alió

Almoster

Altafulla

Argentera

Ascó

Benisanet

Borges del Camp

Botarell

Bràfim

Cabra del Camp

Cambrils

Castellvell del Camp

Catllar

Colldejou

Constantí

Cornudella

Duesaigües

Figuerola del Camp

Garcia

Garidells

Ginestar

Masó

Masllorens

Maspujols

Milà

Miraver

Montbrió del Camp

Montferrí

Mont-roig

Mora d'Ebre

Mora la Nova

Morell

Nou de Gaià

Nulles

Pallaresos

Perafort

Pla da Santa María

Pobla de Montornès

Pobla de Mafumet

Puigpelat

Renau

Reus

Riera de Gaià

Riudecanyes

Rodonyà

Rourell

Ruidecols

Ruidoms

Salomó

Secuita

Selva del Camp

Tarragona

Tivissa

Torre del Espanyol

Torredembarra

Ulldemolins

Vallmoll

Valls

Vespella

Vila-rodona

Vilabella

Vilallonga del Camp

Vilanova d'Escornalbou

Vilaseca i Salou

Vinebre

Vinyols i els Arcs

(b) Podobmočje Falset

Cabassers

Capçanes

Figuera

Guiamets, Els, i Marça

Masroig

Pradell

Torre de Fontaubella

1.2.37 Posebni vinorodni okoliš Terra Alta

Arnés

Batea

Bot Pinell de Brai

Caseres

Corbera de Terra Alta

Fatarella, Gandesa

Horta de Sant Joan

Pobla de Massalauca

Prat de Comte

Vilalba dels Arcs

1.2.38 Posebni vinorodni okoliš Toro

Argujillo

Bóveda de Toro

Morales de Toro

Pego

Peleagonzalo

Piñero

San Román de Hornija

San Miguel de la Ribera

Sanzoles

Toro

Valdefinjas

Venialbo

Villabuena del Puente

Villafranca de Duero

1.2.39 Posebni vinorodni okoliš Utiel-Requena

Camporrobles

Caudete

Fuenterrobles

Siete Aguas

Sinarcas

Utiel

Venta del Moro

Villagordo

1.2.40 Posebni vinorodni okoliš Valdeorras

Barco

Bollo

Carballeda de Valdeorras

Laroco

Petín

Rúa

Rubiana

Villamartin

1.2.41 Posebni vinorodni okoliš Valdepeñas

Alcubillas

Moral de Calatrava

San Carlos del Valle

Santa Cruz de Mudela

Torrenueva

Valdepeñas

1.2.42 Posebni vinorodni okoliš Valencia

Camporrobles

Caudete de las Fuentes

Fuenterrobles

Requena

Sieteaguas

Sinarcas

Utiel

Venta del Moro

Villargordo del Cabriel

(a) Podobmočje Alto Turia

Alpuente

Aras de Alpuente

Chelva

La Yesa

Titaguas

Tuéjar

(b) Podobmočje Valentino

Alborache

Alcublas

Andilla

Bugarra

Buñol

Casinos

Cheste

Chiva

Chulilla

Domeño

Estivella

Gestalgar

Godelleta

Higueruelas

Lliria

Losa del Obispo

Macastre

Monserrat

Montroy

Montserrat

Pedralba

Real de Montroy

Turís

Villamarxant

Villar del Arzobispo

Catadau

Cheste

Chiva

Godelleta

Llombai

Monserrat

Montroy

Real de Montroy

Turis

(d) Podobmočje Clariano

Adzaneta de Albaida

Agullent

Albaida

Alfarrasí

Ayelo de Malferit

Ayelo de Rugat

Bèlgida

Bellús

Beniatjar

Benicolet

Benigànim

Bocairem

Bufalí

Castelló de Rugat

Font la Figuera

Fontanars dels Alforins

Guadasequies

L'Olleria

La Pobla del Duc

Llutxent

Moixent

Montaberner

Montesa

Montichelvo

Ontinyent

Otos

Palomar

Pinet

Quatretonda

Ràfol de Salem

Sempere

Terrateig

Vallada

1.2.43 Posebni vinorodni okoliš Valle de Güimar

Arafo

Candelaria

Güimar

1.2.44 Posebni vinorodni okoliš Valle de la Orotava

La Orotava

Puerto de la Cruz

Los Realejos

1.2.45 Posebni vinorodni okoliš Vinos de Madrid

(a) Podobmočje Arganda

Ambite

Aranjuez

Arganda del Rey

Belmonte de Tajo

Campo Real

Carabaña

Chinchón

Colmenar de Oreja

Fuentidueña de Tajo

Getafe

Loeches

Mejorada del Campo

Morata de Tajuña

Orusco

Perales de Tajuña

Pezuela de las Torres

Pozuelo del Rey

Tielmes

Titulcia

Valdaracete

Valdelaguna

Valdilecha

Villaconejos

Villamanrique de Tajo

Villar del Olmo

Villarejo de Salvanés

(b) Podobmočje Navalcarnero

Álamo

Aldea del Fresno

Arroyomolinos

Batres

Brunete

Fuenlabrada

Griñón

Humanes de Madrid

Moraleja de Enmedio

Móstoles

Navalcarnero

Parla

Serranillos del Valle

Sevilla la Nueva

Valdemorillo

Villamanta

Villamantilla

Villanueva de la Cañada

Villaviciosa de Odón

Cadalso de los Vidrios

Cenicientos

Chapinería

Colmenar de Arroyo

Navas del Rey

Pelayos de la Presa

Rozas de Puerto Real

San Martín de Valdeiglesias

Villa del Prado

1.2.46 Posebni vinorodni okoliš Ycoden-Daute-Isora

San Juan de la Rambla

La Guancha

Icod de los vinos

Garachico

Los Silos

Buenavista del Norte

El Tanque

Santiago del Teide

Guía de Isora

1.2.47 Posebni vinorodni okoliš Yecla

Yecla

2. Namizna vina z geografsko označbo

Abanilla

Bages

Bajo Aragón

Cádiz

Campo de Cartagena

Cañamero

Cebreros

Contraviesa-Alpujarra

Fermoselle-Arribes del Duero

Gálvez

La Gomera

Gran Canaria-El Monte

Manchuela

Matanegra

Medina del Campo

Montánchez

Plà i Llevant de Mallorca

Pozohondo

Ribeira Sacra

Ribera Alta del Guadiana

Ribera Baja del Guadiana

Sacedón-Mondéjar

Sierra de Alcaraz

Tierra de Barros

Tierra del Vino de Zamora

Tierra Baja de Aragón

Valdejalón

Valdevimbre-Los Oteros

Valle del Cinca

Valle del Miño-Ourense

B. Tradicionalni izrazi

Amontillado

Chacoli-Txakolina

Criadera

Criaderas y Soleras

Crianza

Denominacíon de Origen/DO

Denominacíon de Origen calificada/DOCa

Fino

Fondillón

Lagrima

Oloroso

Pajarete

Palo cortado

Raya

Vendimia temprana

Vendimia seleccionada

Vino de la Tierra

IV. VINA Z IZVOROM IZ HELENSKE REPUBLIKE

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

1.1 Imena posebnih vinorodnih okolišev

1.1.1 Ovoμασία προελελεύσεως ελεγχομέη (appellation d'origine contrôlée)

Σάμος (Samos)

Πατρών (Patras)

Ρίου Παταών (Patras)

Κεφαλληνίας (Kefalenija)

Ρόδου (Rodos)

Λήμνου (Lemnos)

1.1.2 Ουομασία προελεύαεως αυωτέρας ποιότητας (appellation d'origine de qualité supérieure)

Σητεία (Sitia)

Νεμέα (Némée)

Σαυτορίνη (Santorini)

Λαφνές (Dafnes)

Ρόδος (Rodos)

Νάδος (Naoussa)

Κεφαλληίας (Kefalenija)

Ραψάνη (Rapsani)

Μανπνεία (Mantinee)

Πεζά (Peza)

Αρχάυες (Archanes)

Πάτραι (Patras)

Ζίτσα (Zitsa)

Αμύνταου (Amynteon)

Γουμένισσα (Gumenissa)

Πάρος (Paros)

Λήμνος (Lemnos)

Αγχίαλος (Anchialos)

Πλαγιές Μελίτωνα (Côtes de Meliton)

Μεσεικόλα (Mesenicola)

2. Namizna vina

2.1 Ονομασια κατα παραδοση (tradicionalna oznaka)

Αττικής (Attikis)

Βοιωτίασ (Viotias)

Ευβοίας (Evias)

Μεσογείων (Messoguion)

Κρωπίας (Kropias)

Κορωπίου (Koropiou)

Μαρκοπούλου (Markopoulou)

Μεγάρων (Megaron)

Παιανίας (Peanias)

Λιοπεσίου (Liopessiou)

Παλλήνης (Pallinis)

Ππικερμίου (Pikermiou)

Σπάτων (Spaton)

Θηβών (Thivon)

Γιάλτρων (Guialtron)

Καρύστου (Karystou)

Χαλκίδας (Halkidas)

Ζακύνθου (Zante)

2.2 Τοπικόσ ονίoς (lokalno vino)

Τοπικός οίoς Τριφυλίας (Trifilia)

Μεσημβριώτικος τοπικός οίνoς (Messimvria)

Επανωμίτικος τιπικός οίνoς (Epanomie)

Τοπικός οίνος Πλαγιών ορεινης Κορινθίας (côtes montagneuses de Korinthia)

Τοπικός οίνoς Πυλίας (Pylie)

Τοπικός οίνoς Πλαγίες Βερτίσκου (côtes de Vertiskos)

Ηρακλειώτικος τοπικός οίνoς (Heraklion)

Λασιθιώτικος τοπικός οίνoς (Lassithie)

Πελοποννησιακός τοπικός οίνoς (Peloponnese)

Μεσσηνιακός τοπικός οίνος (Messina)

Μακεδονικός τοπικός οίνoς (Makedonija)

Κρετικός τοπικός οίνος (Kreta)

Θεσσαλικός τοπικός οίνος (Tesalija)

Τοπικός οίος Κισάμου (Kissamos)

Τοπικός οίνος Τυρνάβου (Tyrnavos)

Τοπικός οίνος πλαγιές Αμπέλου (côtes de Ampelos)

Τοπικός οίνος Βίλλιζας (Villiza)

Τοπικός οίνος Γρεβενών (Grevena)

Τοπικός οίνος Ατικής (Attique)

Αγιορετίκος τοπικός οίος (Agioritikos)

Δωδεκανησιακος τοπικός οίνος (Dodekanese)

Αναβυσιωτικός τοπικός οίνος (de Anavyssiotikos)

Παιανίτιοκoς τοπικός οίνος (de Peanitikos)

Τοπικός οίνος Δράμας (Drama)

Κρανιώτικος τοπικός οίνος (Krania)

Τοπικός οίνος πλαγιών Πάρνηθας (Côtes de Parnitha)

Συριανός τοπικός οίνος (Syros)

Θηβαϊκός τοπικός οίνος (Thiva)

Τοπικός οίνος πλαγιών Κιθαιρώνα (côtes du Kitheron)

Τοπικός οίνος πλαγιών Πετρωτού (côtes de Petrotou)

Τοπικός οίνος Γερανιών (Gerania)

Παλληνιώτικος τοπικός οίνος (Pallini)

Αττικός τοπικός οίνος (Attique)

Αγοριανός τοπικός οίνος (Agorianos)

Τοπικός οίνος Αταλάντης (vallée de Atalanti)

Τοπικός οίνος Αρκαδίας (Vin de pays de Arcadia)

Παγγαιορείτικος τοπικός οίνος (Vin de pays de Paggeoritikos)

Τοπικός οίνος Μετάξατων (Vin de pays de Metaxata)

Τοπικός οίνος Κλημέντι (Vin de pays de Klimenti)

Τοπικός οίνος Ημαθίας (Vin de pays de Hemathia)

Τοπικος οίνος Κέρκυρας (Vin de pays de Kerkyra (Corfu))

Τοπικός οίνος Σιθονίας (Vin de pays de Sithonia)

Τοπικός οίνος Μαντζαβινάτων (Vin de pays de Mantzavinata)

Ισμαρικός τοπικός οίνος (Vin de pays d'Ismarikos)

Τοπικός οίνος Αβδήρων (Vin de pays de Avdira)

Τοπικός οίνος Ιωαννίνων (Vin de pays de Ioannina)

Τοπικός οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας (Vin de pays de côtes de Aigialieias)

Τοπικός οίνος Πλαγιές του Αίνου (Vin de pays de côtes du Ainou)

Θρακικός τοπικός οίνος (Vin de pays de Thrakie)

Τοπικός οίνος Ιλιου (Vin de pays de Ilion)

Μετσοβίτικος τοπικός οίνος (Vin de pays de Metsovon)

Κορωπιότικος τοπικός οίνος (Vin de pays de Koropie)

Τοπικός οίνος Θαψάνων (Vin de pays de Thapsanon)

Σιατιστινός τοπικός οίνος (Vin de pays de Siatistinon)

Τοπικός οίος Ριτσώνας Αυλίδος (Vin de pays de Ritsona Avlidos)

Τοπικός οίνος Λετρίνων (Vin de pays de Letrina)

Τοπικός οίνος Τεγέας (Vin de pays de Tegeas)

Αιγαιοπελαγιτικος τοπικός οίνος (Vin de pays de la Mer Egée)

Τοπικός οίνος Αιγαίου Πελάγους (Vin de pays de Aigaion pelagos)

Τοπικός οίνος Βορείων Πλαγιών Πεντελικού (Vin de pays de côtes nord de Penteli)

Σπατανείκος τοπικός οίνος (Vin de pays de Spata)

Μαρκοπουλιώτικος τοπικός οίνος (Vin de pays de Markopoulo)

Τοπικός οίνος Λελαντίον Πεδίου (Vin de pays de Lilantio Pedion)

Τοπικός οίνος Χαλκιδικής (Vin de pays de Chalkidiki)

Καρυστινός τοπικός οίος (Vin de pays de Karystos)

Τοπικός οίνος Χαλικούνας (Vin de pays de Chalikouna)

Τοπικός οίνος Οπουντίας Λοκρίδος (Vin de pays de Opountia Lokrida)

Τοπικός οίνος Πέλλας (Vin de pays de Pella)

Ανδριανιώτικος τοπικός οίνος (Vin de pays de Andriani)

Τοπικός οίνος Σερρών (Vin de pays de Serres)

Τοπικός οίνος Στερεάς Ελλάδος (Vin de pays de Sterea Ellada)

B. Tradicionalni izrazi

Ονομασία προελεύσεως ελεγχόμενη (appellation d'origine controlée)

Ονομασία προελεύσεως ανωτέρας πιοιότητας (appellation d'origine de qualité supérieure)

Ονομασία κατά παραδοση Ρετσίνα (appellation traditionnelle Retsina)

Ονομασία κατά παράδοση Βερντέα Ζακύνθου (appellation traditionnelle Verdea de Zante)

Τοπικός οίνος (vin local, vin de pays)

από διαλεκτούς αμπελώνες ("grand cru")

Κάβα (Cava)

Ρετσίνα (Retsina)

Κτήμα (Ktima)

Αρχοντικό (Archontiko)

Αμπελώνες (Ampelones)

Οίνος φυσικώς γλυκύς (vin naturellement doux)

V. VINA Z IZVOROM IZ ITALIJANSKE REPUBLIKE

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju ("vino di qualità prodotto in una regione determinata")

1.1 Kakovostna vina zgp, opisana z navedbo "Denominazione di origine controllata e garantita"

Albana di Romagna

Asti

Barbaresco

Barolo

Brachetto d'Acqui

Brunello di Montalcino

Carmignano

Chianti/Chianti Classico, ki ga lahko spremlja ena od naslednjih geografskih označb:

- Montalbano

- Rufina

- Colli fiorentini

- Colli senesi

- Colli aretini

- Colline pisane

- Montespertoli

Cortese di Gavi

Franciacorta

Gattinara

Gavi

Ghemme

Montefalco Sagrantino

Montepulciano

Recioto di Soave

Taurasi

Torgiano

Valtellina

Valtellina Grumello

Valtellina Inferno

Valtellina Sassella

Valtellina Valgella

Vernaccia di San Gimignano

Vermentino di Gallura

1.2 Kakovostna vina pdpo, opisana z navedbo "Denominazione di origine controllata"

1.2.1 Piemonte

Alba

Albugnano

Alto Monferrato

Acqui

Asti

Boca

Bramaterra

Caluso

Canavese

Cantavenna

Carema

Casalese

Casorzo d'Asti

Castagnole Monferrato

Castelnuovo Don Bosco

Chieri

Colli tortonesi

Colline novaresi

Colline saluzzesi

Coste della Sesia

Diano d'Alba

Dogliani

Fara

Gabiano

Langhe monregalesi

Langhe

Lessona

Loazzolo

Monferrato

Monferrato Casalese

Ovada

Piemonte

Pinorelese

Roero

Sizzano

Valsusa

Verduno

1.2.2 Val d'Aosta

Arnad-Montjovet

Chambave

Nus

Donnas

La Salle

Enfer d'Arvier

Morgex

Torrette

Valle d'Aosta

Vallée d'Aoste

1.2.3 Lombardia

Botticino

Capriano del Colle

Cellatica

Garda

Garda Colli Mantovani

Lugana

Mantovano

Oltrepň Pavese

Riviera del Garda Bresciano

San Colombano al Lambro

San Martino Della Battaglia

Terre di Franciacorta

Valcalepio

1.2.4 Trentino-Alto Adige

Alto Adige

Bozner Leiten

Bressanone

Brixner

Buggrafler

Burgraviato

Caldaro

Casteller

Colli di Bolzano

Eisacktaler

Etschtaler

Gries

Kalterer

Kalterersee

Lago di Caldaro

Meraner Hügel

Meranese di collina

Santa Maddalena

Sorni

St. Magdalener

Südtirol

Südtiroler

Terlaner

Terlano

Teroldego Rotaliano

Trentino

Trento

Val Venosta

Valdadige

Valle Isarco

Vinschgau

1.2.5 Veneto

Bagnoli di Sopra

Bagnoli

Bardolino

Breganze

Breganze Torcolato

Colli Asolani

Colli Berici

Colli Berici Barbarano

Colli di Conegliano

Colli di Conegliano Fregona

Colli di Conegliano Refrontolo

Colli Euganei

Conegliano

Conegliano Valdobbiadene

Conegliano Valdobbiadene Cartizze

Custoza

Etschtaler

Gambellara

Garda

Lessini Durello

Lison Pramaggiore

Lugana

Montello

Piave

San Martino della Battaglia

Soave

Valdadige

Valdobbiadene

Valpantena

Valpolicella

1.2.6 Friuli-Venezia Giulia

Carso

Colli Orientali del Friuli

Colli Orientali del Friuli Cialla

Colli Orientali del Friuli Ramandolo

Colli Orientali del Friuli Rosazzo

Collio

Collio Goriziano

Friuli Annia

Friuli Aquileia

Friuli Grave

Friuli Isonzo

Friuli Latisana

Isonzo del Friuli

Lison Pramaggiore

1.2.7 Liguria

Albenga

Albenganese

Cinque Terre

Colli di Luni

Colline di Levanto

Dolceacqua

Finale

Finalese

Golfo del Tigullio

Riviera Ligure di Ponente

Riviera dei fiori

1.2.8 Emilia-Romagna

Bosco Eliceo

Castelvetro

Colli Bolognesi

Colli Bolognesi Classico

Colli Bolognesi Colline di Riosto

Colli Bolognesi Colline Marconiane

Colli Bolognesi Colline Oliveto

Colli Bolognesi Monte San Pietro

Colli Bolognesi Serravalle

Colli Bolognesi Terre di Montebudello

Colli Bolognesi Zola Predosa

Colli d'Imola

Colli di Faenza

Colli di Parma

Colli di Rimini

Colli di Scandiano e Canossa

Colli Piacentini

Colli Piacentini Monterosso

Colli Piacentini Val d'Arda

Colli Piacentini Val Nure

Colli Piacentini Val Trebbia

Reggiano

Reno

Romagna

Santa Croce

Sorbara

1.2.9 Toscana

Barco Reale di Carmignano

Bolgheri

Bolgheri Sassicaia

Candia dei Colli Apuani

Carmignano

Chianti

Chianti classico

Colli Apuani

Colli dell‘Etruria Centrale

Colli di Luni

Colline Lucchesi

Costa dell'Argentario

Elba

Empolese

Montalcino

Montecarlo

Montecucco

Montepulciano

Montereggio di Massa Marittima

Montescudaio

Parrina

Pisano di San Torpè

Pitigliano

Pomino

San Gimignano

San Torpè

Sant‘Antimo

Scansano

Val d'Arbia

Val di Cornia

Val di Cornia Campiglia Marittima

Val di Cornia Piombino

Val di Cornia San Vincenzo

Val di Cornia Suvereto

Valdichiana

Valdinievole

1.2.10 Umbria

Assisi

Colli Martani

Colli Perugini

Colli Amerini

Colli Altotiberini

Colli del Trasimeno

Lago di Corbara

Montefalco

Orvieto

Orvietano

Todi

Torgiano

1.2.11 Marche

Castelli di Jesi

Colli pesaresi

Colli Ascolani

Colli maceratesi

Conero

Esino

Focara

Matelica

Metauro

Morro d'Alba

Piceno

Roncaglia

Serrapetrona

1.2.12 Lazio

Affile

Aprilia

Capena

Castelli Romani

Cerveteri

Circeo

Colli albani

Colli della Sabina

Colli lanuvini

Colli etruschi viterbesi

Cori

Frascati

Genazzano

Gradoli

Marino

Montecompatri Colonna

Montefiascone

Olevano romano

Orvieto

Piglio

Tarquinia

Velletri

Vignanello

Zagarolo

1.2.13 Abruzzi

Abruzzo

Abruzzo Colline teramane

Controguerra

Molise

1.2.14 Molise

Biferno

Pentro d'Isernia

1.2.15 Campania

Avellino

Aversa

Campi Flegrei

Capri

Castel San Lorenzo

Cilento

Costa d'Amalfi Furore

Costa d'Amalfi Ravello

Costa d'Amalfi Tramonti

Costa d'Amalfi

Falerno del Massico

Galluccio

Guardiolo

Guardia Sanframondi

Ischia

Massico

Penisola Sorrentina

Penisola Sorrentina-Gragnano

Penisola Sorrentina-Lettere

Penisola Sorrentina-Sorrento

Sannio

Sant'Agata de Goti

Solopaca

Taburno

Tufo

Vesuvio

1.2.16 Apulia

Alezio

Barletta

Brindisi

Canosa

Castel del Monte

Cerignola

Copertino

Galatina

Gioia del Colle

Gravina

Leverano

Lizzano

Locorotondo

Lucera

Manduria

Martinafranca

Matino

Nardò

Ortanova

Ostuni

Puglia

Salice salentino

San Severo

Squinzano

Trani

1.2.17 Basilicata

Vulture

1.2.18 Calabria

Bianco

Bivongi

Cirò

Donnici

Lamezia

Melissa

Pollino

San Vito di Luzzi

Sant`Anna di Isola Capo Rizzuto

Savuto

Scavigna

Verbicaro

1.2.19 Sicilia

Alcamo

Contea di Sclafani

Contessa Entellina

Delia Nivolalli

Eloro

Etna

Faro

Lipari

Marsala

Menfi

Noto

Pantelleria

Sambuca di Sicilia

Santa Margherita di Belice

Sciacca

Siracusa

Vittoria

1.2.20 Sardenia

Alghero

Arborea

Bosa

Cagliari

Campidano di Terralba

Mandrolisai

Oristano

Sardegna

Sardegna-Capo Ferrato

Sardegna-Jerzu

Sardegna-Mogoro

Sardegna-Nepente di Oliena

Sardegna-Oliena

Sardegna-Semidano

Sardegna-Tempio Pausania

Sorso Sennori

Sulcis

Terralba

2. Namizna vina z geografsko označbo

2.1 Abruzzi

Alto tirino

Colline Teatine

Colli Aprutini

Colli del sangro

Colline Pescaresi

Colline Frentane

Histonium

Terre di Chieti

Valle Peligna

Vastese

2.2 Basilicata

Basilicata

2.3 Avtonomna provinca Bolzano

Dolomiti

Dolomiten

Mitterberg

Mitterberg tra Cauria e Tel.:

Mitterberg zwischen Gfrill und Toll

2.4 Calabria

Arghilla

Calabria

Condoleo

Costa Viola

Esaro

Lipuda

Locride

Palizzi

Pellaro

Scilla

Val di Neto

Valdamato

Valle dei Crati

2.5 Campania

Colli di Salerno

Dugenta

Epomeo

Irpinia

Paestum

Pompeiano

Roccamonfina

Terre del Volturno

2.6 Emilia-Romagna

Castelfranco Emilia

Bianco dei Sillaro

Emilia

Fortana del Taro

Forli

Modena

Ravenna

Rubicone

Sillaro

Terre die Veleja

Val Tidone

2.7 Friuli-Venezia Giulia

Alto Livenza

Venezia Giulia

Venezie

2.8 Lazio

Civitella d'Agliano

Colli Cimini

Frusinate

Dei Frusinate

Lazio

Nettuno

2.9 Liguria

Colline Savonesi

Val Polcevera

2.10 Lombardia

Alto Mincio

Benaco bresciano

Bergamasca

Collina del Milanese

Montenetto di Brescia

Mantova

Pavia

Quistello

Ronchi di Brescia

Sabbioneta

Sebino

Terrazze Retiche di Sondrio

2.11 Marche

Marche

2.12 Molise

Osco

Rotae

Terre degli Osci

2.13 Apulia

Daunia

Murgia

Puglia

Salento

Tarantino

Valle d'Itria

2.14 Sardenia

Barbagia

Colli del Limbara

Isola dei Nuraghi

Marmila

Nuoro

Nurra

Ogliastro

Parteolla

Planargia

Romangia

Sibiola

Tharros

Trexenta

Valle dei Tirso

Valli di Porto Pino

2.15 Sicilia

Camarro

Colli Ericini

Fontanarossa di Cerda

Salemi

Salina

Sicilia

Valle Belice

2.16 Toscana

Alta Valle della Greve

Colli della Toscano centrale

Maremma toscana

Orcia

Toscana

Toscano

Val di Magra

2.17 Avtonomna provinca Trento

Dolomiten

Dolomiti

Atesino

Venezie

Vallagarina

2.18 Umbria

Allerona

Bettona

Cannara

Narni

Spello

Umbria

2.19 Veneto

Alto Livenza

Colli Trevigiani

Conselvano

Dolomiten

Dolomiti

Venezie

Marca Trevigiana

Vallagarina

Veneto

Veneto orientale

Verona

Veronese

B. Tradicionalna imena

Amarone

Auslese

Buttafuoco

Cacc'e mmitte

Cannellino

Cerasuolo

Denominazione di origine controllata/DOC/D.O.C

Denominazione di origine controllata e garantita/DOCG/D.O.C.G.

Est! Est!! Est!!!

Fior d'arancio

Governo all'uso Toscano

Gutturnio

Indicazione geografica tipica/IGT/I.G.T

Lacrima

Lacrima Christi

Lambiccato

Ramie

Rebola

Recioto

Sangue di Guida

Scelto

Sciacchetrà

Sforzato, Sfurzat

Torcolato

Vendemmia Tardiva

Vin Santo Occhio di Pernice

Vin Santo

Vino nobile

VI. VINA Z IZVOROM IZ VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

1.1 Imena posebnih vinorodnih okolišev

Ahn

Assel

Bech-Kleinmacher

Born

Bous

Burmerange

Canach

Ehnen

Ellange

Elvange

Erpeldange

Gostingen

Greiveldange

Grevenmacher

Lenningen

Machtum

Mertert

Moersdorf

Mondorf

Niederdonven

Oberdonven

Oberwormeldange

Remerschen

Remich

Rolling

Rosport

Schengen

Schwebsange

Stadtbredimus

Trintange

Wasserbillig

Wellenstein

Wintringen

Wormeldange

2. Namizna vina z geografsko označbo

…

B. Tradicionalna imena

Grand premier cru

Marque nationale appellation contrôlée/AC

Premier cru

Vin de pays

VII. VINA Z IZVOROM IZ PORTUGALSKE REPUBLIKE

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju ("vinho de qualidade produzido em região determinada")

1.1 Imena posebnih vinorodnih okolišev

Alcobaça

Alenquer

Almeirim

Arruda

Bairrada

Biscoitos

Borba

Bucelas

Carcavelos

Cartaxo

Castelo Rodrigo

Chamusca

Chaves

Colares

Coruche

Cova da Beira

Dão

Douro

Encostas da Nave

Encostas de Aire

Evora

Graciosa

Granja-Amareleja

Lafões

Lagoa

Lagos

Madeira/Madère/Madera

Setúbal

Moura

Óbidos

Palmela

Pico

Pinhel

Planalto Mirandęs

Portalegre

Portimão

Porto/Port/Oporto/Portwein/Portvin/Portwijn

Redondo

Reguengos

Santarém

Tavira

Tomar

Torres Vedras

Valpaços

Varosa

Vidigueira

Vinho Verde

Vinhos Verdes

1.2 Imena podobmočij

1.2.1 Posebni vinorodni okoliš Dão

Alva

Besteiros

Castendo

Serra da Estrela

Silgueiros

Terras de Senhorim

Terras de Azurara

1.2.3 Posebni vinorodni okoliš Douro

Alijó

Lamego

Meda

Sabrosa

Vila Real

1.2.4 Podobmočje Favaios

1.2.5 Posebni vinorodni okoliš Varosa

Tarouca

1.2.6 Posebni vinorodni okoliš Vinhos Verdes

Amarante

Basto

Braga

Lima

Monção

Penafiel

Vinho Verde

1.2.7 Drugi

Dão Nobre

Setubal roxo

2. Namizna vina z geografsko označbo

Alentejo

Algarve

Alta Estremadura

Beira Litoral

Beira Alta

Beiras

Estremadura

Ribatejo

Minho

Terras Durienses

Terras de Sico

Terras do Sado

Trás-os-Montes

B. Tradicionalna imena

Colheita Seleccionada

Denominação de Origem/DO

Denominação de Origem Controlada/DOC

Garrafeira

Indicação de Provenięncia Regulamentada/IPR

Região demarcada

Roxo

Vinho leve

Vinho regional

Region Madeira

Frasqueira

Region Porto

Crusted/Crusting

Lágrima

Late Bottled Vintage/LBV

Ruby

Tawny

Vintage

VIII. VINA Z IZVOROM IZ ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

English Vineyards

Welsh Vineyards

2. Namizna vina z geografsko označbo

English Counties

Welsh Counties

B. Tradicionalna imena

Regional wine

IX. VINA Z IZVOROM IZ ZVEZNE REPUBLIKE AVSTRIJE

A. Geografske označbe

1. Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju ("Qualitätswein bestimmter Anbaugebiete")

1.1 Imena vinorodnih območij

Burgenland

Niederösterreich

Steiermark

Tirol

Vorarlberg

Wien

1.2 Imena posebnih vinorodnih okolišev

1.2.1 Posebni vinorodni okoliš Burgenland

Neusiedlersee

Neusiedlersee-Hügelland

Mittelburgenland

Südburgenland

1.2.2 Posebni vinorodni okoliš Niederösterreich

Carnuntum

Donauland

Kamptal

Kremstal

Thermenregion

Traisental

Wachau

Weinviertel

1.2.3 Posebni vinorodni okoliš Steiermark

Süd-Oststeiermark

Südsteiermark

Weststeiermark

1.2.4 Posebni vinorodni okoliš Dunaj

Wien

1.3 Občine, njihovi deli, Großlagen, Riede, Flure, Einzellagen

1.3.1 Posebni vinorodni okoliš Neusiedlersee

(a) Großlage:

Kaisergarten

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Altenberg

Bauernaussatz

Bergäcker

Edelgründe

Gabarinza

Goldberg

Hansagweg

Heideboden

Henneberg

Herrnjoch

Herrnsee

Hintenaussere Weingärten

Jungerberg

Kaiserberg

Kellern

Kirchäcker

Kirchberg

Kleinackerl

Königswiese

Kreuzjoch

Kurzbürg

Ladisberg

Lange Salzberg

Langer Acker

Lehendorf

Neuberg

Pohnpühl

Prädium

Rappbühl-Weingärten

Römerstein

Rustenäcker

Sandflur

Sandriegel

Satz

Seeweingärten

Ungerberg

Vierhölzer

Weidener Zeiselberg

Weidener Ungerberg

Weidener Rosenberg

Andau

Apetlon

Bruckneudorf

Deutsch Jahrndorf

Edelstal

Frauenkirchen

Gattendorf

Gattendorf-Neudorf

Gols

Halbturn

Illmitz

Jois

Kittsee

Mönchhof

Neudorf bei Parndorf

Neusiedl am See

Nickelsdorf

Pamhagen

Parndorf

Podersdorf

Potzneusiedl

St. Andrä am Zicksee

Tadten

Wallern im Burgenland

Weiden am See

Winden am See

Zurndorf

1.3.2 Posebni vinorodni okoliš Neusiedlersee-Hügelland

(a) Großlagen:

Rosaliakapelle

Sonnenberg

Vogelsang

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Adler/Hrvatski vrh

Altenberg

Bergweinärten

Edelgraben

Fölligberg

Gaisrücken

Goldberg

Großgebirge/Veliki vrh

Hasenriegel

Haussatz

Hochkramer

Hölzlstein

Isl

Johanneshöh

Katerstein

Kirchberg

Kleingebirge/Mali vrh

Kleinhöfleiner Hügel

Klosterkeller Siegendorf

Kogel

Kogl/Gritsch

Krci

Kreuzweingärten

Langäcker/Dolnj sirick

Leithaberg

Lichtenbergweingärten

Marienthal

Mitterberg

Mönchsberg/Lesicak

Purbacher Bugstall

Reisbühel

Ripisce

Römerfeld

Römersteig

Rosenberg

Rübäcker/Ripisce

Schmaläcker

St. Vitusberg

Steinhut

Wetterkreuz

Wolfsbach

Zbornje

Antau

Baumgarten

Breitenbrunn

Donnerskirchen

Draßburg

Draßburg-Baumgarten

Eisenstadt

Forchtenstein

Forchtenau

Großhöflein

Hirm

Hirm-Antau

Hornstein

Kleinhöflein

Klingenbach

Krensdorf

Leithaprodersdorf

Loipersbach

Loretto

Marz

Mattersburg

Mörbisch/See

Müllendorf

Neudörfl

Neustift an der Rosalia

Oggau

Oslip

Pöttelsdorf

Pöttsching

Purbach/See

Rohrbach

Rust

St. Georgen

St. Margarethen

Schattendorf

Schützengebirge

Siegendorf

Sigless

Steinbrunn

Steinbrunn-Zillingtal

Stöttera

Stotzing

Trausdorf/Wulka

Walbersdorf

Wiesen

Wimpassing/Leitha

Wulkaprodersdorf

Zagersdorf

Zemendorf

1.3.3 Posebni vinorodni okoliš Mittelburgenland

(a) Großlage:

Goldbachtal

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Altes Weingebirge

Deideckwald

Dürrau

Gfanger

Goldberg

Himmelsthron

Hochäcker

Hochberg

Hochplateau

Hölzl

Im Weingebirge

Kart

Kirchholz

Pakitsch

Raga

Sandhoffeld

Sinter

Sonnensteig

Spiegelberg

Weingfanger

Weislkreuz

Deutschkreutz

Frankenau

Frankenau-Unterderpullendorf

Girm

Großmutschen

Großwarasdorf

Haschendorf

Horitschon

Kleinmutschen

Kleinwarasdorf

Klostermarienberg

Kobersdorf

Kroatisch Gerersdorf

Kroatisch Minihof

Lackenbach

Lackendorf

Lutzmannsburg

Mannersdorf

Markt St. Martin

Nebersdorf

Neckenmarkt

Nikitsch

Raiding

Raiding-Unterfrauenhaid

Ritzing

Stoob

Strebersdorf

Unterfrauenheid

Unterpetersdorf

Unterpullendorf

1.3.4 Posebni vinorodni okoliš Südburgenland

(a) Großlagen:

Pinkatal

Rechnitzer Geschriebenstein

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Gotscher

Rosengarten

Schiller

Tiefer Weg

Wohlauf

Bonisdorf

Burg

Burgauberg

Burgauberg-Neudauberg

Deutsch Tschantschendorf

Deutschschützen-Eisenberg

Deutsch Bieling

Deutsch Ehrensdorf

Deutsch Kaltenbrunn

Deutsch-Schützen

Eberau

Edlitz

Eisenberg an der Pinka

Eltendorf

Gaas

Gamischdorf

Gerersdorf-Sulz

Glasing

Großmürbisch

Güssing

Güttenbach

Hackerberg

Hagensdorf

Hannersdorf

Harmisch

Hasendorf

Heiligenbrunn

Hoell

Inzenhof

Kalch

Kirchfidisch

Kleinmürbisch

Kohfidisch

Königsdorf

Kotezicken

Kroatisch Tschantschendorf

Kroatisch Ehrensdorf

Krobotek

Krottendorf bei Güssing

Krottendorf bei Neuhaus am Klausenbach

Kukmirn

Kulmhohe Gfang

Limbach

Luising

Markt-Neuhodis

Minihof-Liebau

Mischendorf

Moschendorf

Mühlgraben

Neudauberg

Neumarkt im Tauchental

Neusiedl

Neustift

Oberbildein

Ollersdorf

Poppendorf

Punitz

Rax

Rechnitz

Rehgraben

Reinersdorf

Rohr

Rohrbrunn

Schallendorf

St Michael

St Nikolaus

St Kathrein

Stadtschlaining

Steinfurt

Strem

Sulz

Sumetendorf

Tobau

Tschanigraben

Tudersdorf

Unterbildein

Urbersdorf

Weichselbaum

Weiden bei Rechnitz

Welgersdorf

Windisch Minihof

Winten

Woppendorf

Zuberbach

1.3.5 Posebni vinorodni okoliš Thermenregion

(a) Großlagen:

Badener Berg

Vöslauer Hauerberg

Weißer Stein

Tattendorfer Steinhölle (Stahölln)

Schatzberg

Kappellenweg

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Am Hochgericht

Badener Berg

Brunner Berg

Dornfeld

Goldeck

Gradenthal

Großriede Les'hanl

Hochleiten

Holzspur

In Brunnerberg

Jenibergen

Kapellenweg

Kirchenfeld

Kramer

Lange Bamhartstäler

Mandl-Höh

Mitterfeld

Oberkirchen

Pfaffstättner Kogel

Prezessbühel

Rasslerin

Römerberg

Satzing

Steinfeld

Weißer Stein

Bad Fischau-Brunn

Bad Vöslau

Bad Fischau

Baden

Berndorf

Blumau

Blumau-Neurißhof

Braiten

Brunn am Gebirge

Brunn/Schneebergbahn

Brunnenthal

Deutsch-Brodersdorf

Dornau

Dreitstetten

Ebreichsdorf

Eggendorf

Einöde

Enzesfeld

Frohsdorf

Gainfarn

Gamingerhof

Gießhübl

Großau

Gumpoldskirchen

Günselsdsorf

Guntramsdorf

Hirtenberg

Josefsthal

Katzelsdorf

Kottingbrunn

Landegg

Lanzenkirchen

Leesodrf

Leobersdorf

Lichtenwörth

Lindabrunn

Maria Enzersdorf

Markt Piesting

Matzendorf

Matzendorf-Hölles

Mitterberg

Mödling

Möllersdorf

Münchendorf

Obereggendorf

Oberwaltersdorf

Oyenhausen

Perchtoldsdorf

Pfaffstätten

Pottendorf

Rauhenstein

Reisenberg

Schönau/Triesting

Seibersdorf

Siebenhaus

Siegersdorf

Sollenau

Sooß

St Veit

Steinabrückl

Steinfelden

Tattendorf

Teesdorf

Theresienfeld

Traiskirchen

Tribuswinkel

Trumau

Vösendorf

Wagram

Wampersdorf

Weigelsdorf

Weikersdorf/Steinfeld

Wiener Neustadt

Wiener Neudorf

Wienersdorf

Winzendorf

Winzendorf-Muthmannsdorf

Wöllersdorf

Wöllersdorf-Steinabrückl

Zillingdorf

1.3.6 Posebni vinorodni okoliš Kremstal

(a) Großlagen:

Göttweiger Berg

Kaiser Stiege

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Ebritzstein

Ehrenfelser

Emmerlingtal

Frauengrund

Gartl

Gärtling

Gedersdorfer Kaiserstiege

Goldberg

Großer Berg

Hausberg

Herrentrost

Hochäcker

Im Berg

Kirchbühel

Kogl

Kremsleithen

Pellingen

Pfaffenberg

Pfennigberg

Pulverturm

Rammeln

Reisenthal

Rohrendorfer Gebling

Sandgrube

Scheibelberg

Schrattenpoint

Sommerleiten

Sonnageln

Spiegel

Steingraben

Tümelstein

Weinzierlberg

Zehetnerin

Aigen

Angern

Brunn im Felde

Droß

Egelsee

Eggendorf

Furth

Gedersdorf

Gneixendorf

Göttweig

Höbenbach

Hollenburg

Hörfarth

Imbach

Krems

Krems an der Donau

Krustetten

Landersdorf

Meidling

Neustift bei Schönberg

Oberfucha

Oberrohrendorf

Palt

Paudorf

Priel

Rehberg

Rohrendorf bei Krems

Scheibenhof

Senftenberg

Stein an der Donau

Steinaweg-Kleinwien

Stift Göttweig

Stratzing

Stratzing-Droß

Thallern

Tiefenfucha

Unterrohrendorf

Walkersdorf am Kamp

Weinzierl bei Krems

1.3.7 Posebni vinorodni okoliš Kamptal

(a) Großlage:

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Anger

Auf der Setz

Friesenrock

Gaisberg

Gallenberg

Gobelsberg

Heiligenstein

Hiesberg

Hofstadt

Kalvarienberg

Kremstal

Loiser Berg

Obritzberg

Pfeiffenberg

Sachsenberg

Sandgrube

Spiegel

Stein

Steinhaus

Weinträgerin

Wohra

Altenhof

Diendorf am Walde

Diendorf/Kamp

Elsarn im Straßertale

Engabrunn

Etsdorf am Kamp

Etsdorf-Haitzendorf

Fernitz

Gobelsburg

Grunddorf

Hadersdorf am Kamp

Hadersdorf-Kammern

Haindorf

Kammern am Kamp

Kamp

Langenlois

Lengenfeld

Mittelberg

Mollands

Obernholz

Oberreith

Plank/Kamp

Peith

Rothgraben

Schiltern

Schönberg am Kamp

Schönbergneustift

Sittendorf

Stiefern

Straß im Straßertale

Thürneustift

Unterreith

Walkersdorf

Wiedendorf

Zöbing

1.3.8 Posebni vinorodni okoliš Donauland

(a) Großlagen:

Klosterneuburger Weinberge

Tulbinger Kogel

Wagram-Donauland

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Altenberg

Bromberg

Erdpreß

Franzhauser

Fuchsberg

Gänsacker

Georgenberg

Glockengießer

Gmirk

Goldberg

Halterberg

Hengsberg

Hengstberg

Himmelreich

Hirschberg

Hochrain

Kreitschental

Kühgraben

Leben

Ortsried

Purgstall

Satzen

Schillingsberg

Schloßberg

Sonnenried

Steinagrund

Traxelgraben

Vorberg

Wadenthal

Wagram

Weinlacke

Wendelstatt

Wora

Ahrenberg

Abstetten

Altenberg

Ameisthal

Anzenberg

Atzelsdorf

Atzenbrugg

Baumgarten/Reidling

Baumgarten/Wagram

Baumgarten/Tullnerfeld

Chorherrn

Dietersdorf

Ebersdorf

Egelsee

Einsiedl

Elsbach

Engelmannsbrunn

Fels

Fels/Wagram

Feuersbrunn

Freundorf

Gerasdorf b.Wien

Gollarn

Gösing

Grafenwörth

Groß-Rust

Großriedenthal

Großweikersdorf

Großwiesendorf

Gugging

Hasendorf

Henzing

Hintersdorf

Hippersdorf

Höflein an der Donau

Holzleiten

Hütteldorf

Judenau-Baumgarten

Katzelsdorf im Dorf

Katzelsdorf/Zeil

Kierling

Kirchberg/Wagram

Kleinwiesendorf

Klosterneuburg

Königsbrunn

Königsbrunn/Wagram

Königstetten

Kritzendorf

Landersdorf

Michelhausen

Michelndorf

Mitterstockstall

Mossbierbaum

Neudegg

Oberstockstall

Ottenthal

Pixendorf

Plankenberg

Pöding

Reidling

Röhrenbach

Ruppersthal

Saladorf

Sieghartskirchen

Sitzenberg-Reidling

Spital

St Andrä-Wördern

Staasdorf

Stettenhof

Tautendorf

Thürnthal

Tiefenthal

Trasdorf

Tulbing

Tulln

Unterstockstall

Wagram am Wagram

Waltendorf

Weinzierl bei Ollern

Wipfing

Wolfpassing

Wördern

Würmla

Zaußenberg

Zeißelmauer

1.3.9 Posebni vinorodni okoliš Traisental

(a) Großlage:

Traismaurer Weinberge

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Am Nasenberg

Antingen

Brunberg

Eichberg

Fuchsenrand

Gerichtsberg

Grillenbühel

Halterberg

Händlgraben

Hausberg

In der Wiegn'n

In der Leithen

Kellerberg

Kölbing

Kreit

Kufferner Steinried

Leithen

Schullerberg

Sonnleiten

Spiegelberg

Tiegeln

Valterl

Weinberg

Wiegen

Zachling

Zwirch

Absdorf

Adletzberg

Ambach

Angern

Diendorf

Dörfl

Edering

Eggendorf

Einöd

Etzersdorf

Franzhausen

Frauendorf

Fugging

Gemeinlebarn

Getzersdorf

Großrust

Grünz

Gutenbrunn

Haselbach

Herzogenburg

Hilpersdorf

Inzersdorf ob der Traisen

Inzersdorf-Geztersdorf

Kappeln

Katzenberg

Killing

Kleinrust

Kuffern

Langmannersdorf

Mitterndorf

Neusiedl

Neustift

Nußdorf ob derTraisen

Oberndorf am Gebirge

Oberndorf in der Ebene

Oberwinden

Oberwölbing

Obritzberg-Rust

Ossarn

Pfaffing

Rassing

Ratzersdorf

Reichersdorf

Ried

Rottersdorf

Schweinern

St Andrä/Traisen

St Pölten

Statzendorf

Stollhofen

Thallern

Theyern

Traismauer

Unterradlberg

Unterwölbing

Wagram an der Traisen

Waldletzberg

Walpersdorf

Weidling

Weißenkrichen/Perschling

Wetzmannsthal

Wielandsthal

Wölbing

1.3.10 Posebni vinorodni okoliš Carnuntum

(a) Großlage:

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Aubühel

Braunsberg

Dorfbrunnenäcker

Füllenbeutel

Gabler

Golden

Haidäcker

Hausweinäcker

Hausweingärten

Hexenberg

Kirchbergen

Lange Letten

Lange Weingärten

Mitterberg

Mühlbachacker

Mühlweg

Rosenberg

Spitzerberg

Steinriegl

Tilhofen

Ungerberg

Unterschilling

Arbesthal

Au am Leithagebirge

Bad Deutsch-Altenburg

Berg

Bruck an der Leitha

Deutsch-Haslau

Ebergassing

Enzersdorf/Fischa

Fischamend

Gallbrunn

Gerhaus

Göttlesbrunn

Göttlesbrunn-Arbesthal

Gramatneusiedl

Hainburg/Donau

Haslau/Donau

Haslau-Maria Ellend

Himberg

Hof/Leithaberge

Höflein

Hollern

Hundsheim

Mannersdorf/Leithagebirge

Margarethen am Moos

Maria Ellend

Moosbrunn

Pachfurth

Petronell

Petronell-Carnuntum

Prellenkirchen

Regelsbrunn

Rohrau

Sarasdorf

Scharndorf

Schloß Prugg

Schönabrunn

Schwadorf

Sommerein

Stixneusiedl

Trautmannsdorf/Leitha

Velm

Wienerherberg

Wildungsmauer

Wilfleinsdorf

Wolfsthal-Berg

Zwölfaxing

1.3.11 Posebni vinorodni okoliš Wachau

(a) Großlage:

Frauenweingärten

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Burgberg

Frauengrund

Goldbügeln

Gottschelle

Höhlgraben

Im Weingebirge

Katzengraben

Kellerweingärten

Kiernberg

Klein Gebirg

Mitterweg

Neubergen

Niederpoigen

Schlucht

Setzberg

Silberbühel

Singerriedel

Spickenberg

Steiger

Stellenleiten

Tranthal

Aggsbach

Aggsbach-Markt

Baumgarten

Bergern/Dunkelsteinerwald

Dürnstein

Eggendorf

Elsarn am Jauerling

Furth

Groisbach

Gut am Steg

Höbenbach

Joching

Köfering

Krustetten

Loiben

Mautern

Mauternbach

Mitterarnsdorf

Mühldorf

Oberarnsdorf

Oberbergern

Oberloiben

Rossatz-Rührsdorf

Schwallenbach

Spitz

St. Lorenz

St. Johann

St. Michael

Tiefenfucha

Unterbergern

Unterloiben

Vießling

Weißenkirchen/Wachau

Weißenkirchen

Willendorf

Willendorf in der Wachau

Wösendorf/Wachau

1.3.12 Posebni vinorodni okoliš Weinviertel

(a) Großlagen:

Bisamberg-Kreuzenstein

Falkensteiner Hügelland

Matzner Hügel

Retzer Weinberge

Wolkersdorfer Hochleithen

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Adamsbergen

Altenberg

Altenbergen

Alter Kirchenried

Altes Gebirge

Altes Weingebirge

Am Berghundsleithen

Am Lehmim

Am Wagram

Antlasbergen

Antonibergen

Aschinger

Auberg

Auflangen

Bergen

Bergfeld

Birthaler

Bogenrain

Bruch

Bürsting

Detzenberg

Die alte Haider

Ekartsberg

Feigelbergen

Fochleiten

Freiberg

Freybergen

Fuchsenberg

Fürstenbergen

Gaisberg

Galgenberg

Gerichtsberg

Geringen

Goldberg

Goldbergen

Gollitschen

Großbergen

Grundern

Haad

Haidberg

Haiden

Haspelberg

Hausberg

Hauseingärten

Hausrucker

Heiligengeister

Hermannschachern

Herrnberg

Hinter der Kirchen

Hirschberg

Hochfeld

Hochstraß

Holzpoint

Hundsbergen

Im Inneren Rain

Im Potschallen

In Aichleiten

In den Hausweingärten

In Hamert

In Rothenpüllen

In Sechsern

In Trenken

Johannesbergen

Jungbirgen

Junge Frauenberge

Jungherrn

Kalvarienberg

Kapellenfeld

Kirchbergen

Kirchenberg

Kirchluß

Kirchweinbergen

Kogelberg

Köhlberg

Königsbergen

Kreuten

Lamstetten

Lange Ried

Lange Vierteln

Lange Weingärten

Leben

Lehmfeld

Leitenberge

Leithen

Lichtenberg

Ließen

Lindau

Lissen

Martal

Maxendorf

Merkvierteln

Mitterberge

Mühlweingärten

Neubergergen

Neusatzen

Nußberg

Ölberg

Ölbergen

Platten

Pöllitzern

Preussenberg

Purgstall

Raschern

Reinthal

Reishübel

Retzer Winberge

Rieden um den Heldenberg

Rösel

Rosenberg

Roseneck

Saazen

Sandbergen

Sandriegl

Satzen

Sätzweingärten

Sauenberg

Sauhaut

Saurüßeln

Schachern

Schanz

Schatz

Schatzberg

Schilling

Schmallissen

Schmidatal

Schwarzerder

Sechterbergen

Silberberg

Sommerleiten

Sonnberg

Sonnen

Sonnleiten

Steinberg

Steinbergen

Steinhübel

Steinperz

Stöckeln

Stolleiten

Strassfeld

Stuffeln

Tallusfeld

Veigelberg

Vogelsinger

Vordere Bergen

Warthberg

Weinried

Weintalried

Weisser Berg

Zeiseln

Zuckermandln

Zuckermantel

Zuckerschleh

Züngel

Zutrinken

Zwickeln

Zwiebelhab

Zwiefänger

Alberndorf im Pulkautal

Alt Höflein

Alt Ruppersdorf

Altenmarkt im Thale

Altenmarkt

Altlichtenwarth

Altmanns

Ameis

Amelsdorf

Angern an der March

Aschendorf

Asparn an der Zaya

Aspersdorf

Atzelsdorf

Auersthal

Auggenthal

Bad Pirawarth

Baierdorf

Bergau

Bernhardsthal

Bisamberg

Blumenthal

Bockfließ

Bogenneusiedl

Bösendürnbach

Braunsdorf

Breiteneich

Breitenwaida

Bruderndorf

Bullendorf

Burgschleinitz

Burgschleinitz-Kühnring

Deinzendorf

Diepolz

Dietersdorf

Dietmannsdorf

Dippersdorf

Dobermannsdorf

Drasenhofen

Drösing

Dürnkrut

Dürnleis

Ebendorf

Ebenthal

Ebersbrunn

Ebersdorf an der Zaya

Eggenburg

Eggendorf am Walde

Eggendorf

Eibesbrunn

Eibesthal

Eichenbrunn

Eichhorn

Eitzersthal

Engelhartstetten

Engelsdorf

Enzersdorf bei Staatz

Enzersdorf im Thale

Enzersfeld

Erdberg

Erdpreß

Ernstbrunn

Etzmannsdorf

Fahndorf

Falkenstein

Fallbach

Föllim

Frättingsdorf

Frauendorf/Schmida

Friebritz

Füllersdorf

Furth

Gaindorf

Gaisberg

Gaiselberg

Gaisruck

Garmanns

Gars am Kamp

Gartenbrunn

Gaubitsch

Gauderndorf

Gaweinstal

Gebmanns

Geitzendorf

Gettsdorf

Ginzersdorf

Glaubendorf

Gnadendorf

Goggendorf

Goldgeben

Göllersdorf

Gösting

Götzendorf

Grabern

Grafenberg

Grafensulz

Groißenbrunn

Groß Ebersdorf

Groß-Engersdorf

Groß-Inzersdorf

Groß-Schweinbarth

Großharras

Großkadolz

Großkrut

Großmeiseldorf

Großmugl

Großnondorf

Großreipersdorf

Großrußbach

Großstelzendorf

Großwetzdorf

Grub an der March

Grübern

Grund

Gumping

Guntersdorf

Guttenbrunn

Hadres

Hagenberg

Hagenbrunn

Hagendorf

Hanfthal

Hardegg

Harmannsdorf

Harrersdorf

Hart

Haselbach

Haslach

Haugsdorf

Hausbrunn

Hauskirchen

Hausleiten

Hautzendorf

Heldenberg

Herrnbaumgarten

Herrnleis

Herzogbirbaum

Hetzmannsdorf

Hipples

Höbersbrunn

Hobersdorf

Höbertsgrub

Hochleithen

Hofern

Hohenau an der March

Hohenruppersdorf

Hohenwarth

Hohenwarth-Mühlbach

Hollabrunn

Hollenstein

Hörersdorf

Horn

Hornsburg

Hüttendorf

Immendorf

Inkersdorf

Jedenspeigen

Jetzelsdorf

Kalladorf

Kammersdorf

Karnabrunn

Kattau

Katzelsdorf

Kettlasbrunn

Ketzelsdorf

Kiblitz

Kirchstetten

Kleedorf

Klein Hadersdorf

Klein Riedenthal

Klein Haugsdorf

Klein-Harras

Klein-Meiseldorf

Klein-Reinprechtsdorf

Klein-Schweinbarth

Kleinbaumgarten

Kleinebersdorf

Kleinengersdorf

Kleinhöflein

Kleinkadolz

Kleinkirchberg

Kleinrötz

Kleinsierndorf

Kleinstelzendorf

Kleinstetteldorf

Kleinweikersdorf

Kleinwetzdorf

Kleinwilfersdorf

Klement

Kollnbrunn

Königsbrunn

Kottingneusiedl

Kotzendorf

Kreuttal

Kreuzstetten

Kronberg

Kühnring

Laa an der Thaya

Ladendorf

Langenzersdorf

Lanzendorf

Leitzersdorf

Leobendorf

Leodagger

Limberg

Loidesthal

Loosdorf

Magersdorf

Maigen

Mailberg

Maisbirbaum

Maissau

Mallersbach

Manhartsbrunn

Mannersdorf

Marchegg

Maria Roggendorf

Mariathal

Martinsdorf

Matzelsdorf

Matzen

Matzen-Raggendorf

Maustrenk

Meiseldorf

Merkersdorf

Michelstetten

Minichhofen

Missingdorf

Mistelbach

Mittergrabern

Mitterretzbach

Mödring

Mollmannsdorf

Mörtersdorf

Mühlbach a. M.

Münichsthal

Naglern

Nappersdorf-Kammersdorf

Neubau

Neudorf bei Staatz

Neuruppersdorf

Neusiedl/Zaya

Nexingin

Niederabsdorf

Niederfellabrunn

Niederhollabrunn

Niederkreuzstetten

Niederleis

Niederrußbach

Niederschleinz

Niedersulz

Nursch

Oberdürnbach

Oberfellabrunn

Obergänserndorf

Obergrabern

Obergrub

Oberhautzental

Oberkreuzstetten

Obermallebarn

Obermarkersdorf

Obernalb

Oberolberndorf

Oberparschenbrunn

Oberravelsbach

Oberretzbach

Oberrohrbach

Oberrußbach

Oberschoderlee

Obersdorf

Obersteinabrunn

Oberstinkenbrunn

Obersulz

Oberthern

Oberzögersdorf

Obritz

Olbersdorf

Olgersdorf

Ollersdorf

Ottendorf

Ottenthal

Paasdorf

Palterndorf

Palterndorf/Dobermannsdorf

Paltersdorf

Passauerhof

Passendorf

Patzenthal

Patzmannsdorf

Peigarten

Pellendorf

Pernersdorf

Pernhofen

Pettendorf

Pfaffendorf

Pfaffstetten

Pfösing

Pillersdorf

Pillichsdorf

Pirawarth

Platt

Pleißling

Porrau

Pottenhofen

Poysbrunn

Poysdorf

Pranhartsberg

Prinzendorf/Zaya

Prottes

Puch

Pulkau

Pürstendorf

Putzing

Pyhra

Rabensburg

Radlbrunn

Raffelhof

Rafing

Ragelsdorf

Raggendorf

Rannersdorf

Raschala

Ravelsbach

Reikersdorf

Reinthal

Retz

Retz-Altstadt

Retz-Stadt

Retzbach

Reyersdorf

Riedenthal

Ringelsdorf

Ringelsdorf-Niederabsdorf

Ringendorf

Rodingersdorf

Roggendorf

Rohrbach

Rohrendorf/Pulkau

Ronthal

Röschitz

Röschitzklein

Roseldorf

Rückersdorf

Rußbach

Schalladorf

Schleinbach

Schletz

Schönborn

Schöngrabern

Schönkirchen

Schönkirchen-Reyersdorf

Schrattenberg

Schrattenthal

Schrick

Seebarn

Seefeld

Seefeld-Kadolz

Seitzerdorf-Wolfpassing

Senning

Siebenhirten

Sierndorf

Sierndorf/March

Sigmundsherberg

Simonsfeld

Sitzendorf an der Schmida

Sitzenhart

Sonnberg

Sonndorf

Spannberg

St. Bernhard-Frauenhofen

St. Ulrich

Staatz

Staatz-Kautzendorf

Starnwörth

Steinabrunn

Steinbrunn

Steinebrunn

Stetteldorf/Wagram

Stetten

Stillfried

Stockerau

Stockern

Stoitzendorf

Straning

Stranzendorf

Streifing

Streitdorf

Stronsdorf

Stützenhofen

Sulz im Weinviertel

Suttenbrunn

Tallesbrunn

Traunfeld

Tresdorf

Ulrichskirchen

Ulrichskirchen-Schleinbach

Ungerndorf

Unterdürnbach

Untergrub

Unterhautzental

Untermallebarn

Untermarkersdorf

Unternalb

Unterolberndorf

Unterparschenbrunn

Unterretzbach

Unterrohrbach

Unterstinkenbrunn

Unterthern

Velm

Velm-Götzendorf

Viendorf

Waidendorf

Waitzendorf

Waltersdorf

Waltersdorf/March

Walterskirchen

Wartberg

Waschbach

Watzelsdorf

Weikendorf

Wetzelsdorf

Wetzleinsdorf

Weyerburg

Wieselsfeld

Wiesern

Wildendürnbach

Wilfersdorf

Wilhelmsdorf

Windisch-Baumgarten

Windpassing

Wischathal

Wolfpassing an der Hochleithen

Wolfpassing

Wolfsbrunn

Wolkersdorf/Weinviertel

Wollmannsberg

Wullersdorf

Wultendorf

Wulzeshofen

Würnitz

Zellerndorf

Zemling

Ziersdorf

Zissersdorf

Zistersdorf

Zlabern

Zogelsdorf

Zwentendorf

Zwingendorf

1.3.13 Posebni vinorodni okoliš Südsteiermark

(a) Großlagen:

Sausal

Südsteirisches Rebenland

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Altenberg

Brudersegg

Burgstall

Czamillonberg/Kaltenegg

Eckberg

Eichberg

Einöd

Gauitsch

Graßnitzberg

Harrachegg

Hochgraßnitzberg

Karnerberg

Kittenberg

Königsberg

Kranachberg

Lubekogel

Mitteregg

Nußberg

Obegg

Päßnitzerberger Römerstein

Pfarrweingarten

Schloßberg

Sernauberg

Speisenberg

Steinriegl

Stermitzberg

Urlkogel

Wielitsch

Wilhelmshöhe

Witscheinberg

Witscheiner Herrenberg

Zieregg

Zoppelberg

Aflenz an der Sulm

Altenbach

Altenberg

Arnfels

Berghausen

Brudersegg

Burgstall

Eckberg

Ehrenhausen

Eichberg-Arnfels

Eichberg-Trautenburg

Einöd

Empersdorf

Ewitsch

Flamberg

Fötschach

Gamlitz

Gauitsch

Glanz

Gleinstätten

Goldes

Göttling

Graßnitzberg

Greith

Großklein

Großwalz

Grottenhof

Grubtal

Hainsdorf/Schwarzautal

Hasendorf an der Mur

Heimschuh

Höch

Kaindorf an der Sulm

Kittenberg

Kitzeck im Sausal

Kogelberg

Kranach

Kranachberg

Labitschberg

Lang

Langaberg

Langegg

Lebring - St. Margarethen

Leibnitz

Leutschach

Lieschen

Maltschach

Mattelsberg

Mitteregg

Muggenau

Nestelbach

Nestelberg/Heimschuh

Nestelberg/Großklein

Neurath

Obegg

Oberfahrenbach

Obergreith

Oberhaag

Oberlupitscheni

Obervogau

Ottenberg

Paratheregg

Petzles

Pistorf

Pößnitz

Prarath

Ratsch an der Weinstraße

Remschnigg

Rettenbach

Rettenberg

Retznei

Sausal

Sausal-Kerschegg

Schirka

Schloßberg

Schönberg

Schönegg

Seggauberg

Sernau

Spielfeld

St Andrä i.S.

St Andrä-Höch

St Johann im Saggautal

St Nikolai im Sausal

St Nikolai/Draßling

St Ulrich/Waasen

Steinbach

Steingrub

Steinriegel

Sulz

Sulztal an der Weinstraße

Tillmitsch

Unterfahrenbach

Untergreith

Unterhaus

Unterlupitscheni

Vogau

Wagna

Waldschach

Weitendorf

Wielitsch

Wildon

Wolfsberg/Schw.

Zieregg

1.3.14 Posebni vinorodni okoliš Weststeiermark

(a) Großlagen:

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Burgegg

Dittenberg

Guntschenberg

Hochgrail

St. Ulrich i. Gr.

Aibl

Bad Gams

Deutschlandsberg

Frauental an der Laßnitz

Graz

Greisdorf

Groß St. Florian

Großradl

Gundersdorf

Hitzendorf

Hollenegg

Krottendorf

Lannach

Ligist

Limberg

Marhof

Mooskirchen

Pitschgau

Preding

Schwanberg

Seiersberg

St Bartholomä

St Martin i.S.

St Stefan ob Stainz

St Johann ob Hohenburg

St Peter i.S.

Stainz

Stallhofen

Straßgang

Sulmeck-Greith

Unterbergla

Unterfresen

Weibling

Wernersdorf

Wies

1.3.15 Posebni vinorodni okoliš Südoststeiermark

(a) Großlagen:

Oststeirisches Hügelland

Vulkanland

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Annaberg

Buchberg

Burgfeld

Hofberg

Hoferberg

Hohenberg

Hürtherberg

Kirchleiten

Klöchberg

Königsberg

Prebensdorfberg

Rathenberg

Reiting

Ringkogel

Rosenberg

Saziani

Schattauberg

Schemming

Schloßkogel

Seindl

Steintal

Stradenberg

Sulzberg

Weinberg

Aigen

Albersdorf-Prebuch

Allerheiligen bei Wildon

Altenmarkt bei Fürstenfeld

Altenmarkt bei Riegersburg

Aschau

Aschbach bei Fürstenfeld

Auersbach

Aug-Radisch

Axbach

Bad Waltersdorf

Bad Radkersburg

Bad Gleichenberg

Bairisch Kölldorf

Baumgarten bei Gnas

Bierbaum am Auersbach

Bierbaum

Breitenfeld/Rittschein

Buch-Geiseldorf

Burgfeld

Dambach

Deutsch Goritz

Deutsch Haseldorf

Dienersdorf

Dietersdorf am Gnasbach

Dietersdorf

Dirnbach

Dörfl

Ebersdorf

Edelsbach bei Feldbach

Edla

Eichberg bei Hartmannsdorf

Eichfeld

Entschendorf am Ottersbach

Entschendorf

Etzersdorf-Rollsdorf

Fehring

Feldbach

Fischa

Fladnitz im Raabtal

Flattendorf

Floing

Frannach

Frösaugraben

Frössauberg

Frutten

Frutten-Geißelsdorf

Fünfing bei Gleisdorf

Fürstenfeld

Gabersdorf

Gamling

Gersdorf an der Freistritz

Gießelsdorf

Gleichenberg-Dorf

Gleisdorf

Glojach

Gnaning

Gnas

Gniebing

Goritz

Gosdorf

Gossendorf

Grabersdorf

Grasdorf

Greinbach

Großhartmannsdorf

Grössing

Großsteinbach

Großwilfersdorf

Grub

Gruisla

Gschmaier

Gutenberg an der Raabklamm

Gutendorf

Habegg

Hainersdorf

Haket

Halbenrain

Hart bei Graz

Hartberg

Hartberg-Umgebung

Hartl

Hartmannsdorf

Haselbach

Hatzendorf

Herrnberg

Hinteregg

Hirnsdorf

Hochenegg

Hochstraden

Hof bei Straden

Hofkirchen bei Hardegg

Höflach

Hofstätten

Hofstätten bei Deutsch

Hohenbrugg

Hohenkogl

Hopfau

Ilz

Ilztal

Jagerberg

Jahrbach

Jamm

Johnsdorf-Brunn

Jörgen

Kaag

Kaibing

Kainbach

Lalch

Kapfenstein

Karbach

Kirchberg an der Raab

Klapping

Kleegraben

Kleinschlag

Klöch

Klöchberg

Kohlgraben

Kölldorf

Kornberg bei Riegersburg

Krennach

Krobathen

Kronnersdorf

Krottendorf

Krusdorf

Kulm bei Weiz

Laasen

Labuch

Landscha bei Weiz

Laßnitzhöhe

Leitersdorf im Raabtal

Lembach bei Riegersburg

Lödersdorf

Löffelbach

Loipersdorf bei Fürstenfeld

Lugitsch

Maggau

Magland

Mahrensdorf

Maierdorf

Maierhofen

Markt Hartmannsdorf

Marktl

Merkendorf

Mettersdorf am Saßbach

Mitterdorf an der Raab

Mitterlabill

Mortantsch

Muggendorf

Mühldorf bei Feldbach

Mureck

Murfeld

Nägelsdorf

Nestelbach im Ilztal

Neudau

Neudorf

Neusetz

Neustift

Nitscha

Oberdorf am Hochegg

Obergnas

Oberkarla

Oberklamm

Oberspitz

Obertiefenbach

Öd

Ödgraben

Ödt

Ottendorf an der Rittschein

Penzendorf

Perbersdorf bei St. Peter

Persdorf

Pertlstein

Petersdorf

Petzelsdorf

Pichla bei Radkersburg

Pichla

Pirsching am Traubenberg

Pischelsdorf in der Steiermark

Plesch

Pöllau

Pöllauberg

Pölten

Poppendorf

Prebensdorf

Pressguts

Pridahof

Puch bei Weiz

Raabau

Rabenwald

Radersdorf

Radkersburg Umgebung

Radochen

Ragnitz

Raning

Ratschendorf

Reichendorf

Reigersberg

Reith bei Hartmannsdorf

Rettenbach

Riegersburg

Ring

Risola

Rittschein

Rohr an der Raab

Rohr bei Hartberg

Rohrbach am Rosenberg

Rohrbach bei Waltersdorf

Romatschachen

Ruppersdorf

Saaz

Schachen am Römerbach

Schölbing

Schönau

Schönegg bei Pöllau

Schrötten bei Deutsch-Goritz

Schwabau

Schwarzau im Schwarzautal

Schweinz

Sebersdorf

Siebing

Siegersdorf bei Herberstein

Sinabelkirchen

Söchau

Speltenbach

St Peter am Ottersbach

St Johann bei Herberstein

St Veit am Vogau

St Kind

St Anna am Aigen

St Georgen an der Stiefing

St Johann in der Haide

St Margarethen an der Raab

St Nikolai ob Draßling

St Marein bei Graz

St Magdalena am Lemberg

St Stefan im Rosental

St Lorenzen am Wechsel

Stadtbergen

Stainz bei Straden

Stang bei Hatzendorf

Staudach

Stein

Stocking

Straden

Straß

Stubenberg

Sulz bei Gleisdorf

Sulzbach

Takern

Tatzen

Tautendorf

Tiefenbach bei Kaindorf

Tieschen

Trautmannsdorf/Oststeiermark

Trössing

Übersbach

Ungerdorf

Unterauersbach

Unterbuch

Unterfladnitz

Unterkarla

Unterlamm

Unterlaßnitz

Unterzirknitz

Vockenberg

Wagerberg

Waldsberg

Walkersdorf

Waltersdorf in der Oststeiermark

Waltra

Wassen am Berg

Weinberg an der Raab

Weinberg

Weinburg am Sassbach

Weißenbach

Weiz

Wetzelsdorf bei Jagerberg

Wieden

Wiersdorf

Wilhelmsdorf

Wittmannsdorf

Wolfgruben bei Gleisdorf

Zehensdorf

Zelting

Zerlach

Ziegenberg

1.3.16 Posebni vinorodni okoliš Dunaj

(a) Großlagen:

Bisamberg-Wien

Georgenberg

Kahlenberg

Nußberg

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Altweingarten

Auckenthal

Bellevue

Breiten

Burgstall

Falkenberg

Gabrissen

Gallein

Gebhardin

Gernen

Herrenholz

Hochfeld

Jungenberg

Jungherrn

Kuchelviertel

Langteufel

Magdalenenhof

Mauer

Mitterberg

Oberlaa

Preußen

Reisenberg

Rosengartl

Schenkenberg

Steinberg

Wiesthalen

Dornbach

Grinzing

Groß Jedlersdorf

Heiligenstadt

Innere Stadt

Josefsdorf

Kahlenbergerdorf

Kalksburg

Liesing

Mauer

Neustift

Nußdorf

Ober Sievering

Oberlaa-Stadt

Ottakring

Pötzleinsdorf

Rodaun

Stammersdorf

Strebersdorf

Unter Sievering

1.3.17 Posebni vinorodni okoliš Vorarlberg

(a) Großlagen:

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Bregenz

Röthis

1.3.18 Posebni vinorodni okoliš Tirol

(a) Großlagen:

(b) Rieden, Fluren, Einzellagen:

Zirl

2. Namizna vina z geografsko označbo

Burgenland

Niederösterreich

Steiermark

Tirol

Vorarlberg

Wien

B. Tradicionalni izrazi

Ausbruchwein

Auslese

Auslesewein

Beerenauslese

Beerenauslesewein

Bergwein

Eiswein

Heuriger

Kabinett

Kabinettwein

Landwein

Prädikatswein

Qualitätswein besonderer Reife und Leseart

Spätlese

Spätlesewein

Strohwein

Sturm

Trockenbeerenauslese

B. Zaščitena imena za proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Švice

I. Geografske označbe

1. Kantoni

Zürich

Bern/Berne

Luzern

Uri

Schwyz

Nidwalden

Glarus

Fribourg/Freiburg

Basel-Land

Basel-Stadt

Solothurn

Schaffhausen

Appenzell Innerrhoden

Appenzell Ausserrhoden

St. Gallen

Graubünden

Aargau

Thurgau

Ticino

Vaud

Valais/Wallis

Neuchâtel

Genève

Jura

1.1 Zürich

1.1.1 Zürichsee

Erlenbach

- Mariahalde

- Turmgut

Herrliberg

- Schipfgut

Hombrechtikon

- Feldbach

- Rosenberg

- Trüllisberg

Küsnacht

Kilchberg

Männedorf

Meilen

- Appenhalde

- Chorherren

Richterswil

Stäfa

- Lattenberg

- Sternenhalde

- Uerikon

Thalwil

Uetikon am See

Wädenswil

Zollikon

1.1.2 Limmattal

Höngg

Oberengstringen

Oetwil an der Limmat

Weiningen

1.1.3 Züricher Unterland

Bachenbülach

Boppelsen

Buchs

Bülach

Dielsdorf

Eglisau

Freienstein

- Teufen

- Schloss Teufen

Glattfelden

Hüntwangen

Kloten

Lufingen

Niederhasli

Niederwenigen

Nürensdorf

Oberembrach

Otelfingen

Rafz

Regensberg

Regensdorf

Steinmaur

Wasterkingen

Wil

Winkel

Weiach

1.1.4 Weinland

Adlikon

Andelfingen

- Heiligberg

Benken

Berg am Irchel

Buch am Irchel

Dachsen

Dättlikon

Dinhard

Dorf

- Goldenberg

- Schloss Goldenberg

- Schwerzenberg

Elgg

Ellikon

Elsau

Flaach

- Worrenberg

Flurlingen

Henggart

Hettlingen

Humlikon

- Klosterberg

Kleinandelfingen

- Schiterberg

Marthalen

Neftenbach

- Wartberg

Ossingen

Pfungen

Rheinau

Rickenbach

Seuzach

Stammheim

Trüllikon

- Rudolfingen

- Wildensbuch

Truttikon

Uhwiesen (Laufen-Uhwiesen)

Volken

Waltalingen

- Schloss Schwandegg

- Schloss Giersberg

Wiesendangen

Wildensbuch

Winterthur-Wülflingen

1.2 Bern/Berne

Biel/Bienne

Erlach/Cerlier

Gampelen/Champion

Ins/Anet

Neuenstadt/La Neuveville

- Schafis/Chavannes

Ligerz/Gléresse

- Schernelz

Oberhofen

Sigriswil

Spiez

Tschugg

Tüscherz/Daucher

- Alfermée

Twann/Douane

- St Petersinsel/Ile St-Pierre

Vignelz/Vigneule

1.3 Luzern

Aesch

Altwis

Dagmersellen

Ermensee

Gelfingen

Heidegg

Hitzkirch

Hohenrain

Horw

Meggen

Weggis

1.4 Uri

Bürglen

Flüelen

1.5 Schwyz

Altendorf

Küssnacht am Rigi

Leutschen

Wangen

Wollerau

1.6 Nidwalden

Stans

1.7 Glarus

Niederurnen

Glarus

1.8 Fribourg/Freiburg

Vully

- Nant

- Praz

- Sugiez

- Môtier

- Mur

Cheyres

Font

1.9 Basel-Land

Aesch

- Tschäpperli

Arisdorf

Arlesheim

Balstahl

- Klus

Biel-Benken

Binningen

Bottmingen

Buus

Ettingen

Itingen

Liestal

Maisprach

Muttenz

Oberdorf

Pfeffingen

Pratteln

Reinach

Sissach

Tenniken

Therwil

Wintersingen

Ziefen

Zwingen

1.10 Basel-Stadt

Riehen

1.11 Solothurn

Buchegg

Dornach

Erlinsbach

Flüh

Hofstetten

Rodersdorf

Witterswil

1.12 Schaffhausen

Altdorf

Beringen

Buchberg

Buchegg

Dörflingen

- Heerenberg

Gächlingen

Hallau

Löhningen

Oberhallau

Osterfingen

Rüdlingen

Schaffhausen

- Heerenberg

- Munot

- Rheinhalde

Schleitheim

Siblingen

- Eisenhalde

Stein am Rhein

- Blaurock

- Chäferstei

Thayngen

Trasadingen

Wilchingen

1.13 Appenzell Innerrhoden

Oberegg

1.14 Appenzell Ausserrhoden

Lutzenberg

1.15 St Gallen

Altstätten

- Forst

Amden

- Monstein

Ragaz

- Freudenberg

Balgach

Berneck

- Pfauenhalde

- Rosenberg

Bronchhofen

Eichberg

Flums

Frümsen

Grabs

- Werdenberg

Heerbrugg

Jona

Marbach

Mels

Oberriet

Pfäfers

Quinten

Rapperswil

Rebstein

Rheineck

Rorschacherberg

Sargans

Sax

Sevelen

St. Margrethen

Thal

- Buchberg

Tscherlach

Walenstadt

Wartau

Weesen

Werdenberg

Wil

1.16 Graubünden

Bonaduz

Cama

Chur

Domat/Ems

Felsberg

Fläsch

Grono

Igis

Jenins

Leggia

Maienfeld

- St. Luzisteig

Malans

Mesolcina

Monticello

Roveredo

San Vittore

Verdabbio

Zizers

1.17 Aargau

Auenstein

Baden

Bergdietikon

- Herrenberg

Biberstein

Birmenstorf

Böttstein

Bözen

Bremgarten

- Stadtreben

Döttingen

Effingen

Egliswil

Elfingen

Endingen

Ennetbaden

- Goldwand

Erlinsbach

Frick

Gansingen

Gebensdorf

Gipf-Oberfrick

Habsburg

Herznach

Hornussen

- Stiftshalde

Hottwil

Kaisten

Kirchdorf

Klingnau

Küttigen

Lengnau

Lenzburg

- Goffersberg

- Burghalden

Magden

Manndach

Meisterschwanden

Mettau

Möriken

Muri

Niederrohrdorf

Oberflachs

Oberhof

Oberhofen

Obermumpf

Oberrohrdorf

Oeschgen

Remigen

Rüfnach

- Bödeler

- Rütiberg

Schaffisheim

Schinznach

Schneisingen

Seengen

- Berstenberg

- Wessenberg

Steinbruck

Spreitenbach

Sulz

Tegerfelden

Thalheim

Ueken

Unterlunkhofen

Untersiggenthal

Villigen

- Schlossberg

- Steinbrüchler

Villnachern

Wallenbach

Wettingen

Wil

Wildegg

Wittnau

Würenlingen

Würenlos

Zeiningen

Zufikon

1.18 Thurgau

1.18.1 Produktionszone I

Diessenhofen

- St Katharinental

Frauenfeld

- Guggenhürli

- Holderberg

Herdern

- Kalchrain

- Schloss Herdern

Hüttwilen

- Guggenhüsli

- Stadtschryber

Niederneuenforn

- Trottenhalde

- Landvogt

- Chrachenfels

Nussbaumen

- St Anna-Oelenberg

- Chindsruet-Chardüsler

Oberneuenforn

- Farhof

- Burghof

Schlattingen

- Herrenberg

Stettfurt

- Schloss Sonnenberg

- Sonnenberg

Uesslingen

- Steigässli

Warth

- Karthause Ittingen

1.18.2 Produktionszone II

Amlikon

Amriswil

Buchackern

Götighofen

- Buchenhalde

- Hohenfels

Griesenberg

Hessenreuti

Märstetten

- Ottenberg

Sulgen

- Schützenhalde

Weinfelden

- Bachtobel

- Scherbengut

- Schloss Bachtobel

Schmälzler

Straussberg

Sunnehalde

Thurgut

1.18.3 Produktionszone III

Berlingen

Ermatingen

Eschenz

- Freudenfels

Fruthwilen

Mammern

Mannenbach

Salenstein

- Arenenberg

Steckborn

1.19 Ticino

1.19.1 Bellinzona

Arbedo-Castione

Bellinzona

Cadenazzo

Camorino

Giubiasco

Gnosca

Gorduno

Gudo

Lumino

Medeglia

Moleno

Monte Carasso

Pianezzo

Preonzo

Robasacco

Sanantonino

Sementina

1.19.2 Blenio

Corzoneso

Dongio

Malvaglia

Ponte-Valentino

Semione

1.19.3 Leventina

Anzonico

Bodio

Giornico

Personico

Pollegio

1.19.4 Locarno

Ascona

Auressio

Berzona

Borgnone

Brione s/Minusio

Brissago

Caviano

Cavigliano

Contone

Corippo

Cugnasco

Gerra Gambarogno

Gerra Verzasca

Gordola

Intragna

Lavertezzo

Locarno

Loco

Losone

Magadino

Mergoscia

Minusio

Mosogno

Muralto

Orselina

Piazzogna

Ronco s/Ascona

San Nazzaro

S. Abbondio

Tegna

Tenero-Contra

Verscio

Vira Gambarogno

Vogorno

1.19.5 Lugano

Agno

Agra

Aranno

Arogno

Astano

Barbengo

Bedano

Bedigliora

Bioggio

Bironico

Bissone

Busco Luganese

Breganzona

Brusion Arsizio

Cademario

Cadempino

Cadro

Cagiallo

Camignolo

Canobbio

Carabbia

Carabietta

Carona

Caslano

Cimo

Comano

Croglio

Cureggia

Cureglia

Curio

Davesco Soragno

Gentilino

Grancia

Gravesano

Iseo

Lamone

Lopagno

Lugaggia

Lugano

Magliaso

Manno

Maroggia

Massagno

Melano

Melide

Mezzovico-Vira

Miglieglia

Montagnola

Monteggio

Morcote

Muzzano

Neggio

Novaggio

Origlio

Pambio-Noranco

Paradiso

Pazallo

Ponte Capriasca

Porza

Pregassona

Pura

Rivera

Roveredo

Rovio

Sala Capriasca

Savosa

Sessa

Sigirino

Sonvico

Sorengo

Tesserete

Torricella-Taverne

Vaglio

Vernate

Vezia

Vico Morcote

Viganello

Villa Luganese

1.19.6 Mendrisio

Arzo

Balerna

Besazio

Bruzella

Caneggio

Capolago

Casima

Castel San Pietro

Chiasso

Chiasso-Pedrinate

Coldrerio

Genestrerio

Ligornetto

Mendrisio

Meride

Monte

Morbio Inferiore

Morbio Superiore

Novazzano

Rancate

Riva San Vitale

Salorino

Stabio

Tremona

Vacallo

1.19.7 Riviera

Biasca

Claro

Cresciano

Iragna

Lodrino

Osogna

1.19.8 Valle Maggia

Aurigeno

Avegno

Cavergno

Cevio

Giumaglio

Gordevio

Lodano

Maggia

Moghegno

Someo

1.20 Vaud

1.20.1 Région est de Lausanne

Aigle

Belmont-sur-Lausanne

Bex

Blonay

Calamin

Chardonne

- Cure d'Attalens

Chexbres

Corbeyrier

Corseaux

Corsier-sur-Vevey

Cully

Dezaley

Dezaley-Marsens

Epesses

Grandvaux

Jongny

La Tour-de-Peilz

Lavey-Morcles

Lutry

- Savuit

Montreux

Ollon

Paudex

Puidoux

Pully

Riex

Rivaz

Roche

St-Légier-La Chiésaz

St-Saphorin

- Burignon

- Faverges

Treytorrens

Vevey

Veytaux

Villeneuve

Villette

- Châtelard

Yvorne

1.20.2 Région ouest de Lausanne

Aclens

Allaman

Arnex-sur-Nyon

Arzier

Aubonne

Begnins

Bogis-Bossey

Borex

Bougy-Villars

Bremblens

Buchillon

Bursinel

Bursins

Bussigny-près-Lausanne

Bussy-Chardonney

Chigny

Clarmont

Coinsins

Colombier

Commugny

Coppet

Crans-près-Céligny

Crassier

Crissier

Denens

Denges

Duillier

Dully

Echandens

Echichens

Ecublens

Essertines-sur-Rolle

Etoy

Eysins

Féchy

Founex

Genolier

Gilly

Givrins

Gollion

Gland

Grens

Lavigny

Lonay

Luins

- Château de Luins

Lully

Lussy-sur-Morges

Mex

Mies

Monnaz

Mont-sur-Rolle

Morges

Nyon

Perroy

Prangins

Préverenges

Prilly

Reverolle

Rolle

Romanel-sur-Morges

Saint-Livres

Saint-Prex

Signy-Avenex

St-Saphorin-sur-Morges

Tannay

Tartegnin

Saint-Sulpice

Tolochenaz

Trélex

Vaux-sur-Morges

Vich

Villars-Sainte-Croix

Villars-sous-Yens

Vinzel

Vufflens-la-Ville

Vufflens-le-Château

Vullierens

Yens

1.20.3 Côtes-de-l'Orbe

Agiez

Arnex-sur-Orbe

Baulmes

Bavois

Belmont-sur-Yverdon

Chamblon

Champvent

Chavornay

Corcelles-sur-Chavornay

Eclépens

Essert-sous-Champvent

La Sarraz

Mathod

Montcherand

Orbe

Orny

Pompaples

Rances

Suscévaz

Treycovagnes

Valeyres-sous-Rances

Villars-sous-Champvent

Yvonand

1.20.4 Nord vaudois

Bonvillars

Concise

Corcelles-près-Concise

Fiez

Fontaines-sur-Grandson

Grandson

Montagny-près-Yverdon

Novalles

Onnens

Valeyres-sous-Montagny

1.20.5 Vully

Bellerive

Chabrey

Champmartin

Constantine

Montmagny

Mur

Vallamand

Villars-le-Grand

1.21 Valais/Wallis

Agarn

Ardon

Ausserberg

Ayent

- Signèse

Baltschieder

Bovernier

Bratsch

Brig/Brigue

Chablais

Chalais

Chamoson

- Ravanay

- Saint Pierre-de-Clage

- Trémazières

Charrat

Chermignon

- Ollon

Chippis

Collombey-Muraz

Collonges

Conthey

Dorénaz

Eggerberg

Embd

Ergisch

Evionnaz

Fully

- Beudon

- Branson

- Châtaignier

Gampel

Grimisuat

- Champlan

- Molignon

- Le Mont

- Saint Raphaël

Grône

Hohtenn

Lalden

Lens

- Flanthey

- Saint-Clément

- Vaas

Leytron

- Grand-Brűlé

- Montagnon

- Montibeux

- Ravanay

Leuk/Loèche

- Lichten

Martigny

- Coquempey

Martigny-Combe

- Plan Cerisier

Miège

Montana

- Corin

Monthey

Nax

Nendaz

Niedergesteln

Port-Valais

- Les Evouettes

Randogne

- Loc

Raron/Rarogne

Riddes

Saillon

Saint-Léonard

Saint-Maurice

Salgesch/Salquenen

Salins

Saxon

Savièse

- Diolly

Sierre

- Champsabé

- Crétaplan

- Géronde

- Goubing

- Granges

- La Millière

- Muraz

- Noës

Sion

- Batassé

- Bramois

- Châteauneuf

- Châtroz

- Clavoz

- Corbassière

- La Folie

- Lentine

- Maragnenaz

- Molignon

- Le Mont

- Mont d'Or

- Montorge

- Pagane

- Uvrier

Stalden

Staldenried

Steg

Troistorrents

Turtmann/Tourtemagne

Varen/Varone

Venthône

- Anchette

- Darnonaz

Vernamiège

Vétroz

- Balavaud

- Magnot

Veyras

- Bernune

Muzot

Ravyre

Vernayaz

Vex

Vionnaz

Visp/Viège

Visperterminen

Vollèges

Vouvry

Zeneggen

1.22 Neuchâtel

Auvernier

Bevaix

Bôle

Boudry

Colombier

Corcelles

Cormondrèche

Cornaux

Cortaillod

Cressier

Fresens

Gorgier

Hauterive

Le Landeron

Neuchâtel

- Champréveyres

- La Coudre

Peseux

Saint-Aubin

Saint-Blaise

Vaumarcus

1.23 Geneva

Aire-la-Ville

Anières

Avully

Avusy

Bardonnex

- Charrot

- Landecy

Bellevue

Bernex

- Lully

Cartigny

Céligny ou Côte Céligny

Chancy

Choulex

Collex-Bossy

Collonge-Bellerive

Cologny

Confignon

Corsier

Dardagny

- Essertines

Genthod

Hermance

Jussy

Laconnex

Meinier

- Le Carre

Meyrin

Perly-Certoux

Plans-les-Ouates

Presinge

Puplinges

Russin

Satigny

- Bourdigny

- Choully

- Peissy

Soral

Troinex

Vandoeuvres

Vernier

Veyrier

1.24 Jura

Buix

Soyhières

II. Švicarske tradicionalne oznake

Appellation d'origine

Appellation d'origine contrôlée

Attestierter Winzerwy

Bondola

Clos

Cru

Denominazione di origine

Denominazione di origine controllata

Dôle

Dorin

Fendant

Goron

Grand Cru

Kontrollierte Ursprungsbezeichnung

La Gerle

Landwein

Nostrano

Perdrix Blanche

Perlan

Premier Cru

Salvagnin

Schiller

Terravin

Ursprungsbezeichnung

Vin de pays

Vinatura

VITI

Winzerwy

[1] UL L 84, 27.3.1987, str. 59.

[2] UL L 184, 24.7.1996, str. 1.

[3] UL L 373, 31.12.1988, str. 59.

[4] UL L 210, 28.7.1998, str. 11.

--------------------------------------------------

Dodatek 3

v zvezi s členom 6 in 25

I. Zaščita imen iz člena 6 Priloge ne preprečuje uporabe naslednjih imen vinskih sort za vina z izvorom iz Švice, če se uporabljajo v skladu s švicarsko zakonodajo in v povezavi z geografskim imenom, ki jasno navaja izvor vina:

- Ermitage/Hermitage

- Johannisberg

II. Brez poseganja v člen 20 te priloge v zvezi z zaščito tradicionalnih imen in dokler Švica najpozneje v treh letih po uveljavitvi te priloge ne sprejme vseh potrebnih uredb v zaščito spodaj naštetih imen, da bodo zaščitena kot tradicionalna imena v skladu z Naslovom II te priloge, se ta imena lahko uporabljajo za opis in predstavitev vin z izvorom iz Švice, če se tržijo zunaj ozemlja Skupnosti:

- Auslese

- Beerenauslese

- Beerli

- Beerliwein

- Eiswein

- Gletscherwein

- Œil de Perdrix

- Sélection de grain noble

- Spätlese

- Strohwein

- Süssdruck

- Trockenbeerenauslese

- Vendange tardive

- Vendemmia tardiva

- Vin de gelée

- Vin des Glaciers

- Vin de paille

- Vin doux naturel

- Weissherbst

V skladu s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 3201/90 pa se imena "Auslese", "Beerliwein" in "Spätlese" lahko uporabljajo za trženje v Skupnosti.

III. V skladu s členom 25(b) in ob upoštevanju posebnih določb, ki veljajo za režim v zvezi s spremnimi dokumenti prevozov, Priloga ne velja za tiste proizvode vinskega sektorja:

(a) ki so med osebno prtljago potnikov za namene njihove osebne porabe;

(b) ki jih ena oseba pošilja drugi osebi za zamene osebne porabe;

(d) ki se uvažajo v količinah do največ enega hektolitra za namene znanstvenih in tehničnih poskusov;

(e) ki so del brezcarinskih sredstev, namenjenih za diplomatske misije, konzularne službe in podobne organe;

(f) ki so del zalog, ki se prevažajo na mednarodnih prevoznih sredstvih.

--------------------------------------------------

PRILOGA 8

O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU IN ZAŠČITI IMEN ŽGANIH PIJAČ IN AROMATIZIRANIH PIJAČ NA OSNOVI VINA

Člen 1

Pogodbenici se s tem strinjata, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti olajšali in pospeševali medsebojno trgovino z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami na osnovi vina.

Člen 2

Ta priloga velja za naslednje proizvode:

(a) žgane pijače, kakor so opredeljene:

- za Skupnost v Uredbi (EGS) št. 1576/89, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske,

- za Švico v Poglavju 39 Odloka o živilih, kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 1998 (RO 1999 303),

in sodijo v tarifno številko 2208 Mednarodne konvencije o Harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga;

(b) aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane koktajle na osnovi vina, v nadaljevanju "aromatizirane pijače", kakor so opredeljene:

- za Skupnost v Uredbi (EGS) št. 1601/91, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2061/96,

- za Švico v Poglavju 36 Odloka o živilih, kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 1998 (RO 1999 303),

in sodijo v tarifno oznako 2205 in ex2206 Mednarodne konvencije o Harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga.

Člen 3

Za namene te priloge:

(a) "žgana pijača z izvorom iz", čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni žgano pijačo, navedeno v Dodatku 1 ali 2 in proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;

(b) "aromatizirana pijača z izvorom iz", čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni žgano pijačo, našteto v Dodatku 3 in 4 in proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;

(c) "opis" pomeni imena, ki se uporabljajo na etiketah, na dokumentih, ki spremljajo žgane pijače ali aromatizirane pijače med prevozom, na poslovnih listinah, zlasti fakturah in dobavnicah in v oglaševanju;

(d) "etiketiranje" pomeni vse opise in druge podatke, znake, ponazoritve in blagovne znamke, ki služijo za razločevanje žganih pijač in aromatiziranih pijač in ki se pojavljajo na isti posodi, vključno s pečatom ali obeskom, pritrjenim na posodo, in prevleko na vratu steklenic;

(e) "predstavitev" pomeni imena, ki se uporabljajo na posodah, vključno s pripomočki za njihovo zapiranje, na etiketah in na embalaži;

(f) "embalaža" pomeni zaščitni ovoj iz papirja, slamnatih ovojev vseh vrst, kartonov in škatel, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod.

Člen 4

1. Zaščitijo se naslednja imena:

(a) v zvezi z žganimi pijačami z izvorom iz Skupnosti imena iz Dodatka 1;

(b) v zvezi z žganimi pijačami z izvorom iz Švice oznake iz Dodatka 2;

(d) v zvezi z aromatiziranimi pijačami z izvorom iz Švice oznake iz Dodatka 4.

2. V skladu z Uredbo (EGS) št. 1576/89 in ne glede na drugi pododstavek njenega člena 1(4)(f) se imena "tropinovec" in "destilat grozdnih tropin" lahko zamenjajo z "grappa" za tiste žgane pijače, ki so proizvedene v italijansko govorečih predelih Švice iz grozdja iz teh predelov in so naštete v Dodatku 2.

Člen 5

1. Za zaščitena imena Skupnosti velja v Švici naslednje:

- uporabljajo se lahko le pod pogoji, določenimi v zakonodaji in uredbah Skupnosti, in

- rezervirana so izključno za žgane pijače in aromatizirane pijače z izvorom iz Skupnosti, na katere se nanašajo.

2. Za zaščitena švicarska imena velja v Skupnosti naslednje:

- uporabljajo se lahko le pod pogoji, določenimi v zakonodaji in uredbah Švice, in

- rezervirana so izključno za žgane pijače in aromatizirane pijače z izvorom iz Švice, na katere se nanašajo.

3. Brez poseganja v člena 22 in 23 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki so navedeni v Prilogi 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju "Sporazum TRIPs"), pogodbenici ukreneta vse potrebno v skladu s to prilogo, da se zagotovi vzajemna zaščita imen, ki so navedena v členu 4 in se uporabljajo za opis žganih pijač in aromatiziranih pijač z izvorom iz ozemlja pogodbenic. Vsaka pogodbenica da zainteresiranim strankam na voljo pravna sredstva, s katerimi se prepreči uporaba določene označbe za označevanje žganih pijač ali aromatiziranih pijač, ki nimajo izvora iz kraja, ki ga označuje zadevna označba, ali iz kraja, kjer se zadevna označba tradicionalno uporablja.

4. Pogodbenici ne zavrneta zaščite v smislu tega člena pod pogoji, opredeljenimi v členu 24(4), (5), (6) in (7) Sporazuma TRIPs.

Člen 6

Zaščita v smislu člena 5 velja tudi v primerih, kadar je navedeno dejanski izvor žgane pijače ali aromatizirane pijače ali kadar se ime uporablja v prevodu ali ga spremljajo oznake, kakor so "vrsta", "tip", "stil", "način", "ponaredek", "metoda" ali drugi podobni izrazi, vključno z grafičnimi znaki, ki bi bili lahko zavajajoči.

Člen 7

V primeru enakozvočnih imen žganih pijač in aromatiziranih pijač se zaščita dodeli za vsako ime. Pogodbenici določita praktične pogoje razlikovanja spornih enakozvočnih imen, pri čemer je treba upoštevati, da se sporne proizvajalce obravnava enakovredno in da se potrošnikov ne zavaja.

Člen 8

Ta priloga v nobenem primeru ne posega v pravico določene osebe, da za namene trgovanja uporablja svoje lastno ime ali ime osebe, katere poslovanje je prevzela, če se ta imena ne uporabljajo na način, ki zavaja potrošnike.

Člen 9

Ta priloga ne obvezuje nobene od pogodbenic, da bi zaščitila katero koli ime druge pogodbenice, ki ni zaščiteno ali preneha biti zaščiteno v državi izvora ali ki se v tej državi ne uporablja več.

Člen 10

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer zagotovita, da se imena ene pogodbenice, ki so zaščitena na podlagi te priloge, v primerih, kadar se žgane pijače ali aromatizirane pijače, ki izvirajo z ozemlja pogodbenic, izvažajo in tržijo zunaj njunega ozemlja, ne uporabljajo za označevanje in predstavitev žganih pijač ali aromatiziranih pijač z izvorom iz druge pogodbenice.

Člen 11

Če zadevna zakonodaja pogodbenic to dopušča, zaščita, ki jo dodeljuje ta priloga, obsega fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, ki imajo svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 12

Če opis ali predstavitev žgane pijače ali aromatizirane pijače, zlasti na etiketi, na uradnih ali poslovnih dokumentih ali v oglaševanju, krši ta Sporazum, pogodbenici izvedeta vse potrebne upravne ukrepe ali sprožita ustrezen pravni postopek v boju proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršenkoli drugačen način.

Člen 13

Ta priloga ne velja za žgane pijače in aromatizirane pijače:

(a) ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic; ali

(b) ki izvirajo iz ozemlja ene od pogodbenic in se v manjših količinah razpošiljajo od ene do druge pogodbenice na naslednje načine:

(aa) kot del osebne prtljage potnikov za namene njihove osebne porabe;

(bb) kot pošiljke ene osebe drugi osebi za namene osebne porabe;

(cc) kot gospodinjska dobrina posameznikov, ki se selijo, ali kot del njihove dediščine;

(dd) kot uvoz v količinah do največ enega hektolitra za namene znanstvenih in tehničnih poskusov;

(ee) kot uvoz, ki je del brezcarinskih sredstev, namenjenih za diplomatske misije, konzularne službe in podobne organe;

(ff) kot del zalog, ki se prevažajo na mednarodnih prevoznih sredstvih.

Člen 14

1. Vsaka pogodbenica imenuje pristojne organe, odgovorne za izvrševanje te priloge.

2. Pogodbenici obvestita druga drugo o imenih in naslovih zgoraj navedenih organov najpozneje dva meseca po uveljavitvi te priloge. Ti organi tesno sodelujejo med seboj in neposredno drug z drugim.

Člen 15

1. Če kateri od organov iz člena 14 upravičeno sumi:

(a) da žgana pijača ali aromatizirana pijača v smislu člena 2, ki je predmet trgovine med Švico in Skupnostjo, ne izpolnjuje določb te priloge ali zakonodaje Skupnosti oziroma švicarske zakonodaje, ki velja za žgane pijače in aromatizirane pijače; in

(b) da to je neizpolnjevanje v posebnem interesu ene od pogodbenic ter lahko privede do upravnih ukrepov ali sodnega postopka;

navedeni organ nemudoma obvesti o tem Komisijo in ustrezni organ oziroma organe druge pogodbenice.

2. Informacijam, ki jih je treba posredovati v skladu z odstavkom 1, je treba priložiti uradne, poslovne in druge ustrezne dokumente s podatki o morebitnih upravnih ukrepih ali sodnih postopkih. Te informacije vključujejo predvsem naslednje podatke v zvezi z zadevno žgano pijačo ali aromatizirano pijačo:

(a) proizvajalca in imetnika žgane pijače ali aromatizirane pijače;

(b) sestavo te pijače;

(d) podatke o neskladnosti s predpisi o proizvodnji in trženju.

Člen 16

1. Pogodbenici se sestaneta na posvetovanjih, če katera od njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.

2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

4. Če pogodbenici po posvetovanjih v smislu odstavka 1 ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, na katere se nanaša odstavek 1, za namene ustreznega izvajanja te priloge sprejme primerne zaščitne ukrepe.

Člen 17

1. Delovna skupina za žgane pijače, v nadaljevanju "Delovna skupina", ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, se sestane na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu z zahtevami za izvajanje Sporazuma izmenično v Skupnosti in v Švici.

2. Delovna skupina obravnava vsa vprašanja, ki bi se lahko pojavila v povezavi z izvajanjem te priloge. Predvsem lahko priporoči Odboru, da prispeva k uresničevanju ciljev te priloge.

Člen 18

Kadar se zakonodaja ene od pogodbenic spremeni, da bi zaščitila imena, ki niso navedena v teh dodatkih, se ta imena v razumnem roku po končanih posvetovanjih vključijo v prilogo.

Člen 19

1. Žgane pijače in aromatizirane pijače, ki so bile v času uveljavitve te priloge zakonito proizvedene, opisane in predstavljene, vendar jih ta priloga prepoveduje, se lahko tržijo pri veletrgovcih v obdobju enega leta od uveljavitve Sporazuma in pri prodajalcih na drobno do odprodaje zalog. Od uveljavitve te priloge se žgane pijače in aromatizirane pijače iz te priloge ne smejo več proizvajati zunaj meja svojih območij izvora.

2. Razen če Odbor odloči drugače, se žgane pijače in aromatizirane pijače, proizvedene, opisane in predstavljene v skladu s Sporazumom, katerih opis in predstavitev po spremembah tega Sporazuma ne izpolnjujeta več njegovih določb, lahko še naprej tržijo do odprodaje zalog.

--------------------------------------------------

Dodatek 1

Zaščitena imena žganih pijač z izvorom iz Skupnosti

1. Rum

Rhum de la Martinique

Rhum de la Guadeloupe

Rhum de la Réunion

Rhum de la Guyane

(Tem imenom se lahko doda izraz "traditionnel".)

Ron de Málaga

Ron de Granada

Rum da Madeira

2. (a) Viski (Whisky)

Scotch whisky

Irish whisky

Whisky español

(Tem imenom se lahko doda izraz "malt" ali "grain".)

(b) Viski (Whiskey)

Irish whiskey

Uisce Beatha Eireannach/Irish whiskey

(Tem imenom se lahko doda izraz "pot still".)

3. Žitna žganja

Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise

Korn

Kornbrand

4. Vinska žganja

Eau-de-vie de Cognac

Eau-de-vie des Charentes

Cognac

(Temu imenu se lahko eden od naslednjih izrazov:

- Fine,

- Grande Fine Champagne,

- Grande Champagne,

- Petite Fine Champagne,

- Fine Champagne,

- Borderies,

- Fins Bois,

- Bons Bois.)

Fine Bordeaux

Armagnac

Bas-Armagnac

Haut-Armagnac

Ténarèse

Eau-de-vie de vin de la Marne

Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine

Eau-de-vie de vin de Bourgogne

Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est

Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté

Eau-de-vie de vin originaire du Bugey

Eau-de-vie de vin de Savoie

Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire

Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône

Eau-de-vie de vin originaire de Provence

Faugères or eau-de-vie de Faugères

Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc

Aguardente do Minho

Aguardente do Douro

Aguardente da Beira Interior

Aguardente da Bairrada

Aguardente do Oeste

Aguardente do Ribatejo

Aguardente do Alentejo

Aguardente do Algarve

5. Vinjak

Brandy de Jerez

Brandy del Penedès

Brandy italiano

Brandy Ατιικής/Brandy of Attica

Brandy Πελοπονήσου/Brandy of the Peloponnese

Brandy Κενιρικής Ελλάδας/Brandy of Central Greece

Deutscher Weinbrand

Wachauer Weinbrand, Weinbrand Dürnstein

6. Destilat grozdnih tropin

Eau-de-vie de marc de Champagne or marc de Champagne

Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine

Eau-de-vie de marc de Bourgogne

Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est

Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté

Eau-de-vie de marc originaire de Bugey

Eau-de-vie de marc originaire de Savoie

Marc de Bourgogne

Marc de Savoie

Marc d'Auvergne

Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire

Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône

Eau-de-vie de marc originaire de Provence

Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc

Marc d'Alsace Gewürztraminer

Marc de Lorraine

Bagaceira do Minho

Bagaceira do Douro

Bagaceira da Beira Interior

Bagaceira da Bairrada

Bagaceira do Oeste

Bagaceira do Ribatejo

Bagaceiro do Alentejo

Bagaceira do Algarve

Orujo gallego

Grappa

Grappa di Barolo

Grappa piemontese or del Piemonte

Grappa lombarda or di Lombardia

Grappa trentina or del Trentino

Grappa friulana or del Friuli

Grappa veneta or del Veneto

Südtiroler Grappa or dell‘Alto Adige

Τσικουδιά Κρήτης/Tsikoudia of Crete

Τσίπουρο Μακεδονίας/Tsipouro of Macedonia

Τσίπουρο Θεσσαλίας/Tsipouro of Thessaly

Τσίπουρο Τυρνάβου/Tsipouro of Tyrnavos

Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise

7. Žganja iz sadja

Schwarzwälder Kirschwasser

Schwarzwälder Himbeergeist

Schwarzwälder Mirabellenwasser

Schwarzwälder Williamsbirne

Schwarzwälder Zwetschgenwasser

Fränkisches Zwetschgenwasser

Fränkisches Kirschwasser

Fränkischer Obstler

Mirabelle de Lorraine

Kirsch d'Alsace

Quetsch d'Alsace

Framboise d'Alsace

Mirabelle d'Alsace

Kirsch de Fougerolles

Südtiroler Williams/Williams dell‘Alto Adige

Südtiroler Aprikot or Südtiroler

Marille/Aprikot dell‘Alto Adige or Marille dell‘Alto Adige

Südtiroler Kirsch/Kirsch dell‘Alto Adige

Südtiroler Zwetschgeler/Zwetschgeler dell‘Alto Adige

Südtiroler Obstler/Obstler dell‘Alto Adige

Südtiroler Gravensteiner/Gravensteiner dell‘Alto Adige

Südtiroler Golden Delicious/Golden Delicious dell‘Alto Adige

Williams friulano or Williams del Friuli

Sliwovitz del Veneto

Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia

Sliwovitz del Trentino-Alto Adige

Distillato di mele trentino or del Trentino

Williams trentino or del Trentino

Sliwovitz trentino or del Trentino

Aprikot trentino or del Trentino

Medronheira do Algarve

Medronheira do Buçaco

Kirsch or Kirschwasser Friulano

Kirsch or Kirschwasser Trentino

Kirsch or Kirschwasser Veneto

Aguardente de pèra da Lousa

Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise

Wachauer Marillenbrand

8. Jabolčno ali hruškovo žganje

Calvados du Pays d'Auge

Calvados

Eau-de-vie de cidre de Bretagne

Eau-de-vie de poiré de Bretagne

Eau-de-vie de cidre de Normandie

Eau-de-vie de poiré de Normandie

Eau-de-vie de cidre du Maine

Aguardiente de sidra de Asturias

Eau-de-vie de poiré du Maine

9. Encijan

Bayerischer Gebirgsenzian

Südtiroler Enzian/Genzians dell‘Alto Adige

Genziana trentina or del Trentino

10. Sadna žganja

Pacharán

Pacharán navarro

11. Brinjevec

Ostfriesischer Korngenever

Genièvre Flandre Artois

Hasseltse jenever

Balegemse jenever

Péket de Wallonie

Steinhäger

Plymouth Gin

Gin de Mahón

12. Kuminovo žganje

Dansk Akvavit/Dansk Aquavit

Svensk Aquavit/Svensk Akvavit/Swedish Aquavit

13. Janeževo žganje

Anis español

Évoca anisada

Cazalla

Chinchón

Ojén

Rute

Ouzo/Ούζο

14. Likerji

Berliner Kümmel

Hamburger Kümmel

Münchener Kümmel

Chiemseer Klosterlikör

Bayerischer Kräuterlikör

Cassis de Dijon

Cassis de Beaufort

Irish Cream

Palo de Mallorca

Ginünha portuguesa

Licor de Singevergs

Benediktbeurer Klosterlikör

Ettaler Klosterlikör

Ratafia de Champagne

Ratafia catalana

Anis portuguès

Finnish berry/fruit liqueur

Grossglockner Alpenbitter

Marizzeller Magenlikör

Mariazeller Jagasaftl

Puchheimer Bitter

Puchheimer Schlossgeist

Steinfelder Magenbitter

Wachauer Marüllenlikör

Jäsgertee, Jagertee, Jagatee

15. Žgane pijače

Pommeau de Bretagne

Pommeau du Maine

Pommeau de Normandie

Svensk punsch/Swedish punsch

16. Vodka

Svensk vodka/Swedish vodka

Suomalainen vodka/Finsk vodka/Vodka of Finland

--------------------------------------------------

Dodatek 2

Zaščitena imena žganih pijač z izvorom iz Švice

Vinska žganja

Eau-de-vie de vin du Valais

Brandy du Valais

Destilat grozdnih tropin

Baselbieter Marc

Grappa del Ticino/Grappa Ticinese

Grappa della Val Calanca

Grappa della Val Bregaglia

Grappa della Val Mesolcina

Grappa della Valle di Poschiavo

Marc d'Auvernier

Marc de Dôle du Valais

Žganja iz sadja

Aargauer Bure Kirsch

Abricot du Valais

Abricotine du Valais

Baselbieterkirsch

Baselbieter Zwetschgenwasser

Bernbieter Kirsch

Bernbieter Mirabellen

Bernbieter Zwetschgenwasser

Bérudges de Cornaux

Canada du Valais

Coing d'Ajoie

Coing du Valais

Damassine d'Ajoie

Damassine de la Baroche

Emmentaler Kirsch

Framboise du Valais

Freiämter Zwetschgenwasser

Fricktaler Kirsch

Golden du Valais

Gravenstein du Valais

Kirsch d'Ajoie

Kirsch de la Béroche

Kirsch du Valais

Kirsch suisse

Luzerner Kirsch

Luzerner Zwetschgenwasser

Mirabelle d'Ajoie

Mirabelle du Valais

Poire d'Ajoie

Poire d'Orange de la Baroche

Pomme d'Ajoie

Pomme du Valais

Prune d'Ajoie

Prune du Valais

Prune impériale de la Baroche

Pruneau du Valais

Rigi Kirsch

Seeländer Pflümliwasser

Urschwyzerkirsch

Williams du Valais

Zuger Kirsch

Jabolčno ali hruškovo žganje

Bernbieter Birnenbrand

Freiämter Theilerbirnenbrand

Luzerner Birnenträsch

Luzerner Theilerbirnenbrand

Encijan

Gentiane du Jura

Brinjevec

Genièvre du Jura

Likerji

Bernbieter Cherry Brandy Liqueur

Bernbieter Griottes Liqueur

Bernbieter Kirschen Liqueur

Liqueur de poires Williams du Valais

Liqueur d'abricot du Valais

Liqueur de framboise du Valais

Zeliščna žganja (žgane pijače)

Bernbieter Kräuterbitter

Eau-de-vie d'herbes du Jura

Eau-de-vie d'herbes du Valais

Genépi du Valais

Gotthard Kräuterbrand

Luzerner Chrüter (Kräuterbrand)

Walliser Chrüter (Kräuterbrand)

Razno

Lie du Mandement

Lie de Dôle du Valais

Lie du Valais

--------------------------------------------------

Dodatek 3

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Skupnosti

Clarea

Sangría

Nürnberger Glühwein

Thüringer Glühwein

Vermouth de Chambéry

Vermouth di Torino

--------------------------------------------------

Dodatek 4

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Švice

Nobeno

--------------------------------------------------

PRILOGA 9

EKOLOŠKO PROIZVEDENI KMETIJSKI PROIZVODI IN ŽIVILA

Člen 1

Cilj

Brez poseganja v svoje obveznosti v zvezi z proizvodi, ki nimajo izvora iz pogodbenic, ali v druge veljavne zakonodajne določbe se pogodbenici zavezujeta, da bosta v skladu s pravili o nediskriminacije in vzajemnosti pospeševali trgovino z ekološko pridelanimi kmetijskimi proizvodi in živili iz Skupnosti in Švice, ki ustrezajo zakonom in uredbam iz Dodatka 1.

Člen 2

Področje dejavnosti

1. Ta priloga velja za ekološko proizvedene rastlinske proizvode in živila, ki ustrezajo zakonom in uredbam v Dodatku 1.

2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta takoj po sprejetju ustreznih zakonov in uredb področje dejavnosti te priloge razširili na živino, živalske proizvode in živila, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora. Odbor se lahko odloči za razširitev področja dejavnosti te priloge, ko ugotovi, da so ti zakoni in predpisi priznani za enakovredne v skladu s členom 3, in s spremembo Dodatka 1 v skladu s postopkom iz člena 8.

Člen 3

Načelo enakovrednosti

1. Pogodbenici s tem priznavata, da so zakoni in predpisi iz Dodatka 1 k tej prilogi enakovredni. Pogodbenici se lahko dogovorita, da iz režima enakovrednosti izključita nekatere vidike ali proizvode. To opredelita v Dodatku 1.

2. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da se zakoni in predpisi, ki se nanašajo še posebej na proizvode iz člena 2, razvijajo enakovredno.

Člen 4

Prosti pretok ekoloških proizvodov

Pogodbenici v skladu s svojimi nacionalnimi postopki na tem področju ukreneta vse potrebno, da se proizvodi, na katere se nanaša člen 2 in ki ustrezajo zakonom in uredbam vsake pogodbenice iz Dodatka 1, lahko uvažajo in uvajajo na trg.

Člen 5

Etiketiranje

1. Z namenom razvoja ureditve, s katero bi se preprečilo ponovno etiketiranje ekoloških proizvodov iz te priloge, pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da njuni zakoni in predpisi poskrbijo:

- za zaščito istih izrazov, ki označujejo ekološke proizvode v različnih uradnih jezikih pogodbenic,

- da se v izjavah na etiketah proizvodov, ki so priznani kot enakovredni, uporabljajo isti obvezni izrazi.

2. Pogodbenici lahko predpišeta, da proizvodi, ki jih uvažata med seboj, izpolnjujejo zahteve o etiketiranju, določene v njunih zakonih in uredbah v skladu z Dodatkom 1.

Člen 6

Tretje države

1. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da so uvozni režimi, ki se uporabljajo za ekološko pridelane proizvode iz tretjih držav, enakovredni.

2. Da se zagotovi enakovrednost v zvezi z dejanskim priznavanjem tretjih držav, se pogodbenici pred priznanjem in vključitvijo katere koli tretje države na seznam, ki ga v ta namen sestavita v svojih zakonih in uredbah, o tem med seboj posvetujeta.

Člen 7

Izmenjava informacij

V skladu s členom 8 Sporazuma pogodbenici in države članice pošljejo druga drugi predvsem naslednje informacije:

- sezname svojih pristojnih organov, inšpekcijskih organov in njihove številčne oznake ter poročila o nadzoru za to pristojnih organov,

- sezname upravnih odločb, ki dovoljujejo uvoz ekološko pridelanih proizvodov iz tretjih držav,

- podatke o opaženih nepravilnostih in kršitvah zakonov in uredb, naštetih v Dodatku 1 v skladu s postopkom iz člena 10a(1) Uredbe (EGS) št. 2092/91.

Člen 8

Delovna skupina za ekološke proizvode

1. Delovna skupina za ekološke proizvode, v nadaljevanju "Delovna skupina", ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

2. Delovna skupina občasno preverja stanje v zvezi z ustreznimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Predvsem je odgovorna za naslednje:

- preverja, ali so zakoni in predpisi pogodbenic enakovredni z vidika njihove vključitve v Dodatek 1,

- po potrebi priporoči Odboru, da se pravila za izvajanje vključijo v Dodatek 2, kadar so potrebna za zagotovitev doslednega izvajanja zakonov in uredb iz te priloge na ozemlju pogodbenic,

- priporoča Odboru, da se področje dejavnoti te priloge razširi na proizvode, ki jih ne obsega člen 2(1).

Člen 9

Zaščitni ukrepi

1. Kadar zamuda pri uporabi ukrepov privede do škode, ki jo je težko popraviti, se lahko brez predhodnih posvetovanj sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, pod pogojem, da posvetovanja potekajo takoj po sprejetju takšnih ukrepov.

2. Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavka 1 ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe iz odstavka 1, sprejme ustrezne vmesne zaščitne ukrepe, da se s tem zagotovi ustrezna uporaba te priloge.

--------------------------------------------------

Dodatek 1

V Skupnosti veljavni predpisi

- Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki proizvodnji kmetijskih proizvodov in ustreznih oznakah o tem na kmetijskih proizvodih in živilih (UL L 198, 22.7.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1900/98 (UL L 247, 5.9.1998, str. 6)

- Uredba Komisije (EGS) št. 94/92 z dne 14. januarja 1992 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje predpisov o uvozu iz tretjih držav v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 o ekološki proizvodnji kmetijskih proizvodov in ustreznih oznakah o tem na kmetijskih proizvodih in živilih (UL L 11, 17.1.1992, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1367/98 (UL L 185, 30.6.1998, str. 11)

- Uredba Komisije (EGS) št. 3457/92 z dne 30. novembra 1992 o določitvi podrobnih pravil v zvezi z inšpekcijskimi spričevali za uvoz iz tretjih držav v Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 o ekološki proizvodnji kmetijskih proizvodov in ustreznih oznakah o tem na kmetijskih proizvodih in živilih (UL L 350, 1.12.1992, str. 56)

- Uredba Komisije (EGS) št. 207/93 z dne 29. januarja 1993 o opredelitvi vsebine Priloge VI k Uredbi (EGS) št. 2092/91 o ekološki proizvodnji kmetijskih proizvodov in ustreznih oznakah o tem na kmetijskih proizvodih in živilih in določitvi podrobnih pravil za izvajanje določb njenega člena 5(4) (UL L 25, 2.2.1993, str. 5), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 345/97 (UL L 58, 27.2.1997, str. 38)

V Švici veljavni predpisi

- Odlok z dne 22. septembra 1997 o ekološkem kmetijstvu in etiketiranju ekološko pridelanih rastlinskih proizvodov in živil (Odlok o ekološkem kmetijstvu), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 399)

- Odlok švicarskega departmaja narodnega gospodarstva z dne 22. septembra 1997 o ekološkem kmetijstvu, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 292)

Iz enakovrednih predpisov so izključeni:

švicarski proizvodi na osnovi sestavin, proizvedenih v skladu s predpisi za prehod na ekološko kmetijstvo.

--------------------------------------------------

Dodatek 2

Pravila za uporabo

Jih ni

--------------------------------------------------

PRILOGA 10

O PRIZNAVANJU PREVERJANJ SKLADNOSTI ZA SADJE IN ZELENJAVO, ZA KATERO VELJAJO TRŽNI STANDARDI

Člen 1

Področje uporabe

Ta priloga se uporablja za sveže sadje in zelenjavo, ki se uživa sveže, razen za agrume, in za katere je Skupnost na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96 določila tržne standarde.

Člen 2

Cilj

1. Za proizvode iz člena 1 z izvorom iz Švice ali z izvorom iz Skupnosti, kadar se ponovno izvažajo v Skupnost iz Švice, ki jih spremljajo inšpekcijska spričevala iz člena 3, se pred njihovim vstopom na carinsko ozemlje Skupnosti v slednji ne preverja njihove skladnosti.

2. Za preverjanje skladnosti s standardi Skupnosti ali z enakovrednimi standardi za proizvode z izvorom iz Švice in za proizvode z izvorom iz Skupnosti, ki pa se ponovno uvažajo v Skupnost iz Švice, se imenuje Zvezni urad za kmetijstvo. Navedeni urad lahko v ta namen pooblasti za izvajanje preverjanj skladnosti organe, naštete v dodatku, in sicer pod naslednjimi pogoji:

- Zvezni urad za kmetijstvo obvesti Evropsko Komisijo o organih, ki so pooblaščeni za izvajanje teh preverjanj,

- ti organi izdajajo spričevala v skladu s členom 3,

- pooblaščeni organi morajo imeti inšpektorje, ki so opravili usposabljanje, kakršno priznava Zvezni urad za kmetijstvo, potrebne prostore in opremo za izvajanje teh preverjanj in analiz, ki jih zahtevajo inšpekcije, in ustrezne komunikacijske zmogljivosti.

3. Če bi Švica v zvezi z proizvodi iz člena 1 izvajala preverjanja skladnosti s tržnimi standardi pred njihovo uvedbo na carinsko območje Švice, sprejme določbe, ki so enakovredne določbam iz te priloge, na podlagi katerih bi proizvode z izvorom iz Skupnosti izvzeli iz teh preverjanj.

Člen 3

Inšpekcijska spričevala

1. Za namene te priloge "inšpekcijsko spričevalo" pomeni naslednje:

- vzorec iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2251/92, ali

- obrazec UN/ECE v Prilogi k Ženevskemu protokolu o standardizaciji svežega sadja in zelenjave, oreščkov in suhega sadja, ali

- obrazec OECD v Prilogi k odločbi Sveta OECD o ureditvi uporabe mednarodnih standardov za sadje in zelenjavo.

2. Pošiljke proizvodov z izvorom iz Švice in proizvodov z izvorom iz Skupnosti, ki se ponovno izvažajo v Skupnost iz Švice, spremljajo inšpekcijska spričevala vse do njihove sprostitve v prosti pretok na ozemlju Skupnosti.

3. Ta inšpekcijska spričevala morajo biti opremljena z žigom enega od organov, naštetih v Dodatku k tej prilogi.

4. Kadar se prenos pooblastil v skladu s členom 2(2) enemu od tako pooblaščenih inšpekcijskih organov odvzame, se inšpekcijskih spričeval, ki jih je ta organ izdal, za namene te priloge ne priznava več.

Člen 4

Izmenjava informacij

1. V skladu s členom 8 Sporazuma pogodbenici pošljeta druga drugi med drugim tudi svoje sezname pristojnih organov in pooblaščenih inšpekcijskih organov. Evropska Komisija obvesti Zvezni urad za kmetijstvo o vseh nepravilnostih ali kršitvah, ki jih je odkrila v povezavi z izpolnjevanjem veljavnih standardov kakovosti tistih pošiljk sadja in zelenjave, ki imajo izvor iz Švice, ali tistih, ki imajo izvor iz Skupnosti in se ponovno uvažajo v Skupnost iz Švice, ter jih spremljajo inšpekcijska spričevala.

2. Z namenom, da se ugotovi skladnost s pogoji iz tretje alinee člena 2(2), se Zvezni urad za kmetijstvo strinja, da se na zahtevo Evropske Komisije pri pooblaščenih organih izvajajo skupne inšpekcije na kraju samem.

3. Takšne skupne inšpekcije se izvajajo v skladu s postopkom, ki ga predlaga Delovna skupina za sadje in zelenjavo in ga sprejme Odbor.

Člen 5

Zaščitna klavzula

1. Če katera od pogodbenic meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti po tej prilogi, se sestaneta na posvetu.

2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

3. Kadar se za pošiljke sadja in zelenjave z izvorom iz Švice ali z izvorom iz Skupnosti, kadar se te ponovno uvažajo v Skupnost iz Švice, ki jih spremljajo inšpekcijska spričevala, odkrije, da ne ustrezajo veljavnim standardom, in kadar bi morebitna časovna omejitev ali zamuda lahko vplivala na učinkovitost ukrepov za preprečevanje goljufij ali na izkrivljanje konkurence, se lahko brez predhodnih posvetovanj sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, če se ta posvetovanja skličejo takoj po sprejetju navedenih ukrepov.

4. Če pogodbenici po posvetovanjih v smislu odstavkov 1 ali 3 v treh mesecih od začetka posvetovanj ne dosežeta dogovora, pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, na katere se nanaša odstavek 3, lahko sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, ki lahko vključujejo delno ali popolno začasno prekinitev uporabe te priloge.

Člen 6

Delovna skupina za sadje in zelenjavo

1. Delovna skupina za sadje in zelenjavo, ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki izhajajo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem. Redno preverja razvoj nacionalnih zakonov in uredb pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga.

2. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje tega dodatka.

--------------------------------------------------

Dodatek

Švicarski inšpekcijski organi, pooblaščeni za izdajanje inšpekcijskih spričeval, kakor predvideva člen 3 Priloge 10

1. Fruit-Union Suisse

Baarer Str. 88

CH-6302 ZUG

2. Union Suisse du Légume

Bahnhofstraße 87

CH-3232 INS

--------------------------------------------------

PRILOGA 11

O ZDRAVJU ŽIVALI IN ZOOTEHNIČNIH UKREPIH, KI VELJAJO ZA TRGOVINO Z ŽIVIMI ŽIVALMI IN ŽIVALSKIMI PROIZVODI

Člen 1

1. Naslov I te priloge obsega:

- ukrepe za nadzor in obveščanje o nekaterih živalskih boleznih,

- trgovina in uvoz živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav.

2. Naslov II te priloge obsega trgovino z živalskimi proizvodi.

NASLOV I

TRGOVINA Z ŽIVIMI ŽIVALMI, NJIHOVIM SEMENOM, JAJČECI IN ZARODKI

Člen 2

1. Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo, katere ukrepi za nadzor in obveščanje o živalskih boleznih vodijo do enakih rezultatov.

2. Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je opredeljena v Dodatku 1. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.

Člen 3

Pogodbenici se strinjata, da poteka trgovina z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčeci in zarodki v skladu z zakonodajo iz Dodatka 2. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.

Člen 4

1. Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo o uvozu živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav, ki vodi do enakih rezultatov.

2. Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je opredeljena v Dodatku 3. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.

Člen 5

Pogodbenici se strinjata, da za področje zootehnike veljajo določbe Dodatka 4.

Člen 6

Pogodbenici se strinjata, da se nadzor trgovine z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčeci in zarodki ter uvoz vsega naštetega iz tretjih držav izvaja v skladu z določbami iz Dodatka 5.

NASLOV II

TRGOVINA Z ŽIVALSKIMI PROIZVODI

Člen 7

Cilj

Cilj tega naslova je olajšati trgovino z živalskimi proizvodi med pogodbenicama z vzpostavitvijo mehanizma za prepoznavanje enakovrednosti ukrepov za zdravstveno varstvo živali, ki jih pogodbenici uporabljata za te proizvode z vidika varstva zdravja ljudi in živali, in izboljšati obveščanje in sodelovanje na področju ukrepov za zdravstveno varstvo živali.

Člen 8

Multilateralne obveznosti

Določbe tega naslova ne omejujejo pravic in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in njegovih prilog in še zlasti iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS).

Člen 9

Področje uporabe

1. Področje dejavnosti tega naslova je omejeno najprej na ukrepe za zdravstveno varstvo živali, ki jih obe pogodbenici uporabljata za živalske proizvode iz Dodatka 6.

2. Razen kadar je v Dodatkih k temu naslovu določeno drugače in brez poseganja v člen 20 te priloge, ta naslov ne velja za ukrepe za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na dodatke živil (vsi živilski dodatki in barvila, sredstva za predelavo in esence), obsevanje, kontaminante (fizikalni kontaminanti in ostanki veterinarskih zdravil), kemikalije, ki se izločajo iz embalažnih materialov, nedovoljene kemične snovi (živilski dodatki, sredstva za predelavo, prepovedana veterinarska zdravila itn.), ali na etiketiranje živil, medicirano krmo in premikse.

Člen 10

Opredelitve

Za namene tega naslova se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) "živalski proizvodi" pomenijo živalske proizvode, ki jih obsega Dodatek 6;

(b) "ukrepi za zdravstveno varstvo živali" pomenijo sanitarne ukrepe v smislu odstavka 1 Priloge A k Sporazumu SPS za živalske proizvode;

(c) "ustrezna raven zdravstvenega varstva živali" pomeni raven zaščite v smislu odstavka 5 Priloge A k Sporazumu SPS za živalske proizvode;

(d) "pristojni organi":

(i) Švica - organi iz dela (a) Dodatka 7;

(ii) Skupnost - organi iz dela (b) Dodatka 7.

Člen 11

Prilagajanje regionalnim pogojem

1. Za namene trgovine med pogodbenicama veljajo ukrepi iz člena 2 brez poseganja v spodnji odstavek 2.

2. Kadar ena od pogodbenic meni, da velja zanjo poseben status o zdravju živali v zvezi z neko določeno boleznijo, lahko zahteva priznanje tega statusa. Zadevna pogodbenica lahko v zvezi z uvozom živalskih proizvodov zahteva tudi dodatna jamstva, ki so v skladu z omenjenim statusom. Jamstva za določene bolezni so opredeljena v Dodatku 8.

Člen 12

Enakovrednost

1. Priznanje enakovrednosti zahteva oceno in sprejem

- zakonodaje, standardov in postopkov ter tekočih programov, ki omogočajo nadzor in zagotavljajo skladnost z nacionalnimi predpisi in s predpisi držav uvoznic,

- dokumentirane strukture pristojnega organa oziroma organov, njihovih pooblastil, njihove hierarhične zgradbe, njihovega načina dela in sredstev, ki jih imajo na voljo,

- uspešnost pristojnega organa v zvezi z izvajanjem programa nadzora in ravnijo pridobljenih jamstev.

V tej oceni pogodbenici upoštevata že pridobljene izkušnje.

2. Enakovrednost velja za veljavne ukrepe za zdravstveno varstvo živali za sektorje ali dele sektorjev živalskih proizvodov, za zakonodajo, inšpekcijske in nadzorne sisteme ali dele teh sistemov in za posebne zakonodajne določbe ter inšpekcijske in/ali higienske zahteve.

Člen 13

Določanje enakovrednosti

1. Pri določanju, ali ukrep za zdravstveno varstvo živali, ki ga uporablja izvozna pogodbenica, izpolnjuje ustrezno raven zdravstvenega varstva živali uvozne pogodbenice, pogodbenici uporabljata naslednji postopek:

(i) ugotovi se, kateri ukrep za zdravstveno varstvo živali se lahko prizna kot enakovreden;

(ii) uvozna pogodbenica obrazloži cilj svojega ukrepa za zdravstveno varstvo živali in odvisno od okoliščin predloži tudi oceno tveganja oziroma tveganj, ki naj bi jih omenjeni ukrep preprečil; določi tudi ustrezno raven zdravstvenega varstva živali;

(iii) izvozna pogodbenica dokaže, da njen ukrep za zdravstveno varstvo živali izpolnjuje ustrezno raven zdravstvenega varstva živali uvozne pogodbenice;

(iv) uvozna pogodbenica ugotovi, ali ukrep za zdravstveno varstvo živali izvozne pogodbenice izpolnjuje njej ustrezno raven zdravstvenega varstva živali;

(v) uvozna pogodbenica prizna ukrep za zdravstveno varstvo živali izvozne pogodbenice kot enakovrednega, če izvozna pogodbenica predloži objektivne dokaze o tem, da njen ukrep izpolnjuje ustrezno raven zdravstvene varnosti uvozne pogodbenice.

2. Kadar se ukrep ne prizna za enakovrednega, se trgovina lahko izvaja pod pogoji, ki jih določi uvozna pogodbenica, da se doseže zanjo ustrezna raven varnosti, kakor je določeno v Dodatku 6. Ne glede na rezultate postopka iz odstavka 1 se izvozna pogodbenica lahko odloči, ali prevzame pogoje uvozne pogodbenice.

Člen 14

Priznavanje sanitarnih ukrepov

1. Sektorji ali deli sektorjev, za katere se ustrezni ukrepi za zdravstveno varstvo živali na datum začetka veljavnosti te priloge priznavajo kot enakovredni za namene trgovine, so našteti v Dodatku 6. Za te sektorje ali dele sektorjev poteka trgovina z živalskimi proizvodi v skladu z zakonodajo iz Dodatka 6. Za uporabo te zakonodaje veljajo posebna pravila in postopki iz navedenega Dodatka.

2. Sektorji ali deli sektorjev, za katere pogodbenici uporabljata različne ukrepe za zdravstveno varstvo živali, so našteti v Dodatku 6.

Člen 15

Mejne kontrole in plačevanje pristojbin

Nadzor trgovine z živalskimi proizvodi med Skupnostjo in Švico poteka v skladu z:

(a) delom A Dodatka 10 v zvezi z ukrepi, priznanimi za enakovredne;

(b) delom B Dodatka 10 v zvezi z ukrepi, ki niso priznani za enakovredne;

(d) delom D Dodatka 10 v zvezi s plačevanjem pristojbin.

Člen 16

Preverjanje

1. Zaradi večjega zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega naslova ima vsaka pogodbenica pravico do izvajanja revizij in preverjanj v zvezi z izvozno pogodbenico, ki lahko obsegajo naslednje:

(a) oceno vseh ali le dela nadzornih programov pristojnih organov, vključno s pregledom inšpekcijskih in revizijskih programov, kjer je to primerno;

(b) preverjanja na kraju samem.

Ti postopki se izvajajo v skladu z Dodatkom 9.

2. V zvezi s Skupnostjo:

- Skupnost izvaja revizije in preverjanja iz odstavka l,

- države članice izvajajo mejne kontrole iz člena 15.

3. Kar zadeva Švico, švicarski organi izvajajo revizije in preverjanja iz odstavka 1 in mejne kontrole iz člena 15.

4. Pogodbenici si lahko z medsebojnim soglasjem:

(a) izmenjujeta rezultate in sklepe svojih revizij in preverjanj ter mejnih kontrol z državami, ki niso podpisnice te priloge;

(b) uporabljata rezultate in sklepe svojih revizij in preverjanj ter mejnih kontrol držav, ki niso podpisnice te priloge.

Člen 17

Uradna obvestila

1. Ta člen velja v pogojih, ko se ne uporabljajo ustrezne določbe členov 2 in 20.

2. Pogodbenici se medsebojno obveščata o naslednjem:

- v roku 24 ur o bistvenih spremembah zdravstvenega stanja živali,

- v čim krajšem času o epidemioloških ugotovitvah v zvezi z boleznimi, ki jih odstavek 1 ne obsega, in v zvezi z novimi boleznimi,

- o vseh dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve njunih ukrepov za zdravstveno varstvo živali, sprejetih za nadzorovanje ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali za varovanje zdravja ljudi, in o vseh spremembah preventivnih predpisov, vključno s predpisi o cepljenju.

3. Uradna obvestila v skladu z odstavkom 2 se sestavijo v pisni obliki in predložijo kontaktnim točkam iz Dodatka 11.

4. V primerih resne in takojšnje nevarnosti za zdravje ljudi in živali se uradno obvestilo lahko poda kontaktnim točkam iz Dodatka 11 v ustni obliki, vendar mora biti v roku 24 ur potrjeno tudi v pisni obliki.

5. Kadar ima ena od pogodbenic resne pomisleke v zvezi s tveganjem za zdravje ljudi in živali, se pogodbenici na zahtevo čim prej sestaneta na posvetovanjih, vsekakor pa v roku 14 dni. Obe pogodbenici si prizadevata, da v takšnih primerih priskrbita vse informacije, potrebne za preprečitev motenj v trgovini in za doseg obojestransko sprejemljive rešitve.

Člen 18

Izmenjava informacij in predložitev rezultatov znanstvenih raziskav in podatkov

1. Pogodbenici si enotno in sistematično izmenjujeta informacije v zvezi z izvajanjem tega naslova, da bi priskrbeli zagotovila, ustvarili obojestransko zaupanje in dokazali uspešnost preverjenih programov. Za doseganje teh ciljev se po potrebi zatečeta tudi k izmenjavi uslužbencev.

2. Izmenjava informacij o spremembah v njunih ukrepih za zdravstveno varstvo živali in drugih zadevnih informacij obsega:

- možnost preverjanja predlogov sprememb v predpisanih standardih ali zahtevah, ki bi pred ratifikacijo lahko vplivale na ta naslov. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeve lahko predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru,

- obveščanje o tekočem razvoju, ki vpliva na trgovino z živalskimi proizvodi,

- obveščanje o rezultatih preverjanj iz člena 16.

3. Pogodbenici zagotovita, da se znanstvena dokumentacija ali podatki, na podlagi katerih utemeljujeta svoja stališča ali zahteve, predložijo ustreznim znanstvenim organom. Ti organi nemudoma ocenijo prejeto gradivo in posredujejo svoje ugotovitve obema pogodbenicama.

4. Kontaktne točke za tovrstno izmenjavo informacij so navedene v Dodatku 11.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 19

Skupni veterinarski odbor

1. Ustanovi se Skupni veterinarski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Odbor obravnava vse zadeve, ki so povezane s to prilogo in z njenim izvajanjem. Odgovoren je tudi za naloge, ki izhajajo iz te priloge.

2. Skupni veterinarski odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki jih predvideva ta priloga. Pogodbenici izvajata odločbe, ki jih sprejme Skupni veterinarski odbor, v skladu s svojimi nacionalnimi predpisi.

3. Skupni veterinarski odbor redno preverja stanje v zvezi z nacionalnimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Lahko se odloči za spremembe teh dodatkov, predvsem z vidika njihove prilagoditve in posodobitve.

4. Skupni veterinarski odbor odloča soglasno.

5. Skupni veterinarski odbor sprejme svoj poslovnik. Skupni veterinarski odbor se lahko, kjer je to potrebno, skliče na zahtevo ene ali druge pogodbenice.

6. Skupni veterinarski odbor lahko ustanovi tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovnjaki obeh pogodbenic, katerih naloga je prepoznavati in obravnavati znanstvena vprašanja, ki izhajajo iz te priloge. Kadar je potrebno dodatno izvedensko mnenje, Skupni veterinarski odbor lahko ustanovi tudi ad hoc tehnične oziroma znanstvene delovne skupine, katerih članstvo ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

Člen 20

Zaščitna klavzula

1. Kadar namerava Skupnost ali Švica izvajati zaščitne ukrepe v zvezi z drugo pogodbenico, o tem vnaprej obvesti omenjeno pogodbenico. Brez poseganja v pravico ene ali druge pogodbenice do takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pristojne službe Komisije in švicarskih organov čim prej sestanejo na posvetu, da bi poiskale ustrezne rešitve. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeva lahko predloži Skupnemu odboru.

2. Kadar država članica Skupnosti namerava izvajati začasne zaščitne ukrepe v zvezi s Švico, slednjo vnaprej obvesti o tem.

3. Kadar se Skupnost odloči za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi z delom ozemlja Skupnosti ali tretje države, pristojna služba Komisije čim prej obvesti o tem pristojne švicarske organe. Po proučitvi položaja Švica sprejme ukrepe, ki so predmet omenjene odločitve, razen če meni, da ti ukrepi niso upravičeni. V slednjem primeru velja odstavek 1.

4. Kadar se Švica odloči za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s tretjo državo, čim prej obvesti o tem pristojne službe Komisije. Brez poseganja v pravico Švice do takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pristojne službe Komisije in švicarskih organov čim prej sestanejo na posvetu, da bi poiskale ustrezne rešitve. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeva lahko predloži Skupnemu odboru.

--------------------------------------------------

Dodatek 1

Kontrolni ukrepi/obvestila o boleznih

I. Slinavka in parkljevka

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

1.Direktiva Sveta 85/511/EGS z dne 18. novembra 1985 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzorovanje slinavke in parkljevke (UL L 315, 26.11.1985, str. 11), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) |

2.Direktiva Sveta 90/423/EGS z dne 26. junija 1990 o spremembah Direktive 85/511/EGS o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzorovanje slinavke in parkljevke, Direktive 64/432/EEC o zdravstvenih problemih z živalmi, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti, in Direktive 72/462/EGS o problematiki zdravstvene in veterinarske inšpekcije pri uvažanju goveda, prašičev in svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (UL L 224, 18.8.1990, str. 13) | 2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996, (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 99 do 103 (posebni ukrepi v boju proti slinavki in parkljevki) |

| 3.Odlok z dne 1. julija 1992 o Inštitutu za virologijo in imunoprofilakso (RS 172 216.35), in zlasti njen člen 2 (referenčni laboratorij, registracija, nadzor in priprava cepiva proti slinavki in parkljevki) |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Komisija in Zvezni urad za veterino se načeloma medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V izrednih razmerah se obvestita o sprejetem sklepu in vseh pravilih in postopkih, ki urejajo izvedbo te odločitve. V vseh primerih pa se morata čim prej posvetovati v okviru Skupnega veterinarskega odbora.

2. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah. Postopke tega načrta določa tehnično izvedbeno pravilo št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za veterino.

3. Skupni referenčni laboratorij za prepoznavanje virusa slinavke in parkljevke je Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Odločbi 89/531/EGS (UL L 279, 28.9.1989, str. 32).

II. Klasična prašičja kuga

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 80/217/EGS z dne 22. januarja 1980 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzorovanje klasične prašičje kuge (UL L 47, 21.2.1980, str. 11), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Zakon z dne julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti njegovi členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje)2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996, (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in uporaba odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 116 do 121 (odkrivanje prašičje kuge ob zakolu, posebni ukrepi v boju proti prašičji kugi)3.Odlok z dne 1. julija 1992 o Inštitutu za virologijo in imunprofilakso (RS 172 216.35), in zlasti njegov člen 2 (referenčni laboratorij)4.Odlok z dne 3. februarja 1993 o odpravi živalskih odpadkov (OELDA), kakor je bil nazadnje spremenjen 17. aprila 1996 (RS 916.441.22) |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Komisija in Zvezni urad za veterino se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V čim krajšem času se posvetujeta v okviru Skupnega veterinarskega odbora.

2. Zvezni urad za veterino v skladu s členom 117(5) Odloka o epizootskih boleznih po potrebi določi tehnična izvedbena pravila o označevanju in obdelavi mesa, ki prihaja z zaščitenih in nadzorovanih območij.

3. V skladu s členom 121 Odloka o epizootskih boleznih se Švica obvezuje, da bo v skladu s členom 6a Direktive 80/217/EGS izvedla načrt za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri merjascih. V čim krajšem času se posvetujeta v okviru Skupnega veterinarskega odbora.

4. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah. Postopke tega načrta določa tehnično izvedbeno pravilo št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za veterino.

5. Zlasti na podlagi člena 14a Direktive 80/217/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

6. V skladu s členom 89(2) Odloka o epizootskih boleznih Zvezni urad za veterino po potrebi določi tehnična izvedbena pravila o seroloških pregledih na zaščitenih in nadzorovanih območjih v skladu s Prilogo IV k Direktivi 80/217/EGS.

7. Skupni referenčni laboratorij za klasično prašičjo kugo je Institut für Virologie der Tierärztlichen Hochschule Hannover, Bischofsholer Damm 15, Hanover, Nemčija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v Prilogi VI k Direktivi 80/217/EGS.

III. Konjska kuga

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o določitvi nadzornih predpisov in ukrepov za boj proti konjski kugi (UL L 157, 10.6.1992, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti njegovi členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje)2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996, (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 112 do 115 (posebni ukrepi v boju proti konjski kugi)3.Odlok z dne 1. julija 1992 o Inštitutu za virologijo in imunprofilakso (RS 172 216.35), in zlasti njegov člen 2 (referenčni laboratorij) |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Kadar se v Švici pojavi epizootska bolezen izjemnih razsežnosti, se sestane Skupni veterinarski odbor in zadevo prouči. Pristojni švicarski organi se obvežejo, da bodo sprejeli vse ukrepe, ki se zdijo potrebni z vidika tega posveta.

2. Skupni referenčni laboratorij za konjsko kugo je Laboratorio de Sanidad y Producción Animal, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación, 28119 Algete, Madrid, Španija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v Prilogi III k Direktivi 92/35/EGS.

3. Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 92/35/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

IV. Aviarna influenca

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (UL L 167, 22.6.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti njegovi členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje)2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996, (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 122 do 125 (posebni ukrepi v zvezi z aviarno influenco)3.Odlok z dne 1. julija 1992 o Inštitutu za virologijo in imunprofilakso (RS 172 216.35), in zlasti njegov člen 2 (referenčni laboratorij) |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Skupni referenčni laboratorij za aviarno influenco je Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v Prilogi V k Direktivi 92/40/EGS.

3. Zlasti na podlagi člena 18 Direktive 92/40/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

V. Atipična kokošja kuga

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzorovanje atipične kokošje kuge (UL L 260, 5.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti njegovi členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje)2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996, (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in uporaba odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 122 do 125 (posebni ukrepi v zvezi z atipično kokošjo kugo)3.Odlok z dne 1. julija 1992 o Inštitutu za virologijo in imunprofilakso (RS 172 216.35), in zlasti njegov člen 2 (referenčni laboratorij)4.Navodilo (tehnična direktiva) Zveznega urada za veterino z dne 20. junija 1989 o boju proti paramiksovirozi golobov [Bilten Zveznega urada za veterino št. 90(13) str. 113 (cepljenje itn.)]5.Odlok z dne 3. februarja 1993 o odpravi živalskih odpadkov (OELDA), kakor je bil nazadnje spremenjen 17. aprila 1996 (RS 916.441.22) |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Skupni referenčni laboratorij za atipično kokošjo kugo je Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v Prilogi V k Direktivi 92/66/EGS.

3. Podaki iz členov 17 in 19 Direktive 92/66/EGS so v odgovornosti Skupnega veterinarskega odbora.

4. Zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/66/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

VI. Bolezni rib

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 93/53/EGS z dne 24. junija 1993 o uvedbi minimalnih ukrepov Skupnosti za nadzorovanje nekaterih bolezni rib (UL L 175, 19.7.1993, str. 23), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti njegovi členi 1, 1a in 10a (ukrepi proti epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje)2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 3 in 4 (naštete epizootske bolezni), 61 (obveznosti zakupnikov ribolovnih pravic in organov, odgovornih za spremljanje ribolova), 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) 275 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi rib, diagnostični laboratorij) |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Gojenje lososa trenutno ni dovoljeno in tega rodu v Švici ni. V skladu s trenutnimi švicarskimi predpisi se nalezljiva anemija lososa obravnava zgolj kot bolezen, ki jo je potrebno spremljati. V skladu s to prilogo se švicarski organi obvezujejo, da bodo spremenili svojo zakonodajo v tem smislu, da se bo nalezljiva anemija lososa obravnavala kot bolezen, ki jo je potrebno nadzorovati. To stanje se bo preverilo v okviru Skupnega veterinarskega odbora eno leto po začetku veljavnosti te priloge.

2. Ploščate ostrige se v Švici trenutno ne gojijo. V primeru pojava bonamioze ali marteilioze se Zvezni urad za veterino obvezuje, da bo v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih sprejel potrebne izredne ukrepe v skladu s predpisi Skupnosti.

3. V primerih, na katere se nanaša člen 7 Direktive 93/53/EGS, se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

4. Skupni referenčni laboratorij za bolezni rib je Statens Veterinaere Serumlaboratorium, Landbrugsministeriet, Hangövej 2, 8200 Århus, Danska. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v Prilogi C k Direktivi 93/53/EGS.

5. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah. Postopke tega načrta določa tehnično izvedbeno pravilo št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za veterino.

6. Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 93/53/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

VII. Druge bolezni

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o uvedbi splošnih ukrepov Skupnosti za nadzorovanje nekaterih živalskih bolezni in posebnih ukrepov v zvezi s prašičjo vesikularno boleznijo (UL L 62, 15.3.1992, str. 69), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti njegovi členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje)2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996, (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 103 do 105 (posebni ukrepi v zvezi z nadzorom prašičje vesikularne bolezni)3.Odlok z dne 1. julija 1992 o Inštitutu za virologijo in imunprofilakso (RS 172 216.35), in zlasti njegov člen 2 (referenčni laboratorij) |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. V primerih, na katere se nanaša člen 6 Direktive 92/119/EGS, se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Skupni referenčni laboratorij za prašičjo vesikularno bolezen je AFR Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey, GU24 0NF, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v Prilogi III k Direktivi 92/119/EGS.

3. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih situacijah. Postopke tega načrta določa tehnično izvedbeno pravilo št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za veterino.

4. Zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/119/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

VIII. Obveščanje o boleznih

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L 378, 31.12.1982, str. 58), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. | 1.Zakon z dne 11. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti njegova člena 11 (objava in prijava bolezni) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje)2.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 2 do 5 (naštete bolezni), 59 do 65 in 291 (obveznost izdelave poročil, prijavljanja) in 292 do 299 (spremljanje, izvajanje, upravna pomoč). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

Komisija v sodelovanju z Zveznim uradom za veterino vključi Švico v sistem prijavljanja živalskih bolezni v skladu z Direktivo 82/894/EGS.

--------------------------------------------------

Dodatek 2

Zdravje živali: trgovina in dajanje na trg

I. Govedo in prašiči

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1991 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL L 121, 29.7.1964, str. 1977/64), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 95/25/ES (UL L 243, 11.10.1995, str. 16). | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 27 do 31 (trgi, razstave), 34 do 37 (trgovanje), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 116 do 121 (afriška prašičja kuga), 135 do 141 (bolezen Aujeszkega), 150 do 157 (goveja bruceloza), 158 do 165 (tuberkuloza), 166 do 169 ((enzootska levkoza goveje živine), 170 do 174 (IBR/IPV), 175 do 195 (spongiformna encefalopatija), 186 do 189 (spolne okužbe govedi), 207 do 211 (prašičja bruceloza), 297 (priznanje trgov, zbirnih centrov in razkuževalnih mest).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. skladu s prvim odstavkom člena 297 Odloka o epizootskih boleznih Zvezni urad za veterino prizna zbirne centre v smislu člena 2 Direktive 64/432/EGS.

2. Podatki iz člena 3(8) Direktive 64/432/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz člena 3(13) Direktive 64/432/EGS v zvezi z govejo brucelozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri uradno potrjeno med njenimi čredami govedi ni bruceloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) vse živali, za katere obstaja sum okužbe z brucelozo, se prijavijo pristojnim organom in uradno pregledajo, da se ugotovi obolelost za brucelozo, kar vključuje vsaj dva serološka testa vezanja komplementa in mikrobiološki pregled ustreznih vzorcev, odvzetih v primeru splava;

(b) dokler takšen sum obstaja, dokler testi iz točke (a) ne pokažejo negativnih rezultatov, se začasno odvzame uradni status črede brez bruceloze, v katero sodi okužena žival (oziroma živali) iz goveje črede.

Podrobni podatki v zvezi z rezultati o čredi in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega pododstavka člena 3(13) Direktive 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se nato obravnava v okviru Skupnega veterinarskega odbora z vidika tega odstavka.

4. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz člena 3(14) Direktive 64/432/EGS v zvezi z govejo tuberkulozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri uradno potrjeno med njenimi čredami goveda ni tuberkuloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) uvede se identifikacijski sistem, ki omogoča, da se vsako žival zasleduje vse do njenega izvora;

(b) vse zaklane živali so predmet posmrtne inšpekcije, ki jo izvede uradni veterinar;

(d) pristojni organi v vsakem primeru izvedejo preiskave, ki so potrebne, da se ugotovi, ali je osumljena bolezen navzoča, vključno z raziskavami o izvoru črede in tranzitnih čredah. Kadar se med obdukcijo ali zakolom odkrijejo poškodbe tkiva, za katere obstaja sum, da jih je povzročila tuberkuloza, pristojni organi naročijo laboratorijsko preiskavo poškodovanega tkiva;

(e) uradni status izvornih in tranzitnih čred, ki potrjuje, da v njih ni tuberkuloze, kamor sodi goveja žival, za katero obstaja sum okužbe, se začasno odvzame, dokler klinične in laboratorijske preiskave ali preiskave tuberkulina ne potrdijo, da goveja tuberkuloza v živali ni navzoča;

(f) kadar preiskave tuberkulina, klinične ali laboratorijske preiskave potrdijo, da tuberkuloza obstaja, se uradni status izvorne ali tranzitne črede, v kateri ni tuberkuloze, odvzame;

(g) uradni status, ki potrjuje, da v čredi ni tuberkuloze, se ne dodeli, dokler niso iz črede odstranjene vse živali, za katere obstaja sum, da so okužene, dokler niso prostori in oprema razkuženi in dokler se vse preostale živali, starejše nad šest tednov, ne odzovejo negativno na vsaj dve uradni intradermalni injekciji tuberkulina v skladu s Prilogo B k Direktivi 64/432/EGS, pri čemer dobijo prvo vsaj šest mesecev potem, ko je okužena žival zapustila čredo, in drugo vsaj šest mesecev po prvi.

Podrobni podatki v zvezi z okuženimi čredami in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega pododstavka člena 3(14) Direktive 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se nato obravnava v okviru Skupnega veterinarskega odbora z vidika tega odstavka.

5. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz Poglavja I (B) Priloge G k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z enzootsko levkozo goveje živine. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri uradno potrjeno med njenimi čredami govedi ni levkoze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da sta z enzootsko levkozo goveje živine okužena manj kot 0,2 % čred;

(b) za vse zaklane živali se opravi posmrtna inšpekcija, ki jo izvede uradni veterinar;

(c) vsi osumljeni primeri enzootske levkoze goveje živine, ki so jih pokazale klinične preiskave, obdukcije ali pregledi mesa, se prijavijo pristojnim organom;

(d) kadar obstaja sum o pojavu enzootske levkoze goveje živine ali kadar se ta bolezen zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da čreda ni okužena z levkozo, začasno prekliče do konca obdobja karantene;

(e) obdobje karantene se konča, ko dva serološka pregleda, ki se izvedeta v razmaku vsaj 90 dni po odstranitvi okuženih živali in po potrebi tudi njihovih telet, pokažeta negativne rezultate.

Če se enzootska levkoza goveje živine odkrije v 0,2 % čred, se o tem nemudoma obvesti Zvezni urad za veterino. Zadeva se nato obravnava v okviru Skupnega veterinarskega odbora z vidika tega odstavka.

6. Za namene te priloge se Švica prizna kot država, v kateri uradno potrjeno ni bovinega infekcioznega rinotraheitisa. Da bi Švica lahko ohranila ta status, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z bovinim infekcioznim rinotraheitisom okužen manj kot 0,1 % čred;

(b) pri plemenskih bikih, starih več kot 24 mesecev, se vsako leto opravi serološki pregled;

(c) vsak sum bovinega infekcioznega rinotraheitisa se prijavi pristojnim organom in za zadevne živali se opravijo uradni pregledi v zvezi z bovinim infekcioznim rinotraheitisom, ki vključujejo virološke ali serološke preglede;

(d) kadar obstaja sum o pojavu bovinega infekcioznega rinotraheitisa ali kadar se ta bolezen zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da čreda ni okužena s to boleznijo, začasno prekliče do konca obdobja karantene;

(e) obdobje karantene se konča, ko serološki pregled, ki se opravi vsaj 30 dni po odstranitvi okuženih živali, pokaže negativne rezultate.

Na podlagi priznanega statusa Švice velja Odločba 93/42/EGS smiselno.

Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se nato obravnava v okviru Skupnega veterinarskega odbora z vidika tega odstavka.

7. Za namene te priloge se Švica prizna kot država, v kateri uradno potrjeno ni bolezni Aujeszkega. Da bi Švica lahko ohranila ta status, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko s 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z boleznijo Aujeszkega okužen manj kot 0,1 % čred;

(b) vsak sum bolezni Aujeszkega se prijavi pristojnim organom in za zadevne živali se opravijo uradni pregledi v zvezi z boleznijo Aujeszkega, ki vključujejo virološke ali serološke preglede;

(c) kadar obstaja sum o pojavu bolezni Aujeszkega ali kadar se ta bolezen zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da čreda ni okužena s to boleznijo, začasno prekliče do konca obdobja karantene;

(d) karantena je končana, ko dva serološka pregleda vseh plemenskih živali in reprezentativnega števila živali za rejo, ki se opravita v razmaku vsaj 21 dni po odstranitvi okuženih živali, pokažeta negativne rezultate;

Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabi Odločba 93/24/EGS.

8. Vprašanje morebitnih dodatnih jamstev v zvezi z nalezljivim vnetjem želodca in črevesa pri prašičih (TGE) in prašičjim reprodukcijskim in respiratornim sindromom (PRRS) Skupni veterinarski odbor obravnava čim prej. Komisija obvesti Zvezni urad za veterino o vseh rezultatih na tem področju.

9. V Švici je za uradne preglede tuberkulina v smislu točke 12 Priloge B Direktive 64/432/EGS odgovoren Institut de Bactériologie Vétérinaire Univerze v Bernu.

10. V Švici je za uradne preglede antigenov (bruceloza) v smislu točke 9 Priloge C(A) Direktive 64/432/EGS odgovoren Institut de Bactériologie Vétérinaire Univerze v Bernu.

11. Govedo in prašiče, ki se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcema v Prilogi F k Direktivi 64/432/EGS. Pri tem veljajo naslednje prilagoditve:

- v naslovih se dodata besedi "in Švica",

- točki 3 vsakega vzorca se dodajo besede "ali iz Švice",

- v opombi 4 k vzorcu I, opombi 5 k vzorcu II, opombi 4 k vzorcu III in opombi 5 k vzorcu IV, se dodajo besede v Švici: "vétérinaire de contrôle".

II. Ovce in koze

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino z ovcami in kozami znotraj Skupnosti (UL L 46, 19.2.1991, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 27 do 31 (trgi, razstave), 34 do 37 (trgovanje), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 142 do 149 (steklina), 158 do 165 (tuberkuloza), 166 do 190 (garje), 190 do 195 (ovčja in kozja bruceloza), 196 do 199 (nalezljiva agalaktija), 200 do 203 (kozji artritis/encefalitis), 233 do 235 (bruceloza pri ovnih) in 297 (priznanje trgov, zbirnih centrov in razkuževalnih mest).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene drugega pododstavka člena 3(2) Direktive 91/68/EGS se podatki, na katere se nanaša, predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Zlasti na podlagi člena 11 Direktive 91/68/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

3. Za namene te priloge se Švica prizna kot država, v kateri uradno potrjeno ni ovčje in kozje bruceloze. Če želi Švica ohraniti ta status, se obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz točke II (2) Poglavja I Priloge A.

Če bi se pojavila ali ponovno pojavila ovčja in kozja bruceloza, Švica obvesti o tem Skupni veterinarski odbor, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ob upoštevanju razvoja tega stanja.

4. Koze za prirejo in plemenske koze, ki so namenjene za Švico, morajo za eno leto od začetka veljavnosti te priloge izpolnjevati naslednje pogoje:

- vse koze iz izvornega obrata, starejše od šest mesecev, morajo pokazati negativne rezultate na seroloških preiskavah za kozji virusni artritis/encefalitis, ki se izvedejo trikrat v preteklih treh letih v razmaku dvanajstih mesecev,

- koze morajo pokazati negativne rezultate na seroloških preiskavah za kozji virusni artritis/encefalitis v roku 30 dni pred odpošiljanjem.

Ta odstavek se bo preveril v okviru Skupnega veterinarskega odbora v enem letu po začetku veljavnosti te priloge.

5. Ovce in koze, ki se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcema v Prilogi E k Direktivi 91/68/EGS. Pri tem se uporabijo naslednje prilagoditve:

- v naslovih se dodata besedi "in Švica",

- točki III (a) vsakega vzorca se dodajo besede "ali iz Švice".

III. Kopitarji

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za gibanje in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 224, 18.8.1990, str. 42), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 112 do 115 (konjska kuga), 204 do 206 (durina, encefalomielitis, nalezljiva anemija, smrkavost) in 240 do 244 (nalezljivi metritis pri kobilah).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene člena 3 Direktive 90/426/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Za namene člena 6 Direktive 90/426/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3. Zlasti na podlagi člena 10 Direktive 90/66/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

4. (a) Priloga B k Direktivi 90/426/EGS velja smiselno za Švico.

(b) Priloga C k Direktivi 90/426/EGS velja smiselno za Švico. V naslovu se dodata besedi "in Švica". V opombi pod črto c se za Švico uporablja izraz "vétérinaire de contrôle".

IV. Perutnina in valilna jajca

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti in za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 303, 31.10.1990, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 25 (prevoz), 122 do 125 (aviarna influenca in atipična kokošja kuga), 255 do 261 (salmonela enteritidis) in 262 do 265 (infekciozni laringotraheitis pri perutnini).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti njegov člen 64a (odobritev izvoznih podjetij). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene člena 3 Direktive 90/539/EGS Švica predloži Skupnemu veterinarskemu odboru načrt o ukrepih, ki jih namerava izvajati za odobritev teh podjetij.

2. Za namene člena 4 Direktive 90/539/EGS je državni referenčni laboratorij za Švico Institut de Bactériologie Vétérinaire Univerze v Bernu.

3. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz prve alinee člena 7(1) Direktive 90/539/EGS veljajo smiselno za Švico.

4. Za pošiljke valilnih jajc v Skupnost se švicarske organi obvežejo, da bodo izpolnjevali predpise o trženju, ki so opredeljeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 1868/77. Oznaka za Švico je "CH".

5. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 9(a) Direktive 90/539/EGS veljajo smiselno za Švico.

6. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 10(a) Direktive 90/539/EGS veljajo smiselno za Švico.

7. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz prve alinee člena 11(2) Direktive 90/539/EGS veljajo smiselno za Švico.

8. Za namene te priloge se priznava, da Švica izpolnjuje zahteve iz člena 12(2) Direktive 90/539/EGS v zvezi z atipično kokošjo kugo, zato ima status države, v kateri ni cepljenja proti atipični kokošji kugi. Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se nato obravnava v okviru Skupnega veterinarskega odbora z vidika tega odstavka.

9. Plemenska perutnina in proizvodna perutnina, ki je namenjena za Švico, mora za eno leto od začetka veljavnosti te priloge izpolnjevati naslednje pogoje:

- v izvorni jati ali v valilnici v zadnjih šestih mesecih pred odpošiljanjem ne sme biti zabeležen noben primer infekcioznega laringotraheitisa pri perutnini (ILT),

- plemenska perutnina in proizvodna perutnina ne sme biti cepljena proti infekcioznemu laringotraheitisu.

Ta odstavek se bo preveril v okviru Skupnega veterinarskega odbora v enem letu po začetku veljavnosti te priloge.

10. Sklicevanja na ime države članice v členu 15 veljajo smiselno za Švico.

11. (a) Za pošiljke iz Skupnosti v Švico se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor predvideva Priloga IV k Direktivi 90/539/EGS. V razdelku 9 se "Namembna država članica" nadomesti z "Namembna država: Švica".

(b) Za pošiljke iz Švice v Skupnost se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor predvideva Priloga IV k Direktivi 90/539/EGS, prilagojena na naslednji način:

- v naslovu se "Skupnost" nadomesti s "Švica",

- v razdelku 2 se "Izvorna država članica" nadomesti z "Izvorna država: Švica",

- v razdelku 14 se izjave v točki (a) nadomestijo z naslednjimi:

Vzorec 1: "Zgoraj opisana jajca so v skladu s Sporazumom med Skupnostjo in Švico z … (točka IV Dodatka 2 k Prilogi 11)",

Vzorec 2: "Zgoraj opisane kokoši so v skladu s Sporazumom med Skupnostjo in Švico z … (točka IV Dodatka 2 k Prilogi 11)",

Vzorec 3: "Zgoraj opisane ptice so v skladu s Sporazumom med Skupnostjo in Švico z … (točka IV Dodatka 2 k Prilogi 11)",

Vzorec 4: "Zgoraj opisane ptice ali jajca so v skladu s Sporazumom med Skupnostjo in Švico z … (točka IV Dodatka 2 k Prilogi 11)",

Vzorec 5: "Zgoraj opisane ptice so v skladu s Sporazumom med Skupnostjo in Švico z … (točka IV Dodatka 2 k Prilogi 11)",

Vzorec 6: "Zgoraj opisane ptice so v skladu s Sporazumom med Skupnostjo in Švico z … (točka IV Dodatka 2 k Prilogi 11)".

12. V primeru pošiljk iz Švice na Finsko ali Švedsko se švicarski organi obvežejo, da bodo priskrbele jamstva v zvezi s salmonelo, kakor zahteva zakonodaja Skupnosti.

V. Živali in proizvodi iz ribogojstva

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 91/67/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg (UL L 46, 19.2.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 95/22/ES (UL L 243, 11.10.1995, str. 1). | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 275 do 290 (bolezni rib in rakov) in 297 (odobritev podjetij, območij in laboratorijev).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti njegov člen 64a (odobritev izvoznih podjetij). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Podatki iz člena 4 Direktive 91/67/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Skupni veterinarski odbor odloča o uporabi členov 5, 6 in 10 Direktive 91/67/EGS za Švico.

3. Skupni veterinarski odbor odloča o uporabi členov 12 in 13 Direktive 91/67/EGS za Švico.

4. Za namene člena 15 Direktive 91/67/EGS se švicarski organi obvežejo, da bodo izvajali načrte vzorčenj in diagnostične postopke v skladu z zakonodajo Skupnosti.

5. Zlasti na podlagi člena 17 Direktive 91/67/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

6. (a) Kadar se uvaja na trg žive ribe, jajca ali gamete z odobrenega območja, se kot dokument o gibanju blaga uporablja tistega iz Poglavja 1 Priloge E k Direktivi 91/67/EGS.

Kadar ta dokument sestavijo švicarski organi, se besedilo "Direktive 91/67/EGS" v točki VI nadomesti z besedilom "Sporazuma med Skupnostjo in Švico z … (točka V Dodatka 2 k Prilogi 11)".

(b) Kadar se uvaja na trg žive ribe, jajca ali gamete z odobrenega gojišča, se kot dokument o gibanju blaga uporablja tistega iz Poglavja 2 Priloge E k Direktivi 91/67/EGS.

Kadar ta dokument sestavijo švicarski organi, se besedilo "Direktive 91/67/EGS" v točki VI nadomesti z besedilom "Sporazuma med Skupnostjo in Švico z … (točka V Dodatka 2 k Prilogi 11)".

(c) Kadar se uvaja na trg mehkužce z odobrenega obalnega območja, se kot dokument o gibanju blaga uporablja tistega iz Poglavja 3 Priloge E k Direktivi 91/67/EGS.

(d) Kadar se uvaja na trg mehkužce z odobrenega gojišča, se kot dokument o gibanju blaga uporablja tistega iz Poglavja 4 Priloge E k Direktivi 91/67/EGS.

(e) Kadar se uvaja na trg gojene ribe, mehkužce ali rake, njihova jajca ali gamete, ki ne pripadajo vrstam, občutljivim na IHN, VHS ali bonamiozo oziroma marteiliozo, se kot dokument o gibanju blaga uporablja tistega iz Priloge I k Odločbi Komisije 93/22/EGS.

Kadar ta dokument sestavijo švicarski organi, se "občutljive vrste, na katere se nanašata seznam I in II v stolpcu 2 Priloge A Direktive 91/67/EGS" v točki V(c) se nadomesti z "vrste, občutljive na IHN, VHS ali bonamiozo oziroma marteiliozo".

(f) Kadar se na trg uvajajo žive divje ribe, mehkužci ali raki, njihova jajca ali gamete, se kot dokument o gibanju blaga uporablja tistega iz Priloge II k Odločbi Komisije 93/22/EGS.

VI. Zarodki govedi

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. september 1989 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino z zarodki domačega goveda znotraj Skupnosti in za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 302, 19.10.1989 str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 94/113/ES (UL L 53, 24.2.1994, str. 23). | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 56 do 58 (prenos zarodkov).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti njegova člena 64a in 76 (odobritev zbirnih agencij kot izvoznih podjetij). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Zlasti na podlagi člena 15 Direktive 89/556/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

2. (a) Za pošiljke iz Skupnosti v Švico se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor jih določa Priloga C k Direktivi 89/556/EGS. V razdelku 9 se "Namembna država članica" nadomesti z "Namembna država: Švica".

(b) Za pošiljke iz Švice v Skupnost se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor jih določa Priloga C k Direktivi 89/556/EGS, prilagojena na naslednji način:

- v razdelku 2 se "Zbirna država članica" nadomesti z "Zbirna država: Švica",

- v razdelkih 13(a) in (b) se "Direktiva 89/556/EGS" nadomesti s "Sporazum med Skupnostjo in Švico z … (točka VI Dodatka 2 k Prilogi 11)".

VII. Seme govedi

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino z globoko zamrznjenim semenom domačega goveda znotraj Skupnosti in za njegov uvoz (UL L 194, 22.7.1988, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti njegova člena 64a in 76 (odobritev centrov za osemenjevanje kot izvoznih podjetij). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene člena 4(2) Direktive 88/407/EGS imajo v vseh centrih v Švici samo živali, pri katerih je izvid metode SN ali metode Elisa negativen.

2. Podatki iz člena 5(8) Direktive 88/407/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3. Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 88/407/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

4. (a) Za pošiljke iz Skupnosti v Švico se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor jih določa Priloga D k Direktivi 88/407/EGS.

(b) Za pošiljke iz Švice v Skupnost se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor jih določa Priloga C k Direktivi 88/407/EGS, prilagojena na naslednji način:

- v razdelku IV se sklicevanja na "Direktivo 88/407/EGS" nadomesti s "Sporazum med Skupnostjo in Švico z … (točka VII Dodatka 2 k Prilogi 11)".

VIII. Seme prašičev

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino s semenom domačih prašičev znotraj Skupnosti in za njegov uvoz (UL L 224, 18.8.1990, str. 62), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 4. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti njegova člena 64a in 76 (odobritev centrov za osemenjevanje kot izvoznih podjetij). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Podatki iz člena 5(2) Direktive 90/429/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 90/429/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

3. (a) Za pošiljke iz Skupnosti v Švico se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor jih določa Priloga D k Direktivi 90/429/EGS, prilagojena na naslednji način: V razdelku 9 se "Namembna država članica" nadomesti z "Namembna država: Švica".

(b) Za pošiljke iz Švice v Skupnost se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor jih določa Priloga D k Direktivi 90/429/EGS, prilagojena na naslednji način:

- v razdelku 2 se "Zbirna država članica" nadomesti z "Zbirna država: Švica",

- v razdelku 13 se sklicevanje na "Direktivo 90/429/EGS" nadomesti s "Sporazum med Skupnostjo in Švico z … (točka VIII Dodatka 2 k Prilogi 11)".

IX. Druge vrste

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino znotraj Skupnosti in uvoz živali, semena, jajčec in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve v zvezi z zdravjem živali, določene v posebnih predpisih Skupnosti, na katere se nanaša Priloga A (I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992 str. 54), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 95/176/ES (UL L 117, 25.5.1995, str. 23) | 1.Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje) in 56 do 58 (prenos zarodkov).2.Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti njegovi členi 25 do 30 (uvoz psov, mačk in drugih živali), 64 (izvozni pogoji), 64a in 76 (odobritev centrov za osemenjevanje in zbirnih agencij kot izvoznih podjetij). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene te priloge ta točka zajema trgovino z živimi živalmi, za katere ne veljajo točke I do vključno V, in za trgovino s semenom, jajčeci in zarodki, za katere ne veljajo točke VI do vključno VIII.

2. Skupnost in Švica se obvezujeta, da ne bosta prepovedali ali omejevali trgovine z živimi živalmi, semenom, jajčeci in zarodki v smislu točke 1 iz drugih razlogov v zvezi z zdravjem živali, razen iz tistih, ki izhajajo iz uporabe te priloge in zlasti iz varnostnih ukrepov v skladu s členom 20.

3. (a) Za pošiljke kopitarjev drugih vrst iz Skupnosti v Švico, kakor so navedene v točkah I, II in III, se uporabljajo takšna zdravstvena spričevala, kakor so določena v Prilogi E k Direktivi 92/65/EGS, ki so opremljena z izjavo iz člena 6(A)(1)(f) Direktive 92/65/EGS.

(b) Za pošiljke iz Švice v Skupnost se uporablja takšno zdravstveno spričevalo, kakor je določeno v Prilogi E k Direktivi 92/65/EGS, ki je opremljeno z izjavo iz člena 6(A)(1)(f) Direktive 92/65/EGS, prilagojeno na naslednji način:

- sklicevanje na "Direktivo 64/432/EGS" se nadomesti s "Sporazum med Skupnostjo in Švico z … (točka IX Dodatka 2 k Prilogi 11)".

4. (a) Za pošiljke lagomorfov iz Skupnosti v Švico se uporablja takšno zdravstveno spričevalo, kakor je določeno v Prilogi E k Direktivi 92/65/EGS, ki je po potrebi opremljeno z izjavo iz drugega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS.

(b) Za pošiljke lagomorfov iz Švice v Skupnost se uporablja takšno zdravstveno spričevalo, kakor je določeno v Prilogi E k Direktivi 92/65/EGS, ki je po potrebi opremljeno z izjavo iz drugega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS. Švicarski organi lahko to izjavo prilagodijo tako, da bo vključevala v celoti zahteve člena 9 Direktive 92/65/EGS.

5. Podatki iz četrtega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

6. (a) Za pošiljke mačk in psov iz Skupnosti v Švico velja člen 10(2) Direktive 92/65/EGS.

(b) Za pošiljke mačk in psov iz Švice v države članice Skupnosti, razen v Združeno kraljestvo, na Irsko in Švedsko, veljajo zahteve člena 10(2) Direktive 92/65/EGS. Švicarski organi lahko prilagodijo izjavo iz pete alinee člena 10(2)(a) Direktive 92/65/EGS, da bo vključevala v celoti zahteve iz njenega člena 10(2)(a) in (b) in člena 10(3)(b).

(c) Za pošiljke mačk in psov iz Švice v Združeno kraljestvo, na Irsko in Švedsko veljajo zahteve člena 10(3) Direktive 92/65/EGS. Uporablja se spričevalo iz Odločbe Komisije 94/273/ES, prilagojeno na naslednji način: "Odpremna država članica" se nadomesti z "Odpremna država: Švica". Uvede se takšen identifikacijski sistem, kakor je določen v Odločbi Komisije 94/274/ES.

7. (a) Za pošiljke semena, jajčec ali zarodkov ovc ali koz, ki potujejo iz Skupnosti v Švico, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/388/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v naslovih se za izrazom "v Skupnosti" vstavi "ali s Švico",

- v razdelku 9 se "Namembna država članica" nadomesti z "Namembna država: Švica".

(b) Za pošiljke semena, jajčec ali zarodkov ovc ali koz, ki potujejo iz Švice v Skupnost, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/388/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v razdelku 2 se "Zbirna država članica" nadomesti z "Zbirna država: Švica".

- v razdelku 13 lahko švicarski organi prevzamejo omenjene zahteve v celoti.

8. (a) Za pošiljke semena, jajčec ali zarodkov kopitarjev, ki potujejo iz Skupnosti v Švico, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/307/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v razdelku 9 se "Namembna država članica" nadomesti z "Namembna država: Švica".

(b) Za pošiljke semena, jajčec ali zarodkov kopitarjev, ki potujejo iz Švice v Skupnost, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/307/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v razdelku 2 se "Zbirna država članica" nadomesti z "Zbirna država: Švica".

9. (a) Za pošiljke jajčec ali zarodkov kopitarjev, ki potujejo iz Skupnosti v Švico, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/294/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v razdelku 9 se "Namembna država članica" nadomesti z "Namembna država: Švica".

(b) Za pošiljke jajčec ali zarodkov kopitarjev, ki potujejo iz Švice v Skupnost, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/294/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v razdelku 2 se "Zbirna država članica" nadomesti z "Zbirna država: Švica",

10. (a) Za pošiljke jajčec ali zarodkov prašičev, ki potujejo iz Skupnosti v Švico, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/483/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v naslovih se za izrazom "trgovina znotraj Skupnosti" vstavi "in trgovina s Švico",

- v razdelku 9 se "Namembna država članica" nadomesti z "Namembna država: Švica".

(b) Za pošiljke jajčec ali zarodkov prašičev, ki potujejo iz Švice v Skupnost, se uporabljajo spričevala iz Odločbe 95/483/ES, ki se prilagodijo na naslednji način:

- v razdelku 2 se "Zbirna država članica" nadomesti z "Zbirna država: Švica".

11. Za namene člena člena 24 Direktive 92/65/EGS se podatki iz odstavka 2 omenjenega člena predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

12. Za trgovino med Skupnostjo in Švico z živimi živalmi v skladu s točko 1 velja smiselno spričevalo iz Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

--------------------------------------------------

Dodatek 3

Uvoz živih živali in nekaterih živalskih proizvodov iz tretjih držav

I. Skupnost - zakonodaja

A. Govedo, prašiči, ovce in koze

Direktiva Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problematiki zdravstvene in veterinarske inšpekcije pri uvozu goveda, prašičev in svežega mesa iz tretjih držav (UL L 302, 31.12.1972, str. 28), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

B. Kopitarji

Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za gibanje in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 224, 18.8.1990, str. 42), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

C. Perutnina in valilna jajca

Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki se uporabljajo v trgovini s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti in za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 303, 31.10.1990, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/22/ES (UL L 243, 11.10.1995, str. 1)

D. Živali ribogojstva

E. Mehkužci

Direktiva Sveta 91/492/EGS z dne 15. julija 1991 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo živih školjk in za njihovo dajanje na trg (UL L 268, 24.9.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

F. Goveji zarodki

Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino z zarodki domačega goveda znotraj Skupnosti in za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 302, 19.10.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 94/113/ES (UL L 53, 24.2.1994, str. 23)

G. Seme govedi

H. Seme prašičev

I. Druge žive živali

Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za trgovino znotraj Skupnosti in za uvoz živali, semena, jajčec in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih predpisih Skupnosti, na katere se nanaša Priloga A (I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992 str. 54), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 95/176/ES (UL L 117, 24.5.1995, str. 23) ¸

II. Švica - zakonodaja

Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11)

III. Pravila za izvajanje

Kot splošno pravilo velja, da Zvezni urad za veterino uporablja ista pravila, ki jih zajema točka I tega dodatka. Zvezni urad za veterino pa lahko sprejme tudi strožje ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V tem primeru se brez poseganja v njegovo pravico do takojšnjega izvajanja teh ukrepov v okviru Skupnega veterinarskega odbora skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve. Kadar Zvezni urad za veterino želi izvajati milejše ukrepe, o tem vnaprej obvesti pristojne oddelke Skupnosti. V teh primerih se Skupni veterinarski odbor sestane na posvetovanjih in skuša poiskati ustrezne rešitve. Dokler teh rešitev ne najde, švicarski organi ne izvajajo načrtovanih ukrepov.

--------------------------------------------------

Dodatek 4

Zootehnične določbe, vključno s tistimi, ki urejajo uvoz iz tretjih držav

I. Skupnost - zakonodaja

A. Govedo

Direktiva Sveta 77/504/EGS z dne 25. julija 1977 o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 206, 12.8.1977, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

B. Prašiči

Direktiva Sveta 88/661/EGS z dne 19. decembra 1988 o zootehničnih standardih, ki veljajo za plemenske prašiče (UL L 382, 31.12.1982, str. 36), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

C. Ovce in koze

Direktiva Sveta 89/361/EGS z dne 30. maja 1989 o čistopasemskih plemenskih ovcah in kozah (UL L 153, 6.6.1989, str. 30)

D. Kopitarji

(a) Direktiva Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehničnih in rodovniških predpisih, ki urejajo trgovino s kopitarji v Skupnosti (UL L 224, 18.8.1990, str. 55)

(b) Direktiva Sveta 90/428/EGS z dne 26. junija 1990 o trgovini s kopitarji, ki so namenjeni za tekmovanja in o določitvi pogojev sodelovanja na teh tekmovanjih (UL L 224, 18.8.1990, str. 60)

E. Čistopasemske živali

Direktiva Sveta 91/174/EGS z dne 25. marca 1991 o določitvi zootehničnih in rodovniških zahtev v zvezi s trženjem čistopasemskih živali in o spremembah Direktiv 77/504/EGS in 90/425/EGS (UL L 85, 5.4.1991, str. 37)

F. Uvoz iz tretjih držav

Direktiva Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehničnimi in rodovniškimi predpisi, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav, in o spremembah Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 178, 12.7.1994, str. 66)

II. Švica - zakonodaja

Švicarski organi so izdelali in predložili v posvetovanje osnutek zakona o kmetijstvu. Osnutek zakona pooblašča Zvezni svet za sprejemanje odlokov na področjih, ki jih zajema ta dodatek. Švicarski organi se obvezujejo, da bodo ob začetku veljavnosti te priloge sprejele podobno zakonodajo, kakršna je opredeljena v točki I tega dodatka. Na podlagi novih določb, ki jih sprejmejo švicarski organi, se ta dodatek čim prej revidira.

III. Prehodna ureditev

Brez poseganja v predpise o zootehničnih pregledih iz Dodatkov 5 in 6, se švicarski organi obvezujejo, da bo odpošiljanje živali, semena, jajčec in zarodkov v skladu z Direktivo Sveta 94/28/ES.

Če se pri trgovanju pojavijo težave, se zadeva na zahtevo ene ali druge pogodbenice predloži Skupnemu veterinarskemu odboru.

--------------------------------------------------

Dodatek 5

Pregledi in pristojbine

POGLAVJE 1

Trgovina med Skupnostjo in Švico

I. Sistem ANIMO

Komisija v sodelovanju z Zveznim uradom za veterino vključi Švico v informacijsko mrežo ANIMO. Skupni veterinarski odbor po potrebi določi prehodne ukrepe.

II. Pravila za kopitarje

Pregledi, ki se nanašajo na trgovino med Skupnostjo in Švico, se izvajajo v skladu z Direktivo Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki veljajo za trgovino z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi znotraj Skupnosti v smislu uveljavitve notranjega trga (UL L 224, 18.8.1990, str. 29), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/118/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49).

Za izvajanje členov 9 in 22 je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

III. Pravila za živali, namenjene za pašo na obmejnih območjih

1. Uradni veterinar odpremne države:

- obvesti uradnega veterinarja namembne države 48 ur vnaprej o načrtovani odpremi živali,

- v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo pregleda živali; živali morajo biti označene po predpisih,

- izda spričevalo v skladu z vzorcem, ki ga izdela Skupni veterinarski odbor.

2. Uradni veterinar namembne države pregleda živali ob njihovem prihodu v namembno državo, da se prepriča, ali ustrezajo standardom iz te priloge.

3. V času paše so živali pod carinskim nadzorom.

4. Imetnik živali sestavi pisno izjavo, s katero potrjuje:

(a) da kot vsak drugi imetnik iz Skupnosti ali Švice izpolnjuje vse ukrepe, sprejete v skladu s to prilogo, in vse druge ukrepe, uvedene na lokalni ravni;

(b) da prevzema stroške pregledov, ki jih zahteva ta priloga;

(c) da bo v celoti sodeloval pri urejanju predpisanih carinskih ali veterinarskih pregledov, ki jih zahtevajo organi odpremne države ali namembne države.

5. Paša se omeji na 10-kilometrski pas na obeh straneh meje med Švico in Skupnostjo; v upravičenih primerih se ta razdalja lahko poveča.

6. V primeru izbruha bolezni, se v skupnem soglasju med pristojnimi veterinarskimi organi sprejmejo ustrezni ukrepi.

Ti organi proučijo možnost kritja nastalih stroškov. Po potrebi se zadeva preda Skupnemu veterinarskemu odboru.

IV. Posebna pravila

A. Kadar so živali namenjene v klavnico v Baslu, se dokumentacija pregleda samo na eni vstopni točki v Švico. To pravilo velja samo za živali z izvorom z območja Haut Rhin ali Landkreise Lörrach, Waldshut, Breisgau-Hochschwarzwald in mesta Freibourg i.B. Ta določba pa se lahko razširi tudi na druge klavnice vzdolž meje med Skupnostjo in Švico.

B. Kadar so živali namenjene v prostocarinsko območje Livigno, se dokumentacija pregleda samo v kraju Ponte Gallo. To pravilo velja samo za živali z izvorom iz kantona Grisons. Ta določba pa se lahko razširi na druga carinska obmejna območja vzdolž meje med Skupnostjo in Švico.

C. Kadar so živali namenjene v kanton Grisons, se dokumentacija pregleduje samo v kraju La Drossa. To pravilo velja samo za živali z izvorom iz prostocarinskega območja Livigno. Ta določba pa se lahko razširi na druga območja vzdolž meje med Skupnostjo in Švico.

D. Kadar se žive živali natovarjajo posredno ali neposredno na vlak na neki točki na ozemlju Skupnosti in se raztovarjajo na neki drugi točki na ozemlju Skupnosti po tranzitu čez ozemlje Švice, velja zanje ena sama zahteva, in sicer ta, da se o tem vnaprej obvestijo švicarski veterinarski organi. To pravilo velja samo za vlake, katerih kompozicija se med prevozom ne spreminja.

V. Pravila za živali, ki prečkajo ozemlje Skupnosti ali Švice

A. Kadar žive živali z izvorom iz Skupnosti prečkajo švicarsko ozemlje, pregledujejo njihovo dokumentacijo samo švicarski organi. V sumljivih primerih lahko opravijo tudi katero koli drugo potrebno inšpekcijo.

B. Kadar žive živali z izvorom iz Švice prečkajo ozemlje Skupnosti, pregledujejo njihovo dokumentacijo samo organi Skupnosti. V sumljivih primerih lahko opravijo tudi katerikoli drugi potrebni inšpekcijski pregled. Švicarski organi zagotavljajo, da bo vse živali spremljalo spričevalo o prevzemu, ki ga izdajo organi prve namembne tretje države.

VI. Splošna pravila

Te določbe veljajo za primere, ki jih ne zajemajo točke II do IV.

A. Pri živih živalih z izvorom iz Skupnosti ali Švici, ki so namenjene za uvoz, se izvedejo naslednji pregledi:

- pregledi dokumentacije,

- pregledi istovetnosti,

in v sumljivih primerih

- fizični pregledi.

B. Pri živih živalih iz držav, ki niso naštete v tej prilogi, ki so bile predmet pregledov v skladu z Direktivo 91/496/EGS, se opravijo naslednji pregledi:

- pregledi dokumentacije,

- pregledi istovetnosti,

in v sumljivih primerih

- fizični pregledi.

VII. Mejne kontrolne točke - trgovina med Evropsko skupnostjo in Švico

A. Za Skupnost:

za Nemčijo naslednje točke:

— Bietingen | cesta |

— Konstanz Strasse | cesta |

— Weil am Rhein/Mannheim | železnica, cesta, |

za Francijo naslednje točke:

— Divonne | cesta |

— Saint Julien/Bardonnex | cesta |

— Ferney-Voltaire/Geneva | letališče |

— Saint-Louis/Bâle | letališče, |

za Italijo naslednje točke:

— Campocologno | železnica |

— Chiasso | železnica, cesta |

— Gran San Bernardo-Pollein | cesta, |

za Avstrijo naslednji mejni prehodi in ustrezne kontrolne točke:

— Tisis | cesta |

— Hochst | cesta |

— Buchs | železnica. |

B. Za Švico:

— z Nemčijo: | Thayngen | cesta |

Kreuzlingen | cesta |

Basle | cesta/železnica/letališče, |

— s Francijo: | Bardonnex | cesta |

Basle | cesta/železnica/letališče |

Geneva | cesta/letališče, |

— z Italijo: | Campocologno | železnica |

Chiasso | cesta/železnica |

Martigny | cesta, |

— z Avstrijo: | Schaanwald | cesta |

St. Margrethen | cesta |

Buchs | železnica. |

POGLAVJE 2

Uvoz iz tretjih držav

I. Zakonodaja

Kontrole ob uvozu iz tretjih držav se izvajajo v skladu z Direktivo Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel, ki veljajo za organizacijo veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembah direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS in 90/675/EGS (UL L 268, 24.4.1991, str. 56), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske.

II. Pravila o izvajanju

A. Za namene člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke naslednje: letališče Basle-Mulhouse, letališče Ženeva in letališče Zürich. Za naknadne spremembe je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

B. Zlasti na podlagi člena 19 Direktive 91/496/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora izvajajo inšpekcije na kraju samem.

POGLAVJE 3

Posebne določbe

- Za Francijo se primer Ferney-Voltaire/letališče Ženeva in primer St. Louis/letališče Basle obravnavata na posvetovanjih Skupnega veterinarskega odbora.

- Za Švico se primer letališča Geneva-Cointrin in primer letališča Basle-Mulhouse obravnavata na posvetovanjih Skupnega veterinarskega odbora.

I. Medsebojna pomoč

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med slednjimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje o veterinarskih in zootehničnih zadevah (UL L 351, 2.12.1989, str. 34). | Zakon z dne 1. julija 1996 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 18. junija 1993 (RS 916.40), in zlasti člen 57. |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

Za uporabo členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

II. Identifikacija živali

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 92/102/EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali (UL L 355, 5.12.1992, str. 32), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. | Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi 7 do 22 (registracija in identifikacija). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za izvajanje člena 3(2), petega pododstavka člena 4(1)(a) in člena 4(2) Direktive 92/102/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

2. Za gibanje prašičev, ovc in koz v Švici se za namene člena 5(3) upošteva datum 1. julij 1999.

3. V smislu člena 10 Direktive 92/102/EGS je za koordinacijo pri vsaki uvedbi elektronskega identifikacijskega sistema odgovoren Skupni veterinarski odbor.

III. Sistem SHIFT

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Odločba Sveta 92/438/EGS z dne 13. julija 1992 o informatizaciji veterinarskih uvoznih postopkov (projekt SHIFT), ki spreminja direktive 90/675/EGS, 91/496/EGS, 91/628/EGS in Odločbo 90/424/EGS ter razveljavlja Odločbo 88/192/EGS (UL L 243, 25.8.1992, str. 27), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. | Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

Komisija v sodelovanju z Zveznim uradom za veterino vključi Švico v sistem SHIFT v skladu z Odločbo Sveta 92/438/EGS.

IV. Zaščita živali

A. ZAKONODAJA

Skupnost | Švica |

Direktiva Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembah direktiv 90/42 5/EGS in 91/496/EGS (UL L 340, 11.12.1991, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 95/29/ES (UL L 148, 30.6.1995, str. 52). | Odlok z dne 27. maja 1981 o zaščiti živali (RS 455.1). Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11). |

B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Švicarski organi se obvezujejo, da bodo izpolnjevali zahteve iz Direktive 91/628/EGS za trgovino med Švico in Skupnostjo in za uvoz iz tretjih držav.

2. Podatki iz četrtega odstavka člena 8 Direktive 91/628/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3. Zlasti na podlagi člena 10 Direktive 91/628/EGS in člena 65 Odloka z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), se inšpekcije na kraju samem izvajajo na odgovornost Skupnega veterinarskega odbora.

4. Podatki iz drugega pododstavka člena 18(3) Direktive 91/628/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

V. Semena, jajčeca in zarodki

Oddelek VI Poglavja 1 in Poglavja 2 tega dodatka veljata smiselno.

VI. Pristojbine

A. Za inšpekcijske preglede živih živali iz držav, ki niso naštete v tej prilogi, se švicarski organi obvezujejo, da bodo pobrali vsaj pristojbine, predvidene v Prilogi C Poglavja 2 k Direktivi 96/43/ES.

B. Za žive živali z izvorom iz Skupnosti ali Švice, namenjene za uvoz v Skupnost ali Švico, se plačujejo naslednje pristojbine:

2,5 EUR/t, vendar najmanj 15 EUR in največ 175 EUR za vsako pošiljko.

C. Pristojbin se ne zaračunava za:

- živali za zakol, ki so namenjene v klavnico v Baslu,

- živali, ki so namenjene na prostocarinsko območje Livigno,

- živali, ki so namenjene v kanton Grisons,

- žive živali, natovorjene neposredno ali posredno na vlak na neki točki na ozemlju Skupnosti za namene raztovarjanja na neki drugi točki na ozemlju Skupnosti,

- žive živali z izvorom iz Skupnosti, ki prečkajo ozemlje Švice,

- žive živali z izvorom iz Švice, ki prečkajo ozemlje Skupnosti,

- kopitarje.

D. Za živali, namenjene na obmejna območja zaradi paše, se plačujejo naslednje pristojbine:

1 EUR/glavo za odpremno državo in 1 EUR/glavo za namembno državo, vendar najmanj 10 EUR in največ 100 EUR za vsako pošiljko.

E. Za namene tega poglavja "pošiljka" pomeni število živali iste vrste, ki so zajete na istem zdravstvenem spričevalu ali dokumentu, ki se prevažajo na istem prevoznem sredstvu, ki jih odpremlja isti pošiljatelj, ki prihajajo iz iste izvozne države ali regije in so namenjene v isti namembni kraj.

--------------------------------------------------

Dodatek 6

Živalski proizvodi

POGLAVJE 1

Sektorji, v katerih je priznavanje enakovrednosti obojestransko

Proizvodi:

Mleko in mlečni proizvodi goveda, namenjeni za človeško prehrano

Mleko in mlečni proizvodi goveda, ki niso namenjeni za človeško prehrano

| Izvoz iz Skupnosti v Švico | Izvoz iz Švice v Skupnost |

Pogoji trgovanja | Enakovrednost | Pogoji trgovanja | Enakovrednost |

Standardi ES | Švicarski standardi | Švicarski standardi | Standardi ES |

Določbe o zdravju živali — Govedo | 64/432/EGS 92/46/EGS 92/118/EGS | Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi. 47, 61, 65, 101, 155, 163, 169, 173, 177, 224 in 295. | Da | Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. septembra 1996 (RS 916.401), in zlasti njegovi členi. 47, 61, 65, 101, 155, 163, 169, 173, 177, 224 in 295. | 64/432/EGS 92/46/EGS 92/118/EGS | Da |

Odlok z dne 25. januarja 1996 Zveze švicarskih proizvajalcev mleka Union Centrale des Producteurs Suisses du Lait o zagotavljanju kakovosti industrijske predelave mleka (RS 916.351.04) | Odlok z dne 25. januarja 1996 Zveze švicarskih proizvajalcev mleka Union Centrale des Producteurs Suisses du Lait o zagotavljanju kakovosti industrijske predelave mleka (RS 916.351.04) |

Odlok z dne 16. januarja 1996 Zveze švicarskih proizvajalcev mleka Union Centrale des Producteurs Suisses du Lait o zagotavljanju kakovosti v proizvodnji mleka (RS 916.351.04) | Odlok z dne 16. januarja 1996 Zveze švicarskih proizvajalcev mleka Union Centrale des Producteurs Suisses du Lait o zagotavljanju kakovosti v proizvodnji mleka (RS 916.351.04) |

Odlok USAL z dne 24. januarja 1996 o zagotavljanju kakovosti v obrtni predelavi mleka (RS 916.351.06) | Odlok USAL z dne 24. januarja 1996 o zagotavljanju kakovosti v obrtni predelavi mleka (RS 916.351.06) |

Odlok z dne 30. januarja 1996 Švicarske zveze za sire Union Suisse du Commerce du Fromage SA o zagotavljanju kakovosti med zorenjem in predpakiranjem sira (RS 916.3 51.0 7) | Odlok z dne 30. januarja 1996 Švicarske zveze za sire Union Suisse du Commerce du Fromage SA o zagotavljanju kakovosti med zorenjem in predpakiranjem sira (RS 916 351.07) |

Proizvodi:

Živalski odpadki

Izvoz iz Skupnosti v Švico | Izvoz iz Švice v Skupnost |

Standardi ES | Švicarski standardi | Švicarski standardi | Standardi ES |

90/667/EGS | Odlok z dne 3. februarja 1993 o odpravi živalskih odpadkov (OELDA), kakor je bil nazadnje spremenjen 17. aprila 1996 (RS 916.441.22) | Da | Trgovanje z nevarnimi snovmi je prepovedano. Zadevo nanovo prouči Skupni veterinarski odbor. | Odlok z dne 3. februarja 1993 o odpravi živalskih odpadkov (OELDA), kakor je bil nazadnje spremenjen 17. aprila 1996 (RS 916.441) | 90/667/EGS | Da | Trgovanje z nevarnimi snovmi je prepovedano. Zadevo nanovo prouči Skupni veterinarski odbor. |

| Odlok z dne 20. aprila 1988 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti členi. 64a, 76 in 77 (odobritev izvoznih podjetij, pogoji za izvoz živalskih odpadkov). | | | Odlok z dne 20. aprila 19 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. maja 1997 (RS 916.443.11), in zlasti členi. 64a, 76 in 77 (odobritev izvoznih podjetij, pogoji za izvoz živalskih odpadkov). | | | |

POGLAVJE II

Sektorji, ki niso zajeti v Poglavju I

I. Izvoz iz Skupnosti v Švico

Za izvoz iz Skupnosti v Švico veljajo isti pogoji kot za trgovino v Skupnosti. Pristojni organi pa v vsakem primeru izdajo potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev, ki spremlja pošiljke.

Skupni veterinarski odbor po potrebi prouči vzorce omenjenih potrdil.

II. Izvoz iz Švice v Skupnost

Za izvoz iz Švice v Skupnost veljajo ustrezni pogoji, ki so opredeljeni v predpisih Skupnosti. Skupni veterinarski odbor prouči vzorce omenjenih potrdil.

Dokler Odbor ne sprejme odločitve o teh vzorcih, se za spričevala upoštevajo trenutne zahteve.

POGLAVJE III

Prenos sektorja iz Poglavja II v Poglavje I

Takoj ko Švica sprejme zakonodajo, ki je po njenem mnenju enakovredna zakonodaji Skupnosti, se zadeva predloži Skupnemu veterinarskemu odboru. Poglavje I tega dodatka se čim prej prilagodi, da se dopolni z rezultati posvetovanj Odbora.

--------------------------------------------------

Dodatek 7

Odgovorni organi

DEL A

Švica

Odgovornost za kontrolne preglede v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in veterinarske inšpekcijske preglede si delita Zvezno ministrstvo za gospodarstvo Département Fédéral de l'Economie in Zvezno ministrstvo za notranje zadeve Département Fédéral de l'Intérieur. V zvezi s tem velja naslednje:

- za izvoz v Skupnost: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za izdajanje zdravstvenih spričeval, ki potrjujejo skladnost z veterinarskimi standardi in opredeljenimi zahtevami,

- za uvoz živilskih izdelkov živalskega izvora: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za veterinarske standarde in zahteve v zvezi z mesom (vključno z ribami, raki in mehkužci) in mesnimi proizvodi (vključno z ribami, raki in mehkužci), Département Fédéral de l'Intérieur pa je odgovoren za mleko, mlečne proizvode, jajca in jajčne proizvode,

- za uvoz drugih živalskih proizvodov: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za veterinarske standarde in zahteve.

DEL B

Skupnost

Odgovornost si delijo nacionalne službe v posameznih državah članicah in Evropska komisija. V zvezi s tem velja naslednje:

- za izvoz v Švico: države članice so odgovorne za spremljanje skladnost s pogoji in zahtevami proizvodnje in predvsem za zakonsko predpisane kontrole ter za izdajanje zdravstvenih spričeval, ki potrjujejo skladnost z opredeljenimi standardi in zahtevami,

- Evropska komisija je odgovorna za vsesplošno koordinacijo, inšpekcije/revizije inšpekcijskih sistemov in za zakonodajne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi enotna uporaba standardov in zahtev v okviru enotnega trga.

--------------------------------------------------

Dodatek 8

Prilagajanje regionalnim pogojem

--------------------------------------------------

Dodatek 9

Smernice o postopkih za izvajanje revizij

Za namene tega dodatka "revizija" pomeni oceno izvajanja.

1. Splošna načela

1.1 V skladu s temi določbami izvaja revizije pogodbenica, ki je odgovorna za izvajanje revizije ("revizor - auditor") skupaj s pogodbenico, ki je predmet revizije ("revidiranec - auditee"). Po potrebi so lahko pregledana tudi podjetja in obrati.

1.2 Revizije so zasnovane tako, da preverjajo uspešnost kontrolnega organa, in ne da zavračajo posamezne pošiljke živil ali obrate. Kadar revizija pokaže večjo nevarnost za zdravje živali ali ljudi, revidiranec nemudoma sprejme sanacijske ukrepe. Ta postopek lahko zajema proučitev ustreznih uredb, pravil za izvajanje, oceno končnih rezultatov, skladnosti in naknadne sanacijske ukrepe.

1.3 Pogostost revizij je odvisna od uspešnosti. Nizka raven uspešnosti zahteva pogostejše revizije; nezadovoljivo raven uspešnosti mora pogodbenica, ki je predmet revizije, popraviti v zadovoljstvo revizorja.

1.4 Revizije in odločitve, ki izhajajo iz njih, morajo biti transparentne in dosledne.

2. Načela, ki se nanašajo na revizorja

Odgovorni za izvajanje revizije izdelajo načrt, po možnosti v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi, ki zajema naslednje točke:

2.1 predmet, daljnosežnost in obseg dejavnosti revizije;

2.2 datum in kraj izvajanja revizije, skupaj s časovnim razporedom posameznih revizij vse do in vključno s sestavo končnega poročila;

2.3 jezik oziroma jezike, v katerih se bo izvajala revizija in v katerih bo napisano poročilo;

2.4 osebni podatki revizorjev, vključno z navedbo vodje, če gre za skupinsko revizijo. Izvajanje revizije specializiranih sistemov in programov zahteva morda ustrezne poklicne kvalifikacije;

2.5 časovni razpored sej s pristojnimi uslužbenci in obiskov podjetij in obratov. Podatke o podjetjih in obratih, ki jih je treba obiskati, je treba navesti vnaprej;

2.6 revizor mora ob upoštevanju svobode informiranja spoštovati poslovno zaupnost. Izogniti se je treba konfliktu interesov;

2.7. upoštevanje predpisov, ki urejajo zdravje in varnost pri delu, in spoštovanje pravic nosilca dejavnosti.

Ta načrt se vnaprej prouči s predstavniki pogodbenice, ki je predmet revizije.

3. Načela, ki se nanašajo na revidiranca

Zaradi olajšanja dela revizorju upošteva pogodbenica, ki je predmet revizije, naslednja načela.

3.1 Pogodbenica, ki je predmet revizije,mora tesno sodelovati z revizorjem in imenuje osebe, odgovorne za to nalogo. Sodelovanje lahko obsega na primer naslednje:

- dostop do vseh veljavnih uredb in standardov,

- dostop do uporabniških programov in ustreznih registrov in dokumentacije,

- dostop do revizorskih in inšpekcijskih poročil,

- dokumentacijo v zvezi s sanacijskimi ukrepi in kaznimi,

- dostop do podjetij.

3.2 Pogodbenica, ki je predmet revizije, mora izvesti ustrezen dokumentiran program, da bi tretjim strankam lahko dokazalo dosledno in enotno upoštevanje standardov.

4. Postopki

4.1 Uvodni sestanek

Predstavniki obeh strank se sestanejo na uvodnem sestanku. Na tem sestanku dobi revizor nalogo, da pregleda načrt revizije in potrdi, ali so na voljo ustrezni viri, dokumentacija in vsa druga sredstva, ki so potrebna za izvajanje revizije.

4.2 Revizija dokumentov

Revizija dokumentov lahko obsega revizijo dokumentov in registrov v skladu s točko 3.1, revizijo struktur in pooblastil pogodbenice, ki je predmet revizije, in vseh sprememb v zvezi z inšpekcijami živil in certifikacijskimi sistemi od sprejetja te priloge ali od prejšnje revizije, s poudarkom tistih vidikov inšpekcij in certifikacijskega sistema, ki se nanašajo na zadevne živali ali proizvode. Ta ukrep lahko vključuje tudi proučitev registrov in dokumentov o zadevnih inšpekcijah in certificiranju.

4.3 Preverjanje na kraju samem

4.3.1 Odločitev o izvedbi tega ukrepa temelji na oceni tveganja ob upoštevanju dejavnikov, kakor so zadevni proizvodi, dotedanje izkušnje gospodarske panoge ali izvozne države v zvezi z izpolnjevanjem zahtev, proizvedene in uvožene ali izvožene količine, spremembe infrastrukture in vrsta nacionalnih inšpekcij in certifikacijskih sistemov.

4.3.2 Preverjanje na kraju samem lahko zajema obiske proizvodnih in pridelovalnih obratov, obratov za obdelavo ali skladiščenje in nadzornih laboratorijev, s čimer se preveri skladnost podatkov v dokumentih iz točke 4.2

4.4 Naknadna revizija

Kadar se izvaja naknadna revizija, da se ugotovi, ali so bile pomanjkljivosti ustrezno odpravljene, zadošča morda obravnava le tistih točk, pri katerih se je izkazala pomanjkljivost.

5. Delovna dokumentacija

Obrazci za poročanje rezultatov in sklepov revizije, se čim bolj standardizirajo, da so revizije čim bolj enotne, transparentne in učinkovite. Delovna dokumentacija lahko vključuje tudi kontrolne liste s točkami za ocenjevanje. Takšni kontrolni listi lahko zajemajo:

- zakonodajo,

- strukturo inšpekcijskih in certifikacijskih služb in njihov način dela,

- podatke o podjetjih in njihov način dela,

- zdravstvene statistike, načrte in rezultate vzorčenj,

- ukrepe in postopke za izvajanje,

- postopke poročanja in pritožbene postopke,

- programe usposabljanja.

6. Sklepni sestanek

Predstavniki obeh strank se sestanejo na sklepnem sestanku, ki se ga po potrebi udeležijo uslužbenci, odgovorni za izvajanje nacionalnih inšpekcijskih in certifikacijskih programov. Na tem sestanku revizor predstavi ugotovitve revizije. Informacije morajo biti predstavljene jasno in jedrnato, da so sklepi revizije popolnoma razumljivi.

Pogodbenica, ki je predmet revizije, izdela delovni načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, po možnosti z navedbo rokov predvidenega zaključka.

7. Poročilo

Pogodbenica, ki je predmet revizije, prejme osnutek revizijskega poročila čim prej je mogoče. V enem mesecu lahko poda svoje stališče o prejetem osnutku; vse pripombe revidiranega mesta se nato vključijo v zaključno poročilo.

--------------------------------------------------

Dodatek 10

Mejne kontrole in inšpekcijske takse

A. Mejne kontrole za sektorje, v katerih je priznavanje enakovrednosti obojestransko

Vrsta mejne kontrole | Stopnja |

1.Pregledi dokumentacije | 100 % |

2.Fizični pregledi: | |

— mleko in mlečni proizvodi | 1 % |

— živalski odpadki | 1 % |

B. Mejne kontrole za sektorje, ki niso všteti v točko A

Vrsta mejne kontrole | Stopnja |

1.Pregledi dokumentacije | 100 % |

2.Fizični pregledi | maks. 10 % |

C. Posebni ukrepi

1. Upošteva se Priloga 3 k Priporočilu št. 1/94 Skupnega odbora ES-Švica o olajševanju nekaterih veterinarskih inšpekcijskih pregledov in formalnosti za živalske proizvode in žive živali. Zadevo čim prej prouči Skupni veterinarski odbor.

2. Vprašanje trgovine med Francijo in Švico z ribiškimi proizvodi iz Ženevskega jezera in trgovine med Nemčijo in Švico z ribiškimi proizvodi iz Bodenskega jezera obravnava čim prej Skupni veterinarski odbor.

D. Pristojbine

1. Za sektorje, v katerih je priznavanje enakovrednosti obojestransko, se zaračunavajo naslednje pristojbine:

1,5 EUR/t, vendar najmanj 30 EUR in največ 350 EUR na pošiljko.

2. Za sektorje, ki niso zajeti v točko 1, se zaračunavajo naslednje pristojbine:

3,5 EUR/t, vendar najmanj 30 EUR in največ 350 EUR na pošiljko.

Skupni veterinarski odbor ponovno prouči te določbe eno leto po začetku veljavnosti te priloge.

--------------------------------------------------

Dodatek 11

Kontaktne točke

Za Evropsko skupnost

Direktor

VI/BII Javno zdravje, zdravje živali in rastlin

Evropska komisija

B–1049 Bruselj

Drugi pomembni kontakti:

Direktor

Urad za prehrano in veterinarstvo

Dublin

Irska

Vodja enote

DG VI/B/II/4 Koordinacija horizontalnih vprašanj glede zdravja

Evropska komisija

B–1049 Bruselj

Za Švico

Office Vétérinaire Fédéral

Case postale

3003 Berne

Switzerland

Tel. (41-31) 323 85 01/02

Faks (41-31) 323 85 90

Drugi pomembni kontakti:

Office Fédéral de la Santé Publique

Case postale

3003 Berne

Tel. (41-31) 322 21 11

Faks (41-31) 322 95 07

Centrale du Service d'Inspection et de Consultation en Matière d'Economie Laitière

Schwarzenburgstraße 161

3097 Liebefeld-Berne

Tel. (41-31) 323 81 03

Faks (41-31) 323 82 27

--------------------------------------------------

Sklepni akt

Pooblaščenci

EVROPSKE SKUPNOSTI

ŠVICARSKE KONFEDERACIJE

so na srečanju dne enaindvajsetega junija leta tisoč devetsto devetindevetdeset v Luxembourgu z namenom podpisa sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi sprejeli naslednje skupne izjave, priložene k sklepnemu aktu:

- Skupno izjavo o dvostranskih sporazumih med državami članicami Evropske unije in Švico,

- Skupno izjavo o tarifni uvrstitvi mlete zelenjave in mletega sadja,

- Skupno izjavo o sektorju mesa,

- Skupno izjavo o švicarski metodi upravljanja tarifnih kvot za meso,

- Skupno izjavo o izvajanju priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin,

- Skupno izjavo o rezanju proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Skupnosti, ki se tržijo na ozemlju Švice,

- Skupno izjavo o zakonodaji o žganih pijačah in aromatiziranih pijač na osnovi vina,

- Skupno izjavo o zaščiti geografskih označb in označb porekla kmetijskih proizvodov in živil,

- Skupno izjavo o Prilogi 11 o ukrepih zdravstvenega varstva živali in zootehničnih ukrepih, ki se uporabljajo pri trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi,

- Skupno izjavo o nadaljnjih pogajanjih.

- Seznanili so se tudi z naslednjimi izjavami, priloženimi k temu sklepnemu aktu:

Izjavo Evropske skupnosti o sirovih fonduejih,

- Izjavo Švice o grappi,

- Izjavo Švice o imenih perutnine v zvezi z vrsto kmetovanja,

- Izjavo o udeležbi Švice v odborih.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve

Udfærdiget i Luxembourg den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf

Fatto a Lussembourgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän

Som skedde i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio

+++++ TIFF +++++

Por la Confederación SuizaFor Det Schweiziske EdsforbundFür die Schweizerische EidgenossenschaftΓια την Ελβετική ΣυνομοσπονδίαFor the Swiss ConfederationPour la Confédération suissePer la Confederazione svizzeraVoor de Zwitserse BondsstaatPela Confederação SuíçaSveitsin valaliiton puolestaPå Schweiziska edsförbundets vägnar

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o dvostranskih sporazumih med državami članicami Evropske unije in Švico

Evropska skupnost in Švica priznavata, da se dvostranski sporazumi med državami članicami Evropske unije in Švico uporabljajo brez poseganja in skladno z obveznostmi, ki zavezujejo države podpisnice teh sporazumov zaradi članstva v Evropski uniji ali Svetovni trgovinski organizaciji.

Priznavata tudi, da določbe teh sporazumov veljajo samo, če so skladne z zakonodajo Skupnosti, vključno z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost.

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o tarifni uvrstitvi mlete zelenjave in mletega sadja

Z namenom zagotavljanja dodeljevanja in vzdrževanja vrednosti koncesij, ki jih Švici namenja Skupnost za določene vrste mlete zelenjave in mletega sadja, zajete v Prilogi 2 k Sporazumu o trgovini s kmetijskimi proizvodi, se carinski organi podpisnic strinjajo, da bodo obravnavali posodobitev tarifne uvrstitve mlete zelenjave in mletega sadja glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi tarifnih koncesij.

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o sektorju mesa

Od 1. julija 1999 se zaradi krize BSE in ukrepov, sprejetih pri izvažanju proizvodov določenih držav članic v Švico, ter z izjemo odprejo letne avtonomne kvote Skupnosti za 700 ton neto sušene govedine, skladno z dajatvijo ad valorem in oproščeno posebne dajatve, ki veljajo za obdobje enega leta od začetka veljavnosti Sporazuma. Položaj se ponovno preuči, če uvozne omejitve, ki jih Švici naložijo določene države članice, do tega dne niso ukinjene.

V zameno Švica v istem obdobju in pod enakimi pogoji, ki veljajo v omenjenem primeru, ohranja svoje obstoječe koncesije (480 ton neto šunke Parma in San Daniele, 50 ton neto šunke Serrano in 170 ton neto Bresaola).

Uporabljajo se pravila o poreklu blaga iz nepreferencialnih dogovorov.

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o švicarski metodi upravljanja tarifnih kvot za meso

Evropska skupnost in Švica skupno in zlasti z vidika določb WTO izjavljata namen ponovnega preučevanja švicarske metode upravljanja tarifnih kvot za meso, z namenom uvedbe metode upravljanja, ki manj ovira trgovanje.

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o izvajanju Priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin

Švica in Skupnost, v nadaljnjem besedilu "podpisnici", se zavezujeta k čimprejšnjemu izvajanju Priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin. Priloga 4 se izvede, če in ko bo švicarska zakonodaja o rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih predmetih, navedenih v Dodatku A, izenačena z zakonodajo Skupnosti, navedeni v Dodatku B, skladno s postopkom, ki naj zajame rastline, rastlinske proizvode in druge predmete v prilogah 1 do 4, ter zakonodajo obeh podpisnic v Dodatku 2. Ta postopek se uporabi tudi za dopolnitev dodatkov 3 in 4 k tej prilogi skladno z dodatkoma C in D za Skupnost, in na podlagi ustreznih določb za Švico.

Člena 9 in 10 Priloge 4 se izvedeta ob začetku veljavnosti omenjene priloge z namenom čimprejšnje uvedbe instrumentov za evidentiranje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Dodatku 1 k Prilogi 4, evidentiranje zakonskih določb obeh podpisnic, ki imajo enake rezultate glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom v Dodatku 2 k Prilogi 4, evidentiranje organov, zadolženih za izdajanje potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin v Dodatku 3 k Prilogi 4, in po potrebi določanje območij in posebnih zahtev, ki se nanje nanašajo, v Dodatku 4 k Prilogi 4.

Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin iz člena 10 Priloge 4 čimprej obravnava spremembe švicarske zakonodaje z namenom ugotavljanja, ali vsebujejo rezultate, ki ustrezajo določbam Skupnosti glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom. Zagotavlja postopno uresničevanje Priloge 4, tako da se kar najhitreje začne uporabljati za kar največje število rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, navedenih v Dodatku A.

Podpisnici se zavežeta k strokovnemu posvetovanju z namenom spodbujanja uvedbe zakonodaje, ki bo dala ustrezne rezultate glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom.

--------------------------------------------------

Dodatek A

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, ZA KATERE SI BOSTA OBE PODPISNICI PRIZADEVALI NAJTI REŠITEV SKLADNO S PRILOGO 4

A. RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI S POREKLOM Z OZEMLJA KATEREKOLI OD PODPISNIC

1. Rastline in rastlinski proizvodi, kadar so v prometu

1.1 Rastline za sajenje, razen semen

Beta vulgaris L.

Humulus lupulus L.

Prunus L. [1]

1.2 Deli rastlin brez sadežev ali semen, a z živim cvetnim prahom za oprašitev

Chaemomeles Lindl.

Cotoneaster Ehrh.

Crataegus L.

Cydonia Mill.

Eriobotrya Lindl.

Malus Mill.

Mespilus L.

Pyracantha Roem.

Pyrusl.

Sorbus L., razen S. intermedia (Ehrh.) Pers.

Stranvaesia Lindl.

1.3 Rastline stolonifernih in gomoljastih vrst za sajenje

Solanum L. in njegovi križanci

1.4 Rastline, razen sadežev ali semen

Vitis L.

2. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih izdelajo proizvajalci, pooblaščeni za proizvodnjo in prodajo osebam, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo rastlin, razen rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, pripravljenih in na voljo za prodajo končnemu uporabniku, in za katere obstaja jamstvo (pristojnih organov) podpisnic, da je njihova proizvodnja jasno ločena od proizvodnje drugih izdelkov

2.1 Rastline, razen semen

Abies spp.

Apium graveolens L.

Argyranthemum spp.

Aster spp.

Brassica spp.

Costanea Mill.

Cucumis spp.

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L. in njegovi križanci

Exacum spp.

Fragaria L.

Gerbera Cass.

Gypsophila L .

Impatiens L.: vse vrste križancev z Nove Gvineje

Lactuca spp.

Larix Mill.

Leucanthemum L.

Lupinus L.

Pelargonium L'Hérit. ex Ait.

Picea A. Dietr.

Pinus L.

Populus L.

Pseudotsuga Carr.

Quercus L.

Rubus L.

Spinacia L.

Tanacetum L.

Tsuga Carr.

Verbena L.

2.2 Rastline za sajenje, razen semen

Solanaceae, razen tistih, navedenih v točki 1.3

2.3 Posajene rastline ali rastline s pritrjenim ali pridruženim rastnim substratom

Araceae

Marantaceae

Musaceae

Persea Mill.

Strelitziaceae

2.4 Semena in čebulice

Allium ascalonicum L.

Allium cepa L.

Allium schoenoprasum L.

2.5 Rastline za sajenje

Allium porrum L.

2.6 Čebulice in korenike za sajenje

Camassia Lindl.

Chionodoxa Boiss.

Crocus flavus Weston cv. Golden Yellow

Galanthus L.

Galtonia candicans (Baker) Decne

Gladiolus Tourn. ex L: pomanjšane sorte in njihovi križanci, na primer G. callianthus Marais, G. colvillei Sweet, G. nanus hort., G. ramosus hort. in G. tubergenii hort.

Hyadnthus L.

Iris I.

Ismene Herbert (= Hymenocallis Salisb.)

Muscari Mill.

Narcissus L.

Ornithogalum L.

Puschkinia Adams

Scilla L.

Tigridia Juss.

Tulipa L.

B. RASTLINE IN RASTLINSKI PROIZVODI PO POREKLU Z OZEMELJ RAZEN OZEMELJ IZ TOČKE A

3. Vse rastline za sajenje

razen:

- semen, razen semen iz točke 4,

- naslednjih rastlin:

Citrus L.

Clausena Burm. f.

Fortunella Swingle

Murraya Koenig ex L.

Palmae

Poncirus Raf.

4. Semena

4.1 Semena po poreklu iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije ali Urugvaja

Cruciferae

Gramineae

Trifolium spp.

4.2 Semena po poreklu izven ozemlja katere od podpisnic

Allium cepa L.

Allium porrum L.

Allium schoenoprasum L.

Capsicum spp.

Helianthus annuus L.

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karst. ex Farw.

Medicago sativa L.

Phaseolus L.

Primus L.

Rubus L.

Zea mays L.

4.3 Semena naslednjih rodov po poreklu iz Afganistana, Indije, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Združenih držav Amerike

Triticum

Secale

X Triticosecale

5. Rastline, razen plodov in semen

Vitis L.

6. Deli rastlin, razen sadežev in semen

Coniferales

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L.

Pelargonium L'Herit. ex Ait.

Populus L.

Prunus L. (po poreklu iz neevropskih držav)

Quercus L.

7. Sadeži (iz neevropskih držav)

Annona L.

Cydonia Mill.

Diospyros L.

Malus Mill.

Mangifera L.

Passiflora L.

Prunus L.

Psidium L.

Pyrus L

Ribes L.

Syzygium Gaertn.

Vacdnium L.

8. Gomolji, razen za sajenje

Solatium tuberosum L.

9. Les, ki je v celoti ali delno obdržal naravno okroglo površino z lubjem ali brez njega, ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov

(a) kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz spodaj opisanih rastlin:

- Castanea Mill.

- Castanea Mill., Quercus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz držav Severne Amerike)

- Coniferales, razen Pinus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz neevropskih držav)

- Pinus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine)

- Populus L. (po poreklu iz ameriških držav)

- Acer saccharum Marsh, (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz držav Severne Amerike), ter

(b) kadar ustreza enemu od naslednjih opisov:

Oznaka KN | Opis |

440110 | Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah ali butarah ali v podobnih oblikah |

ex440121 | Les v obliki iverja ali podobnih drobcev: - Coniferales po poreklu iz neevropskih držav |

440122 | Les v obliki iverja ali podobnih drobcev: - - razen iz lesa Coniferales |

440130 | Lesni odpadki in ostanki, strnjeni v okroglicah, briketih, peletih ali podobnih oblikah |

ex440320 | Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan: - razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi, iz lesa Coniferales, po poreklu iz neevropskih držav |

440391 | Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan: - razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi - - iz vrste Quercus L. |

440399 | Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan: - razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi - - razen vrste Coniferales, Quercus L. ali Fagus L. |

ex440410 | Klani količi: planke, letve in stebri za lesene ograje iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini: - Coniferales po poreklu iz neevropskih držav |

ex440420 | Klani količi: planke, letve in stebri za lesene ograje iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini: - razen vrste Coniferales |

440610 | Železniški ali tramvajski tramovi (tirne veznice) iz lesa - neimpregnirani |

ex440710 | Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, ne skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve: - Coniferales po poreklu iz neevropskih držav |

ex440791 | Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, ne skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve: - vrste Quercus L. |

ex440799 | Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali neskobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve: - razen vrste Coniferales, tropskega lesa, Quercus L ali Fagus L |

ex441510 | Zaboji za pakiranje, gajbe in bobni iz lesa po poreklu iz neevropskih držav |

ex441520 | Palete, škatlaste palete in druge deske za nalaganje iz lesa po poreklu iz neevropskih držav |

ex441600 | Leseni sodi, vključno z dogami, iz lesa vrste Quercus L. |

Palete in škatlaste palete (oznaka KN ex441520) so izvzete tudi, kadar ustrezajo standardom, ki se uporabljajo pri paletah "UIC" in nosijo oznako, ki potrjuje takšno ustreznost.

10. Zemlja in rastni substrat

(a) Zemlja in rastni substrat, v celoti ali delno sestavljen iz zemlje ali trdnih organskih snovi, na primer delov rastlin, humusa vključno s šoto ali lubjem, razen substrata, v celoti sestavljenega iz šote.

(b) Zemlja ali rastni substrat, pritrjen na rastline ali povezan z njimi, v celoti ali delno sestavljen iz snovi, določenih v točki (a), ali v celoti ali delno sestavljen iz šote ali katerekoli druge trdne anorganske snovi, namenjen za ohranjanje vitalnosti rastlin.

[1] Ob upoštevanju posebnih določb, predvidenih za virus plum pox.

--------------------------------------------------

Dodatek B

ZAKONODAJA

Določbe Evropske skupnosti:

- Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka

- Direktiva Sveta 69/465/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju rumene krompirjeve ogorčice

- Direktiva Sveta 69/466/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju ameriškega kaparja

- Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev

- Direktiva Sveta 77/93/EGS z dne 21. decembra 1976 zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/2/ES

- Odločba Komisije 91/261/EGS z dne 2. maja 1991 o priznanju Avstralije kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

- Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti

- Direktiva Komisije 92/76/EGS z dne 6. oktobra 1992 o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/17/ES

- Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo

- Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo

- Odločba Komisije 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

- Odločba Komisije 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade

- Odločba Komisije 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcevs poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les

- Odločba Komisije 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

- Odločba Komisije 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

- Direktiva Komisije 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru

- Direktiva Komisije 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega

- Odločba Komisije 93/452/EGS z dne 15. julija 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L s poreklom iz Japonske, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/711/ES

- Odločba Komisije 93/467/EGS z dne 19. julija 1993 o pooblastilih državam članicam, da določijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS v zvezi s hrastovimi (Quercus L.) hlodi z lubjem, s poreklom iz Kanade ali Združenih držav, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/724/ES

- Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe

- Direktiva Komisije 95/44/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz Prilog I do V Direktive Sveta 77/93/EGS, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/46/ES

- Odločba Komisije 95/506/ES z dne 24. novembra 1995o začasni pooblastitvi držav članic za sprejetje dodatnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Kraljevine Nizozemske, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/649/ES

- Odločba Komisije 96/301/ES z dne 3. maja 1996 o začasni pooblastitvi držav članic za sprejetje dodatnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Egipta

- Odločba Komisije 96/618/EGS z dne 16. oktobra 1996 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede krompirja, razen krompirja, ki je namenjen sajenju s poreklom iz Republike Senegal

- Odločba Komisije 97/5/ES z dne 12. decembra 1996 o priznanju Madžarske kot neokužene z bakterijo Clavibacter michiganensis (Smith) Daviset al spp. Sepedonicus (Spieckerman et Kotthoff) Davis et al.

- Odločba Komisije 97/353/EGS z dne 20. maja 1997 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede rastlin jagod (Fragaria L.) za saditev, razen semena s poreklom iz Argentine

- Direktiva Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije

--------------------------------------------------

Dodatek C

ORGANI, ODGOVORNI ZA IZDAJO POTNIH LISTOV ZA RASTLINE

Skupnost

Ministère des Classes moyennes et de l'Agriculture

Service de la Qualité et de la Protection des végétaux

WTC 3 — 6ème étage

Boulevard Simon Bolivar 30

B-1210 Brussels

Tel. (32-2) 208 37 04

Faks (32-2) 208 37 05

Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskerei

Plantedirektoratet

Skovbrynet 20

DK-2800 Lyngby

Tel. (45) 45 96 66 00

Faks (45) 45 96 66 10

Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten

Rochusstraße 1

D-53123 Bonn 1

Tel. (49-228) 529 35 90

Fax (49-228) 529 42 62

Ministry of Agriculture

Directorate of Plant Produce

Plant Protection Service

3-5, Ippokratous Str.

GR-10164 Athens

Tel. (30-1) 360 54 80

Faks (30-1) 361 71 03

Ministério de Agricultura, Pesca y Alimentación

Dirección General de Sanidad de la Producción Agraria

Subdirección general de Sanidad Vegetal

MAPA, c/Velazquez, 147 1a Planta

E-28002 Madrid

Tel. (34-1) 347 82 54

Faks (34-1) 347 82 63

Ministry of Agriculture and Forestry

Plant Production Inspection Centre

Plant Protection Service

Vilhonvuorenkatu 11 C,PO box 42

FIN-00501 Helsinki

Tel. (358-0) 13 42 11

Faks (358-0) 13 42 14 99

Ministère de l'Agriculture, de la Pêche et de l'Alimentation

Direction générale de l'Alimentation

Sous-direction de la Protection des végétaux

175 rue du Chevaleret

F-75013 Paris

Tel. (33-1) 49 55 49 55

Faks (33-1) 49 55 59 49

Ministero delle Risorse Agricole, Alimentari e Forestali

DGPAAN — Servizio Fitosanitario Centrale

Via XX Settembre, 20

I-00195 Rome

Tel. (39-6) 488 42 93 — 46 65 50 70

Faks (39-6) 481 46 28

Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij

Plantenziektenkundige Dienst (PD)

Geertjesweg 15—Postbus 9102

6700 HC Wageningen

The Netherlands

Tel. (31-317) 49 69 11

Faks (31-317) 42 17 01

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft

Stubenring 1

Abteilung Pflanzenschutzdienst

A-1012 Vienna

Tel. (43-1) 711 00 68 06

Faks (43-1) 711 00 65 07

Direcção-geral de Protecção das culturas

Quinta do Marquês

P-2780 Oeiras

Tel. (351-1) 443 50 58/443 07 72/3

Faks (351-1) 442 06 16/443 05 27

Swedish Board of Agriculture

Plant Protection Service

S-551 82 Jönkoping

Tel. (46-36) 15 59 13

Faks (46-36) 12 25 22

Ministère de l'Agriculture

ASTA

16, route d'Esch

BP 1904

L-1019 Luxembourg

Tel. (352) 45 71 72218

Faks (352) 45 71 72340

Department of Agriculture, Food and Forestry

Plant Protection Service Agriculture House (7 West)

Kildare street

Dublin

Ireland

Tel. (353-1) 607 20 03

Faks (353-1) 661 62 63

Ministry of Agriculture, Fisheries and Food

Plant Health Devision

Foss House, Kings Pool

1-2

Peasholme Green

York YO1 2PX

United Kingdom

Tel. (44-1904) 45 51 61

Faks (44-1904) 45 51 63

--------------------------------------------------

Dodatek D

OBMOČJA IZ ČLENA 4 IN POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NJIMI

Območja iz člena 4 in posebne zahteve v zvezi z njimi so opredeljena v odgovarjajočih zakonodajnih in upravnih določbah obeh pogodbenic, določenih spodaj.

Določbe Evropske skupnosti:

- Direktiva Komisije 92/76/EGS z dne 6. oktobra 1992 o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

- Direktiva Komisije 92/103/EGS z dne 1. decembra 1992 o spremembah prilog I do IV k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

- Direktiva Komisije 93/106/EGS z dne 29. novembra 1993 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

- Direktiva Komisije 93/110/ES z dne 9. decembra 1993 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

- Direktiva Komisije 94/61/ES z dne 15. decembra 1994 o podaljšanju roka začasnega priznavanja nekaterih zaščitenih območij, določenih v členu 1 Direktive 92/76/EGS

- Direktiva Komisije 95/4/ES z dne 21. februarja 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

- Direktiva Komisije 95/40/ES z dne 19. julija 1995 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

- Direktiva Komisije 95/65/ES z dne 14. decembra 1995 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

- Direktiva Komisije 95/66/ES z dne 14. decembra 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

- Direktiva Komisije 96/14/Euratom, ESPJ, ES z dne 12. marca 1996 o spremembah nekaterih Prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

- Direktiva Komisije 96/15/ES z dne 14. marca 1996 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

- Direktiva Komisije 96/76/ES z dne 29. novembra 1996 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

- Direktiva Komisije 95/41/ES z dne 19. julija 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

- Direktiva Komisije 98/17/ES z dne 11. marca 1998 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

--------------------------------------------------

SKUPNA IZJAVA

o rezanju proizvodov vinarskega sektorja s poreklom iz Skupnosti in danih v promet na švicarsko ozemlje

Člen 4(1) Priloge 7 v povezavi s točko A Dodatka 1 omogoča na švicarskem ozemlju rezanje proizvodov vinarskega sektorja s poreklom iz Skupnosti z drugimi proizvodi vinarskega sektorja iz Skupnosti ali s proizvodi drugih porekel samo pod pogoji, ki so določeni v ustreznih določbah Skupnosti, ali kjer ni takih določb, v določbah držav članic, navedenih v Dodatku 1. Posledično se člen 371 švicarske Ordonnance z dne 1. marca 1995 o živilih ne uporablja za take proizvode.

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o zakonodaji v zvezi z žganimi pijačami in aromatiziranih pijač na osnovi vina

V želji, da bi uvedli ugodne pogoje za omogočanje in pospeševanje medsebojne trgovine v žganih pijačah in aromatiziranih pijačah na osnovi vina in v ta namen odstranili tehnične ovire za trgovino takih pijač, sta se pogodbenici dogovorili:

Švica se obvezuje, da bo svojo predmetno zakonodajo naredila enakovredno zakonodaji Skupnosti in da bo zdaj začela ustrezne postopke z namenom prilagoditi v roku treh let po začetku veljavnosti Sporazuma svojo zakonodajo opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina.

Potem ko Švica uvede zakonodajo, ki jo obe pogodbenici štejeta za enakovredno zakonodaji Skupnosti, začneta Evropska skupnost in Švica postopke za vključitev priloge o medsebojnem priznavanju njune zakonodaje o žganih pijačah in aromatiziranih pijačah na osnovi vina v Sporazum o trgovini kmetijskih proizvodov .

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o varstvu geografskih označb in geografskih porekel za kmetijske proizvode in živila

Evropska skupnost in Švica (v nadaljnjem besedilu "pogodbenici") se strinjata, da je medsebojno varstvo geografskih porekel (VGP) in geografskih označb (VGO) bistveno za liberalizacijo trgovine kmetijskih proizvodov in živil med pogodbenicama. Vključitev določb v zvezi s tem v dvostranskem sporazumu o trgovini kmetijskih proizvodov je potreben dodatek k Prilogi 7 k Sporazumu o trgovini s proizvodi vinarskega sektorja in predvsem Naslovu II Sporazuma, ki določa medsebojno zaščito imen takih proizvodov, in k Prilogi 8 k Sporazumu o medsebojnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina.

Pogodbenici določita določbe o medsebojni zaščiti VGP in VGO, ki se vključijo v Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi na podlagi enakovredne zakonodaje tako glede pogojev, ki urejajo registracijo VGP in VGO kot dogovorov o nadzoru. Vključitev teh določb bi se morala izvesti na dan, ki je sprejemljiv za obe pogodbenici, in ne pred polno uporabo člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 v zvezi s Skupnostjo, kakršna je trenutno. Medtem se bosta Pogodbenici obveščali o svojem delu na tem področju ob upoštevanju pravnih omejitev.

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o Prilogi 11 o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi

V povezavi z zadevnimi državami članicami Komisija Evropskih skupnosti tesno spremlja razvoj BSE in ukrepov za boj proti bolezni, ki jih sprejme Švica s namenom najti ustrezno rešitev. V teh razmerah se Švica obveže, da ne bo začela nobenih postopkov proti Skupnosti ali njenimi državami članicami znotraj Svetovne trgovinske organizacije.

--------------------------------------------------

Skupna Izjava

o nadaljnjih pogajanjih

Evropska skupnost in Švicarska konfederacija izjavljata, da imata namen začeti pogajanja za sklenitev sporazumov na področjih, ki so v njunem skupnem interesu, kot so posodobitev Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972 in švicarsko sodelovanje v določenih programih Skupnosti s področja usposabljanja, mladine, medijev, statistike in okolja. Po zaključku sedanjih dvostranskih pogajanj je treba hitro začeti s pripravljalnim delom za ta pogajanja.

--------------------------------------------------

Izjave Evropske Skupnosti

o sirovih fonduejih

Evropska skupnost izjavlja, da je pripravljena preučiti seznam sirov, ki se uporabljajo v sirovih fonduejih v zvezi s prilagoditvijo Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972.

--------------------------------------------------

Izjava Švice

o grappi

Švica izjavlja, da bo spoštovala opredelitev, določeno v Skupnosti za ime "grappa" ("destilat grozdnih tropin" ali "grozdne tropine") iz člena 1(4)(f) Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89.

--------------------------------------------------

Izjava Švice

o imenih za perutnino, ki se nanaša na vrsto reje

Švica izjavlja, da trenutno nima zakonodaje, ki se nanaša posebej na vrsto reje in imena perutnine.

Vendar pa izjavlja svoj namen, da zdaj začne z ustreznimi postopki z namenom, da bi v treh letih po začetku veljavnosti Sporazuma sprejela zakonodajo, ki se posebej nanaša na vrsto reje in imen za perutnino, enakovredno predmetni zakonodaji Skupnosti.

Švica izjavlja, da ima ustrezno zakonodajo predvsem v zvezi z varstvom potrošnikov pred zavajajočo prakso, v zvezi z zaščito živali in zaščito znamk ter bojem proti nelojalni konkurenci.

Izjavlja, da se obstoječa zakonodaja uporablja na tak način, da zagotavlja potrošniku ustrezne, objektivne informacije z namenom jamčiti pošteno konkurenco med perutnino švicarskega porekla in perutnino s poreklom iz Skupnosti. Posebno pozornost namenja preprečevanju uporabe netočnih ali zavajajočih podatkov, ki bi lahko zavajali potrošnika glede narave proizvodov, vrste reje in imen perutnine, ki je dana v promet v Švici.

--------------------------------------------------

Izjava

o švicarski udeležbi v odborih

Svet se strinja, da se lahko švicarski predstavniki, če jih zadevajo obravnavane vsebine, kot opazovalci udeležujejo zasedanj naslednjih odborov in strokovnih delovnih skupin:

- Odborov raziskovalnih programov, tudi Znanstvenega in tehničnega raziskovalnega odbora (CREST),

- Upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov,

- Usklajevalne skupine za medsebojno priznavanje diplom višjega izobraževanja,

- Svetovalnega odbora za zračne poti in uporabljanje konkurenčnih pravil na področju zračnega prevoza.

Švicarski predstavniki niso prisotni pri glasovanju v teh odborih.

V primeru drugih odborov, ki se ukvarjajo s področji, obravnavanimi v teh sporazumih, na katerih je Švica sprejela pravni red Skupnosti ali temu enakovredne ukrepe, se Komisija posvetuje s švicarskimi strokovnjaki po postopku iz člena 100 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

--------------------------------------------------

22002A0430(04)