Protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju

POGODBENICE TEGA PROTOKOLA,

ki so POGODBENICE Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, sprejete 16. februarja 1976 v Barceloni,

ZAVEDAJOČ SE velikega vpliva človekovih dejavnosti na stanje morskega okolja in obale ter splošneje na ekosisteme območij s prevladujočimi sredozemskimi značilnostmi,

OB POUDARJANJU, da je pomembno varovati in, če je primerno, izboljševati stanje sredozemske naravne in kulturne dediščine, zlasti z ustanavljanjem posebej zavarovanih območij ter tudi z varovanjem in ohranjanjem ogroženih vrst,

OB UPOŠTEVANJU instrumentov, ki jih je sprejela Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju, in zlasti Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992),

ZAVEDAJOČ SE, da če grozi nevarnost, da se biotska raznovrstnost pomembno zmanjša ali izgubi, se pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme uveljavljati kot razlog za odlaganje ukrepov, s katerimi bi se lahko izognili taki grožnji ali jo čim bolj zmanjšali,

OB UPOŠTEVANJU, da naj bi vse pogodbenice sodelovale, da se ohranita, zavarujeta in obnovita zdravje in celovitost ekosistemov, in da imajo pri tem skupne, čeprav različne odgovornosti,

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem Protokolu:

(a) "Konvencija" pomeni Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, sprejeto 16. februarja 1976 v Barceloni in spremenjeno leta 1995 v Barceloni;

(b) "Biotska raznovrstnost" pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh okolij, vključno med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme in ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznolikost znotraj vrst, med vrstami in raznolikost ekosistemov;

(c) "Prizadete vrste" pomeni katero koli vrsto, ki ji grozi izumrtje na celotnem območju razširjenosti ali njegovem delu;

(d) "Endemična vrsta" pomeni katero koli vrsto, katere območje razširjenosti je omejeno na določeno geografsko območje;

(e) "Ogrožena vrsta" pomeni katero koli vrsto, ki bo v predvidljivi prihodnosti verjetno izumrla na celotnem območju razširjenosti ali njegovem delu in ki verjetno ne bo preživela, če bodo še naprej delovali dejavniki, ki povzročajo upadanje števila ali degradacijo habitata;

(f) "Ohranitveno stanje vrste" pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na vrsto in lahko vplivajo na njeno dolgoročno porazdelitev in številčnost;

(g) "Pogodbenice" pomeni pogodbenice tega protokola;

(h) "Organizacija" pomeni organizacijo iz člena 2 Konvencije;

(i) "Center" pomeni Center območnih dejavnosti za posebej zavarovana območja.

Člen 2

Geografski obseg

1. Območje, za katero se uporablja ta protokol, je območje Sredozemskega morja, kot je razmejeno v členu 1 konvencije. Obsega tudi:

- morsko dno in njegovo podtalje;

- vode, morsko dno in njegovo podtalje na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, ki v primeru vodotokov sega vse do meje sladke vode;

- kopenska obalna območja, ki jih določi vsaka pogodbenica, vključno z mokrišči.

2. Nič v tem protokolu niti akt, sprejet na njegovi podlagi, ne vpliva na pravice, na sedanje in prihodnje zahtevke ali na pravna stališča katere koli države v zvezi s pomorskim pravom, zlasti z naravo in obsegom morskih območij, razmejitvijo morskih območij med državami z nasproti ležečimi ali meječimi obalami, svobodno plovbo na odprtem morju, pravico in načini prehoda skozi ožine, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo, in pravico neškodljivega prehoda skozi teritorialna morja, kot tudi z naravo ter obsegom jurisdikcije obalne države, države zastave in države pristajanja.

3. Nobeno dejanje ali dejavnost, ki temelji na tem protokolu, ni podlaga za zahtevke, nasprotovanja ali spore glede nacionalne suverenosti ali jurisdikcije.

Člen 3

Splošne obveznosti

1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe:

(a) da zavaruje, ohranja in upravlja območja posebne naravne ali kulturne vrednosti na trajnosten in okolju neškodljiv način, predvsem z ustanavljanjem posebej zavarovanih območij;

(b) da zavaruje, ohranja in upravlja ogrožene ali prizadete rastlinske ali živalske vrste.

2. Pogodbenice neposredno ali prek pristojnih mednarodnih organizacij sodelujejo pri ohranjanju in trajnostni uporabi biotske raznovrstnosti na območju, na katerem se uporablja ta protokol.

3. Pogodbenice določijo sestavine biotske raznovrstnosti, ki so pomembne za njeno ohranitev in trajnostno uporabo, in sestavijo inventarje takih sestavin.

4. Pogodbenice sprejmejo strategije, načrte in programe za ohranitev biotske raznovrstnosti in trajnostno uporabo morskih in obalnih bioloških virov ter jih vključijo v svoje ustrezne sektorske in medsektorske politike.

5. Pogodbenice spremljajo sestavine biotske raznovrstnosti iz tretjega odstavka tega člena in določijo procese in vrste dejavnosti, ki imajo ali bi verjetno imeli pomemben škodljiv vpliv na ohranjanje in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti, ter spremljajo učinke teh procesov in dejavnosti.

6. Vsaka pogodbenica uporablja ukrepe, predvidene v tem protokolu, brez vpliva na suverenost ali jurisdikcijo drugih pogodbenic ali držav. Vsi ukrepi, ki jih sprejme pogodbenica, da bi uveljavila te ukrepe, so skladni z mednarodnim pravom.

DEL II

VAROVANJE OBMOČIJ

Oddelek 1

Posebej varovana območja

Člen 4

Cilj posebej zavarovanih območij je varovati:

(a) reprezentativne tipe obalnih in morskih ekosistemov ustrezne velikosti, da se zagotovi njihova dolgoročna samoohranitvena sposobnost in ohrani njihova biotska raznovrstnost;

(b) habitate, ki so v nevarnosti, da izginejo iz svojega naravnega območja razširjenosti v Sredozemlju, ali katerih naravno območje razširjenosti je majhno zaradi njihove regresije ali omejenosti območja samega;

(c) habitate, ki so kritični za preživetje, razmnoževanje in obnavljanje prizadetih, ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst;

(d) območja posebnega pomena zaradi njihove znanstvene, estetske, kulturne ali izobraževalne vrednosti.

Člen 5

Vzpostavitev posebej zavarovanih območij

1. Vsaka pogodbenica lahko vzpostavi posebej zavarovana območja v obmorskih in obalnih conah pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo.

2. Če pogodbenica namerava na območju pod njeno suverenostjo ali nacionalno jurisdikcijo ustanoviti posebej zavarovano območje, ki se stika z državno mejo in z mejo cone pod suverenostjo ali nacionalno jurisdikcijo druge pogodbenice, si pristojni organi obeh pogodbenic prizadevajo sodelovati, da bi se sporazumeli o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in med drugim preučili možnost, da bi druga pogodbenica ustanovila ustrezno posebej zavarovano območje ali sprejela kakršne koli druge primerne ukrepe.

3. Če pogodbenica namerava na območju pod njeno suverenostjo ali nacionalno jurisdikcijo ustanoviti posebej zavarovano območje, ki se stika z državno mejo in z mejo cone pod suverenostjo ali nacionalno jurisdikcijo države, ki ni pogodbenica tega protokola, si pogodbenica prizadeva sodelovati s to državo tako, kot je navedeno v prejšnjem odstavku.

4. Če namerava država, ki ni pogodbenica tega protokola, ustanoviti posebej zavarovano območje, ki se stika z državno mejo in z mejo cone pod suverenostjo ali nacionalno jurisdikcijo pogodbenice tega protokola, si slednja prizadeva sodelovati s to državo tako, kot je navedeno v odstavku 2.

Člen 6

Varstveni ukrepi

Pogodbenice skladno z mednarodnim pravom in ob upoštevanju značilnosti vsakega posebej zavarovanega območja izvedejo potrebne varstvene ukrepe, zlasti:

(a) krepitev uporabe drugih protokolov h konvenciji in drugih ustreznih pogodb, katerih pogodbenice so;

(b) prepoved odlaganja ali izpuščanje odpadkov in drugih snovi, ki bi verjetno neposredno ali posredno škodovali celovitosti posebej zavarovanega območja;

(c) zakonsko ureditev prehoda ladij in vsakega ustavljanja ali sidranja;

(d) zakonsko ureditev naselitve katere koli vrste, ki ni domorodna na obravnavanem posebej zavarovanem območju, ali gensko spremenjenih vrst ter naselitve ali ponovne naselitve vrst, ki so ali so bile prisotne na posebej zavarovanem območju;

(e) zakonsko ureditev ali prepoved kakršnih koli dejavnosti, ki vključujejo raziskovanje ali spreminjanje tal ali izkoriščanje kopenskega podtalja, morskega dna ali njegovega podtalja;

(f) zakonsko ureditev znanstvenoraziskovalnih dejavnosti;

(g) zakonsko ureditev ali prepoved ribolova, lova, odvzema živali in nabiranja rastlin ali njihovega uničevanja ter trgovine z živalmi, deli živali, rastlinami, deli rastlin, ki izvirajo iz posebej zavarovanih območij;

(h) zakonsko ureditev in, če je potrebno, prepoved kakršnih koli dejavnosti ali dejanj, ki bi verjetno poškodovali ali vznemirili vrste ali bi lahko ogrozili ohranitveno stanje ekosistemov ali vrst ali škodovali naravnim in kulturnim značilnostim posebej zavarovanega območja;

(i) kakršen koli drug ukrep, katerega cilj je varstvo ekoloških in bioloških procesov ter krajine.

Člen 7

Načrtovanje in upravljanje

1. Pogodbenice skladno s predpisi mednarodnega prava sprejmejo ukrepe načrtovanja, upravljanja, nadzorovanja in spremljanja za posebej zavarovana območja.

2. Taki ukrepi naj za vsako posebej zavarovano območje vključujejo:

(a) izdelavo in sprejem načrta upravljanja, ki določa pravni in institucionalni okvir ter primerne ukrepe upravljanja in varstva;

(b) stalno spremljanje ekoloških procesov, habitatov, populacijske dinamike, krajine ter vpliva človekovih dejavnosti;

(c) aktivno vključevanje lokalnih skupnosti in prebivalstva, če je primerno, v upravljanje posebej zavarovanih območij, vključno s pomočjo lokalnim prebivalcem, ki bi bili z ustanovitvijo takih območij lahko prizadeti;

(d) sprejem mehanizmov za financiranje promocije in upravljanja posebej zavarovanih območij ter razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo, da je upravljanje združljivo s cilji takih območij;

(e) zakonsko ureditev dejavnosti, ki so združljive s cilji ustanovitve posebej zavarovanih območij in s pogoji dovoljenj, povezanih z njimi;

(f) izobraževanje upraviteljev in usposobljenega tehničnega osebja ter razvoj ustrezne infrastrukture;

3. Pogodbenice zagotovijo, da nacionalni načrti za izredne razmere vključujejo ukrepe za ravnanje ob dogodkih, ki bi lahko povzročili škodo ali ogrozili posebej zavarovana območja;

4. Ko so posebej zavarovana območja, ki zajemajo kopenska in morska območja, ustanovljena, si pogodbenice prizadevajo zagotoviti usklajeno vodenje in upravljanje posebej zavarovanega območja kot celote.

Oddelek 2

Posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje

Člen 8

Uvedba seznama posebej zavarovanih območij, pomembnih za Sredozemlje

1. Da bi vzpodbudile sodelovanje pri upravljanju in ohranjanju naravnih območij ter varstvu ogroženih vrst in njihovih habitatov, pogodbenice sestavijo "Seznam posebej zavarovanih območij, pomembnih za Sredozemlje", v nadaljnjem besedilu "Seznam SPAMI" [1].

2. Seznam SPAMI lahko vključuje območja:

- ki so pomembna za ohranjanje sestavin biotske raznovrstnosti v Sredozemlju;

- kjer so ekosistemi, značilni za sredozemsko območje, ali habitati ogroženih vrst;

- ki so posebnega pomena na znanstveni, estetski, kulturni ali izobraževalni ravni.

3. Pogodbenice se strinjajo:

(a) da bodo priznale poseben pomen teh območij za Sredozemlje;

(b) da bodo upoštevale ukrepe, ki se uporabljajo za SPAMI, in ne bodo dovolile niti izvajale dejavnosti, ki bi lahko bile v nasprotju s cilji ustanovitve SPAMI.

Člen 9

Postopek za vzpostavitev SPAMI in za njihovo vključitev v seznam

1. SPAMI se lahko ustanovijo po postopku, predvidenem v odstavkih 2 do 4 tega člena, v: (a) morskih in obalnih conah pod suverenostjo ali jurisdikcijo pogodbenic; (b) conah, ki so deloma ali v celoti na odprtem morju.

2. Predloge za vključitev v seznam lahko predložijo:

(a) pogodbenica, če je območje v že razmejeni coni pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo;

(b) dve ali več sosednjih pogodbenic, če je območje deloma ali v celoti na odprtem morju;

(c) sosednje pogodbenice, na območjih, kjer meje nacionalne suverenosti ali jurisdikcije še niso določene.

3. Pogodbenice, ki dajo predlog za vključitev v Seznam SPAMI, pošljejo Centru uvodno poročilo, ki vsebuje podatke o zemljepisni lokaciji območja, njegovih fizičnih in ekoloških značilnostih, pravnem statusu, načrtih upravljanja in načinih njihovega izvajanja ter izjavo, ki utemeljuje sredozemski pomen območja;

(a) če je predlog oblikovan skladno s pododstavkoma 2(b) in 2(c) tega člena, se zadevne pogodbenice med seboj posvetujejo, da bi zagotovile usklajenost predlaganih ukrepov varstva in upravljanja ter načinov njihovega izvajanja;

(b) v predlogih, danih skladno z odstavkom 2 tega člena, so navedeni ukrepi varstva in upravljanja, ki se uporabljajo za območje, ter načini njihovega izvajanja.

4. Postopek za vključitev predlaganega območja v seznam je naslednji:

(a) za vsako območje se predlog predloži kontaktnim osebam v državah, ki preverijo njegovo skladnost s skupnimi smernicami in merili, sprejetimi na podlagi člena 16;

(b) če je po presoji predlog, dan v skladu s pododstavkom 2(a) tega člena, skladen s smernicami in skupnimi kriteriji, Organizacija obvesti pogodbenice na zasedanju, ki se odločijo, da se območje vključi v seznam SPAMI;

(c) če je predlog, dan v skladu s pododstavkoma 2(b) in 2(c) tega člena, skladen s smernicami in skupnimi kriteriji, ga Center pošlje Organizaciji, ki obvesti pogodbenice na zasedanju. Odločitev, da se območje vključi v seznam SPAMI, pogodbenice sprejmejo s konsenzom. Pogodbenice tudi odobrijo ukrepe upravljanja, ki se uporabljajo za območje.

5. Pogodbenice, ki so predlagale vključitev območja v seznam, izvajajo ukrepe varstva in ohranjanja, ki so določeni v njihovih predlogih skladno z odstavkom 3 tega člena. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale tako določena pravila. Center obvesti pristojne mednarodne organizacije o seznamu in ukrepih, izvedenih na SPAMI.

6. Pogodbenice lahko popravijo Seznam SPAMI. V ta namen Center pripravi poročilo.

Člen 10

Spremembe statusa SPAMI

O spremembah v razmejitvi ali pravnem statusu SPAMI ali ukinitvi celotnega ali dela območja se ne odloča, če za to ni tehtnih razlogov, ob upoštevanju potrebe po varstvu okolja in spoštovanju obveznosti, določenih v tem protokolu. Pri tem se ravna po postopku, ki je podoben postopku za ustanovitev SPAMI in njegovo vključitev v seznam.

DEL III

VARSTVO IN OHRANITEV VRST

Člen 11

Nacionalni ukrepi za varstvo in ohranitev vrst

1. Pogodbenice upravljajo rastlinske in živalske vrste, da bi ohranile njihovo ugodno ohranitveno stanje.

2. Pogodbenice v conah pod njihovo suverenostjo ali nacionalno jurisdikcijo določijo prizadete ali ogrožene rastlinske in živalske vrste, jih popišejo in jim podelijo status zavarovane vrste. Pogodbenice zakonsko uredijo in, če je primerno, prepovejo dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na take vrste ali njihove habitate, in izvedejo ukrepe upravljanja, načrtovanja ali druge ukrepe, da zagotovijo ugodno ohranitveno stanje takih vrst.

3. Glede na zavarovane živalske vrste pogodbenice nadzorujejo in, če je potrebno, prepovejo:

(a) odvzemanje, posedovanje ali ubijanje (vključno, kolikor je mogoče, naključni odvzem, posedovanje ali ubijanje) teh vrst, njihovih jajc, delov ali izdelkov, trgovanje z njimi, ter njihovo prevažanje in razstavljanje v komercialne namene;

(b) kolikor je mogoče, vznemirjanje prosto živečih živalskih vrst, zlasti med razmnoževanjem, inkubacijo, hibernacijo ali selitvijo ter v drugih obdobjih biološkega stresa.

4. Poleg ukrepov, določenih v prejšnjem odstavku, pogodbenice usklajujejo svoja prizadevanja z dvostranskim in večstranskim delovanjem, če je potrebno vključno s sporazumi za varstvo in obnovitev selitvenih vrst, katerih območje razširjenosti sega na območje, za katerega se uporablja ta protokol.

5. Glede na zavarovane rastlinske vrste, njihove dele in izdelke pogodbenice zakonsko uredijo in, če je potrebno, prepovejo vse oblike uničevanja in motenj, vključno s trganjem, nabiranjem, rezanjem, ruvanjem, posedovanjem takih vrst, komercialnim trgovanjem z njimi ter njihovim prevažanjem in razstavljanjem v komercialne namene.

6. Pogodbenice oblikujejo in sprejmejo ukrepe in načrte glede razmnoževanja zavarovanih živali in zavarovanih rastlin ex situ, predvsem glede vzreje v ujetništvu.

7. Pogodbenice si neposredno ali prek Centra prizadevajo posvetovati se z državami na območju razširjenosti, ki niso pogodbenice tega protokola, da bi uskladile svoja in njihova prizadevanja za upravljanje in varstvo prizadetih ali ogroženih vrst.

8. Pogodbenice, če je mogoče, sprejmejo določbe za vrnitev zavarovane vrste, ki se izvozi ali poseduje nezakonito. Pogodbenice naj si prizadevajo take osebke ponovno naseliti v njihov naravni habitat.

Člen 12

Skupni ukrepi za varstvo in ohranitev vrst

1. Pogodbenice sprejmejo skupne ukrepe, da zagotovijo varstvo in ohranitev rastlin in živali, navedenih v Prilogah k temu protokolu, ki se nanašajo na Seznam prizadetih ali ogroženih vrst in Seznam vrst, katerih izkoriščanje je zakonsko urejeno.

2. Pogodbenice zagotovijo največje možno varstvo in obnovitev rastlinskih in živalskih vrst iz priloge, ki se nanaša na Seznam prizadetih ali ogroženih vrst, tako da na nacionalni ravni sprejmejo ukrepe, predvidene v odstavku 3 in 5 člena 11 tega protokola.

3. Pogodbenice prepovejo uničenje in poškodovanje habitatov vrst iz priloge, ki se nanaša na Seznam prizadetih ali ogroženih vrst, ter oblikujejo in izvedejo načrte ukrepanja za njihovo ohranitev in obnovitev. Pogodbenice še naprej sodelujejo pri izvajanju ustreznih načrtov ukrepanja, ki so že sprejeti.

4. Pogodbenice v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi organizacijami storijo vse potrebno, da zagotovijo ohranitev vrst iz priloge, ki se nanaša na Seznam vrst, katerih izkoriščanje je zakonsko urejeno, in hkrati dovolijo in zakonsko uredijo izkoriščanje teh vrst, da zagotovijo in ohranijo njihovo ugodno ohranitveno stanje.

5. Če območje razširjenosti ogrožene ali prizadete vrste sega na obe strani državne meje ali meje, ki ločuje ozemlja ali območja, nad katerimi imata suverenost ali nacionalno jurisdikcijo dve pogodbenici tega protokola, ti pogodbenici sodelujeta, da bi zagotovili varstvo in ohranitev ter, če je potrebno, obnovitev takih vrst.

6. Pogodbenice lahko odobrijo izjeme pri prepovedih, predpisanih za varstvo vrst iz prilog k temu protokolu, za znanstvene ali izobraževalne namene ali namene upravljanja, ki so potrebni, da se zagotovi preživetje vrste ali prepreči pomembna škoda, če ni na voljo nobenih drugih ustreznih rešitev in da izjema ne škoduje preživetju populacije ali katere koli druge vrste. O takih izjemah se uradno obvesti pogodbenice.

Člen 13

Naselitev tujerodnih ali gensko spremenjenih vrst

1. Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zakonsko uredijo namensko ali naključno naselitev tujerodnih ali gensko spremenjenih vrst v naravo in prepovejo tako naselitev, ki lahko škodljivo vpliva na ekosisteme, habitate ali vrste na območju, za katerega se uporablja ta protokol.

2. Pogodbenice si prizadevajo izvajati vse možne ukrepe, da iztrebijo vrste, ki so že bile naseljene, če znanstvena presoja pokaže, da take vrste povzročajo ali bodo verjetno povzročile škodo ekosistemom, habitatom ali vrstam na območju, za katerega se uporablja ta protokol.

DEL IV

DOLOČBE, SKUPNE ZAVAROVANIM OBMOČJEM IN VRSTAM

Člen 14

Spremembe prilog

1. Postopki za spreminjanje prilog k temu protokolu so postopki, določeni v členu 17 Konvencije.

2. Vse predlagane spremembe, predložene zboru pogodbenic, predhodno ocenijo kontaktne osebe v državah.

Člen 15

Inventarji

Vsaka pogodbenica izdela izčrpne inventarje:

(a) tistih območij pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, na katerih so redki ali občutljivi ekosistemi, ki so rezervoarji biotske raznovrstnosti in ki so pomembna za ogrožene ali prizadete vrste;

(b) prizadetih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst.

Člen 16

Smernice in skupna merila

Pogodbenice sprejmejo:

(a) skupna merila za izbiranje zavarovanih morskih in obalnih območij, ki bi se lahko vključila v Seznam SPAMI, ki bo dodan k protokolu kot priloga;

(b) skupna merila za vključitev dodatnih vrst v priloge;

(c) smernice za ustanavljanje in upravljanje posebej zavarovanih območij.

Pogodbenice na zasedanju lahko spremenijo merila in smernice iz odstavkov (b) in (c) na podlagi predloga ene ali več pogodbenic.

Člen 17

Presoja vplivov na okolje

Pogodbenice med načrtovanjem, pri katerem se odloča o industrijskih in drugih projektih in dejavnostih, ki bi lahko pomembno vplivali na zavarovana območja in vrste ter njihove habitate, ovrednotijo in upoštevajo možne neposredne ali posredne, takojšnje ali dolgoročne vplive, vključno s skupnim vplivom predvidenih projektov in dejavnosti.

Člen 18

Vključevanje tradicionalnih dejavnosti

1. Pri oblikovanju varstvenih ukrepov pogodbenice upoštevajo tradicionalne kulturne dejavnosti lokalnega prebivalstva in tradicionalne dejavnosti, s katerimi se lokalno prebivalstvo preživlja. Če je potrebno, odobrijo izjeme, da se zadovoljijo take potrebe. Nobena izjema, ki se odobri v ta namen:

(a) ne ogrozi ohranitve ekosistemov, zavarovanih po tem protokolu, ali bioloških procesov, ki prispevajo k ohranitvi teh ekosistemov;

(b) ne povzroči izumrtja niti pomembnega zmanjšanja števila osebkov, ki sestavljajo rastlinske in živalske populacije ali vrste, zlasti prizadete, ogrožene, selitvene ali endemične vrste.

2. Pogodbenice, ki odobrijo izjeme pri varstvenih ukrepih, ustrezno obvestijo pogodbenice.

Člen 19

Seznanjanje, obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti

1. Pogodbenice ustrezno seznanjajo javnost z ustanovitvijo posebej zavarovanih območij, njihovimi mejami in predpisi, ki se uporabljajo zanje, ter z razglasitvijo zavarovanih vrst, njihovimi habitati in predpisi, ki se uporabljajo zanje.

2. Pogodbenice si prizadevajo obvestiti javnost o pomenu in vrednosti posebej zavarovanih območij in vrst in o znanstvenih dognanjih, do katerih bi lahko prišli na področju ohranjanja narave in drugih področjih. Take informacije naj bodo ustrezno vključene v izobraževalne programe. Pogodbenice si prizadevajo tudi vzpodbujati javnost in naravovarstvene organizacije, da sodelujejo pri ukrepih, ki so potrebni za varstvo obravnavanih območij in vrst, skupaj s presojami vplivov na okolje.

Člen 20

Znanstveno in tehnično raziskovanje ter raziskovanje na področju upravljanja

1. Pogodbenice vzpodbujajo in razvijajo znanstveno in tehnično raziskovanje, povezano s cilji tega protokola. Vzpodbujajo in razvijajo tudi raziskovanje trajnostne uporabe posebej zavarovanih območij in upravljanja zavarovanih vrst.

2. Kadar je potrebno, se pogodbenice posvetujejo med seboj in s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, da bi določile, načrtovale in izvedle programe znanstvenih in tehničnih raziskav ter spremljanja stanja, ki so potrebni za določanje in spremljanje zavarovanih območij in vrst, in ocenile učinkovitost ukrepov za izvajanje načrtov upravljanja in obnove.

3. Pogodbenice neposredno ali prek Centra izmenjujejo znanstvene in tehnične informacije o tekočih in načrtovanih programih raziskav in spremljanja stanja in o rezultatih takih programov. Kolikor je mogoče usklajujejo svoje programe raziskav in spremljanja stanja ter si skupaj prizadevajo opredeliti in standardizirati svoje postopke.

4. Pri tehničnih in znanstvenih raziskavah pogodbenice dajo prednost SPAMI in vrstam iz Prilog k temu protokolu.

Člen 21

Medsebojno sodelovanje

1. Pogodbenice neposredno ali s pomočjo Centra ali mednarodnih organizacij izdelajo programe sodelovanja, da uskladijo ustanavljanje, ohranjanje, načrtovanje in upravljanje posebej zavarovanih območij ter izbiranje, upravljanje in ohranjanje zavarovanih vrst. Redno si izmenjujejo informacije o značilnostih zavarovanih območij in vrst, o pridobljenih izkušnjah in o težavah, s katerimi se srečujejo.

2. Pogodbenice čimprej obvestijo druge pogodbenice, države, ki bi lahko bile prizadete, in Center o vsakem dogodku, ki bi lahko ogrozil ekosisteme posebej zavarovanih območij ali preživetje zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

Člen 22

Medsebojna pomoč

1. Pogodbenice neposredno ali s pomočjo Centra ali mednarodnih organizacij sodelujejo pri oblikovanju, financiranju in izvajanju programov medsebojne pomoči in pomoči državam v razvoju, ki zaprosijo za pomoč, da bi izvajale ta protokol.

2. Ti programi vključujejo okoljsko izobraževanje javnosti, usposabljanje znanstvenega, tehničnega in upravnega osebja, znanstveno raziskovanje, pridobivanje, uporabo, projektiranje in razvoj ustrezne opreme ter prenos tehnologije pod ugodnimi pogoji, o katerih se sporazumejo zadevne pogodbenice.

3. Pogodbenice pri medsebojni pomoči dajo prednost SPAMI in vrstam iz prilog k temu protokolu.

Člen 23

Poročila pogodbenic

Pogodbenice na rednih zasedanjih pogodbenic predložijo poročilo o izvajanju tega protokola, zlasti:

(a) o statusu območij, vključenih v seznam SPAMI, in o stanju na teh območjih;

(b) o vseh spremembah pri razmejitvi ali pravnem statusu SPAMI in zavarovanih vrst;

(c) o možnih izjemah, dovoljenih na podlagi člena 12 in 18 tega protokola.

DEL V

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 24

Nacionalne kontaktne točke

Vsaka pogodbenica določi nacionalno kontaktno točko, ki bo zadolžena za povezavo s Centrom o tehničnih in znanstvenih vidikih izvajanja tega protokola. Osebe v nacionalnih kontaktnih točkah se občasno sestajajo, da izvajajo naloge, ki izhajajo iz tega protokola.

Člen 25

Usklajevanje

1. Organizacija je odgovorna za usklajevanje izvajanja tega protokola. Pri tem ji pomaga Center, kateremu lahko poveri naslednje naloge:

(a) v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi, medvladnimi in nevladnimi organizacijami pomagati pogodbenicam pri:

- ustanavljanju in upravljanju posebej zavarovanih območij na območju, za katerega se uporablja ta protokol;

- izvajanju programov tehničnih in znanstvenih raziskav, kot je predvideno v členu 20 tega protokola;

- izmenjevanju znanstvenih in tehničnih informacij med pogodbenicami, kot je predvideno v členu 20 tega protokola;

- pripravljanju programov upravljanja za posebej zavarovana območja in vrste;

- razvijanju programov sodelovanja na podlagi člena 21 tega protokola;

- pripravljanju izobraževalnega gradiva, namenjenega različnim skupinam;

(b) sklicevati in organizirati sestanke kontaktnih oseb v državah in jim nuditi storitve sekretariata;

(c) oblikovati priporočila o smernicah in skupnih merilih na podlagi člena 16 tega protokola;

(d) pripravljati in obnavljati baze podatkov o posebej zavarovanih območjih, zavarovanih vrstah in drugih zadevah, povezanih s tem protokolom;

(e) pripravljati poročila in tehnične študije, ki bi lahko bile potrebne za izvajanje tega protokola;

(f) izdelovati in izvajati programe usposabljanja iz člena 22(2);

(g) sodelovati z regionalnimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z varstvom območij in vrst, pod pogojem da se spoštuje specifičnost vsake organizacije in da se upošteva, da je treba preprečiti podvajanje dejavnosti;

(h) izvajati naloge, ki so mu bile dodeljene v načrtih ukrepanja, sprejetih v okviru tega protokola;

(i) izvajati kakršne koli druge naloge, ki mu jih dodelijo pogodbenice.

Člen 26

Sestanki pogodbenic

1. Redni sestanki pogodbenic tega protokola potekajo skupaj z rednimi zasedanji pogodbenic konvencije, ki se skličejo skladno s členom 14 konvencije. Skladno z omenjenim členom lahko pogodbenice skličejo tudi izredna zasedanja.

2. Cilji zasedanj pogodbenic tega protokola so predvsem:

(a) spremljati izvajanje tega protokola;

(b) nadzorovati delo Organizacije in Centra v zvezi z izvajanjem tega protokola in politično usmerjati njune dejavnosti;

(c) presojati učinkovitost ukrepov, sprejetih za upravljanje in varstvo območij in vrst, in preučevati potrebe po drugih ukrepih, zlasti v obliki prilog k temu protokolu in sprememb protokola ali njegovih prilog;

(d) sprejemati smernice in skupna merila, predvidene v členu 16 tega protokola;

(e) presojati poročila, ki jih pošljejo pogodbenice skladno s členom 23 tega protokola, in kakršne koli druge ustrezne informacije, ki jih pogodbenice sporočijo prek Centra;

(f) dajati pogodbenicam priporočila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje tega protokola;

(g) preučevati priporočila s sestankov kontaktnih oseb v državah na podlagi člena 24 tega protokola;

(h) odločati o vključitvi območja v Seznam SPAMI skladno s členom 9(4) tega protokola;

(i) ustrezno preučiti kakršne koli druge zadeve, pomembne za ta protokol;

(j) obravnavati in oceniti izjeme, ki jih pogodbenice dovolijo skladno s členom 12 in 18 tega protokola.

DEL VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Učinek protokola na notranjo zakonodajo

Določbe tega protokola ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sprejmejo ustrezne strožje notranje ukrepe za izvajanje tega protokola.

Člen 28

Razmerje s tretjimi stranmi

1. Pogodbenice pozovejo države, ki niso pogodbenice protokola, in mednarodne organizacije, naj sodelujejo pri izvajanju tega protokola.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele ustrezne ukrepe, ki bodo skladni z mednarodnim pravom in s katerimi bodo zagotovile, da nihče ne bo opravljal nobene dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z načeli in nameni tega protokola.

Člen 29

Podpis

Ta protokol je vsem pogodbenicam konvencije na voljo za podpis 10. junija 1995 v Barceloni in od 11. junija 1995 do 10. junija 1996 v Madridu.

Člen 30

Ratifikacija, sprejetje ali odobritev

Ta protokol je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri vladi Španije, ki bo prevzela naloge depozitarja.

Člen 31

Pristop

Ta protokol je od 10. junija 1996 na voljo za pristop kateri koli državi in regionalnemu gospodarskemu združenju, ki je pogodbenica konvencije.

Člen 32

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol začne veljati trideseti dan po deponiranju šeste listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi protokola ali listine o pristopu k protokolu.

2. V razmerju med pogodbenicami obeh instrumentov ta protokol z dnem, ko začne veljati, nadomesti Protokol o sredozemskih posebej zavarovanih območjih iz leta 1982.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Barceloni 10. junija 1995 v enem izvodu v arabskem, angleškem, francoskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako verodostojna, za podpis katere koli pogodbenice Konvencije.

[1] SPAMI – Specially Protected Area of Mediterranean Importance – posebej zavarovano območje, pomembno za Sredozemlje.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SKUPNA MERILA ZA IZBIRANJE ZAVAROVANIH MORSKIH IN OBALNIH OBMOČIJ, KI BI SE LAHKO VKLJUČILA V SEZNAM SPAMI

A. SPLOŠNA NAČELA

Pogodbenice se strinjajo, da bodo spodaj navedena splošna načela vodila njihovo delo pri izdelavi Seznama SPAMI:

(a) Ohranjanje naravne dediščine je temeljni cilj, ki mora opredeljevati SPAMI. Uresničevanje drugih ciljev, kot je ohranjanje kulturne dediščine, in vzpodbujanje znanstvenih raziskav, izobraževanja, udeleževanja in sodelovanja sta pri SPAMI zelo zaželjena in se štejeta v dobro za vključitev območja v seznam, dokler sta združljiva s cilji ohranjanja.

(b) Skupno število območij, vključenih v seznam, ali število območij, ki jih posamezna pogodbenica lahko predlaga za vpis, ni omejeno. Kljub temu pa se pogodbenice strinjajo, da se bodo območja izbirala na znanstveni podlagi in vključevala v seznam glede na njihove lastnosti; zato bodo morala izpolnjevati zahteve, določene v protokolu in s temi merili.

(c) SPAMI, vključeni v seznam, in njihova geografska razširjenost bodo morali biti značilni za sredozemsko regijo in njeno biotsko raznovrstnost. V ta namen bo moral seznam predstavljati največje možno število tipov habitatov in ekosistemov.

(d) SPAMI bodo morali sestavljati središče omrežja, katerega cilj bo učinkovito ohranjanje sredozemske dediščine. Da bi dosegle ta cilj, bodo pogodbenice razvile dvostransko in večstransko sodelovanje na področju ohranjanja in upravljanja naravnih območij in sicer predvsem z ustanavljanjem čezmejnih SPAMI.

(e) Območja, vključena v seznam SPAMI, predstavljajo primer in model za varstvo naravne dediščine v regiji. Pogodbenice zato zagotovijo, da imajo območja, vključena v seznam, ustrezen pravni status in da so zanje na voljo varstveni ukrepi ter metode in sredstva za upravljanje.

B. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBMOČIJ, KI BI SE LAHKO VKLJUČILA V SEZNAM SPAMI

1. Da bi bilo upravičeno do vključitve v seznam SPAMI, mora območje izpolnjevati vsaj eno od splošnih meril, določenih v členu 8(2) protokola. V določenih primerih lahko eno območje izpolnjuje več splošnih meril, kar lahko le okrepi možnost za vključitev območja v seznam.

2. Regionalni pomen je temeljna zahteva za vključitev območja v seznam SPAMI. Pri vrednotenju pomena območja za Sredozemlje naj bi se uporabljala naslednja merila:

(a) Edinstvenost

Na območju so edinstveni ali redki ekosistemi ali redke ali endemične vrste.

(b) Naravna reprezentativnost

Na območju potekajo zelo značilni ekološki procesi ali so na njem zelo značilne združbe ali habitatni tipi ali ima druge naravne značilnosti. Reprezentativnost je stopnja, do katere območje predstavlja habitatni tip, ekološki proces, življenjsko združbo, fiziografsko značilnost ali drugo naravno značilnost.

(c) Raznolikost

Na območju je zelo velika raznolikost vrst, združb, habitatov ali ekosistemov.

(d) Naravnost

Območje je zelo naravno, ker motenj in degradacije, ki bi jih povzročil človek, ni ali so majhni.

(e) Prisotnost habitatov, ki so kritični za prizadete, ogrožene ali endemične vrste.

(f) Kulturna reprezentativnost

Območje ima glede kulturne dediščine veliko reprezentativno vrednost, zaradi okolju neškodljivih tradicionalnih dejavnosti, ki so povezane z naravo in ki prispevajo k dobrobiti lokalnega prebivalstva.

3. Da se vključi v seznam SPAMI, mora imeti območje znanstvenega, izobraževalnega ali estetskega pomena ustrezno vrednost za raziskovanje na področju naravoslovja ali za dejavnosti okoljskega izobraževanja ali ozaveščanja ali pa morajo biti na območju izjemne naravne vrednote ali krajina.

4. Poleg temeljnih meril, določenih v členu 8(2) protokola, naj bi se v dobro vključitvi območja v seznam upoštevalo še določeno število drugih značilnosti in dejavnikov. Ti vključujejo:

(a) obstoj nevarnosti, ki bodo verjetno škodovale ekološki, biološki, estetski ali kulturni vrednosti območja;

(b) vključenost in aktivno sodelovanje javnosti na splošno in predvsem lokalnih skupnost pri načrtovanju in upravljanju območja;

(c) obstoj organa, ki predstavlja javni, strokovni in nevladni sektor ter znanstvenike, ki so povezani z območjem;

(d) obstoj priložnosti za trajnostni razvoj na območju;

(e) obstoj celovitega načrta upravljanja obale v smislu člena 4(3)(e) konvencije.

C. PRAVNI STATUS

1. Vsem območjem, ki so upravičena do vključitve v seznam SPAMI, mora biti dodeljen pravni status, ki zagotavlja učinkovito dolgoročno varstvo teh območij.

2. Da se vključi v seznam SPAMI, mora imeti območje, ki leži v že razmejeni coni pod suverenostjo ali jurisdikcijo pogodbenice, status zavarovanega območja, ki ga priznava ta pogodbenica.

3. Če je območje deloma ali v celoti na odprtem morju ali v coni, kjer meje nacionalne suverenosti ali jurisdikcije še niso določene, za pravni status, načrt upravljanja, ukrepe, ki se uporabljajo, in druge elemente, predvidene v členu 9(3) protokola, poskrbijo sosednje zadevne pogodbenice v predlogu za vključitev v seznam SPAMI.

D. UKREPI VARSTVA, NAČRTOVANJA IN UPRAVLJANJA

1. Cilji ohranjanja in upravljanja morajo biti jasno opredeljeni v besedilih, ki se nanašajo na vsako območje in predstavljajo osnovo za presojo ustreznosti sprejetih ukrepov in učinkovitosti njihovega izvajanja pri popravljanju Seznama SPAMI.

2. Ukrepi varstva, načrtovanja in upravljanja, ki se uporabljajo za vsako območje, morajo biti ustrezni, da se dosežejo kratkoročni in dolgoročni cilji ohranjanja in upravljanja, določeni za območje, in morajo upoštevati zlasti dejavnike, ki ogrožajo območje.

3. Ukrepi varstva, načrtovanja in upravljanja morajo temeljiti na zadostnem poznavanju elementov naravnega okolja ter socialnoekonomskih in kulturnih dejavnikov, ki opredeljujejo vsako območje. Če poznavanje ni zadostno, mora imeti območje, predlagano za vključitev v seznam SPAMI, program za zbiranje manjkajočih podatkov in informacij.

4. Pristojnosti in odgovornosti glede uresničevanja in izvajanja ukrepov ohranjanja za območja, predlagana za vključitev v seznam SPAMI, morajo biti jasno opredeljene v besedilih, ki urejajo posamezna območja.

5. Glede specifičnosti vsakega zavarovanega območja, morajo varstveni ukrepi za SPAMI upoštevati naslednje temeljne vidike:

(a) krepitev zakonske ureditve izpuščanja ali odlaganja odpadkov in drugih snovi, ki bi verjetno neposredno ali posredno škodovali celovitosti območja;

(b) krepitev zakonske ureditve naselitve in ponovne naselitve katere koli vrste na območje;

(c) zakonska ureditev vseh dejavnosti in dejanj, ki bi verjetno poškodovali ali vznemirili vrsto ali bi lahko ogrozili ohranitveno stanje ekosistemov ali vrst ali škodovali naravnim, kulturnim ali estetskim značilnostim območja;

(d) zakonska ureditev, ki se uporablja za cone okoli obravnavanega območja.

6. Da se vključi v seznam SPAMI, mora zavarovano območje imeti upravni organ, ki so mu bila podeljena zadostna pooblastila in ima dovolj sredstev in kadrov, da lahko prepreči in/ali nadzoruje dejavnosti, ki bi verjetno bile v nasprotju s cilji zavarovanega območja.

7. Da se vključi v seznam SPAMI, bo moralo zavarovano območje imeti načrt upravljanja. Glavna pravila tega načrta upravljanja je treba določiti na dan vključitve in jih takoj izvajati. Podroben načrt upravljanja mora biti predstavljen v treh letih od vključitve. Če se ta obveznost ne izpolni, se območje umakne s seznama.

8. Da se vključi v seznam SPAMI, bo moralo zavarovano območje imeti program spremljanja stanja. Ta program naj bi vključeval določitev in spremljanje določenega števila parametrov, pomembnih za posamezno območje. To omogoča presojo stanja in razvoja območja ter učinkovitosti izvajanih ukrepov varstva in upravljanja, da se jih lahko po potrebi prilagodi. V ta namen se naročijo potrebne nadaljnje študije.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SEZNAM PRIZADETIH ALI OGROŽENIH VRST

Magnoliophyta

Posidonia oceanica

Zostera marina

Zostera noltii

Chlorophyta

Caulerpa ollivieri

Phaeophyta

Cystoseira amentacea (skupaj z var. stricta in var. spicata)

Cystoseira mediterranea

Cystoseira sedoides

Cystoseira spinosa (skupaj s C. adriatica)

Cystoseira zosteroides

Laminaria rodriguezii

Rhodophyta

Goniolithon byssoides

Lithophyllum lichenoides

Ptilophora mediterranea

Schimmelmannia schousboei

Porifera

Asbestopluma hypogea

Aplysina sp. plur.

Axinella cannabina

Axinella polypoides

Geodia cydonium

Ircinia foetida

Ircinia pipetta

Petrobiona massiliana

Tethya sp. plur.

Cnidaria

Astroides calycularis

Errina aspera

Gerardia savaglia

Echinodermata

Asterina pancerii

Centrostephanus longispinus

Ophidiaster ophidianus

Bryozoa

Hornera lichenoides

Mollusca

Ranella olearia (= Argobuccinum olearium = A. giganteum)

Charonia lampas (= Ch. rubicunda = Ch. nodifera)

Charonia tritonis (= Ch. seguenziae)

Dendropoma petraeum

Erosaria spurca

Gibbula nivosa

Lithophaga lithophaga

Luria lurida (= Cypraea lurida)

Mitra zonata

Patella ferruginea

Patella nigra

Pholas dactylus

Pinna nobilis

Pinna rudis (= P. pernula)

Schilderia achatidea

Tonna galea

Zonaria pyrum

Crustacea

Ocypode cursor

Pachylasma giganteum

Pisces

Acipenser naccarii

Acipenser sturio

Aphanius fasciatus

Aphanius iberus

Cetorhinus maximus

Carcharodon carcharias

Hippocampus ramulosus

Hippocampus hippocampus

Huso huso

Lethenteron zanandreai

Mobula mobular

Pomatoschistus canestrinii

Pomatoschistus tortonesei

Valencia hispanica

Valencia letourneuxi

Reptiles

Caretta caretta

Chelonia mydas

Dermochelys coriacea

Eretmochelys imbricata

Lepidochelys kempii

Trionyx triunguis

Aves

Pandion haliaetus

Calonectris diomedea

Falco eleonorae

Hydrobates pelagicus

Larus audouinii

Numenius tenuirostris

Phalacrocorax aristotelis

Phalacrocorax pygmaeus

Palecanus onocrotalus

Pelecanus crispus

Phoenicopterus ruber

Puffinus yelkouan

Sterna albifrons

Sterna bengalensis

Sterna sandvicensis

Mammalia

Balaenoptera acutorostrata

Balaenoptera borealis

Balaenoptera physalus

Delphinus delphis

Eubalaena glacialis

Globicephala melas

Grampus griseus

Kogia simus

Megaptera novaeangliae

Mesoplodon densirostris

Monachus monachus

Orcinus orca

Phocoena phocoena

Physeter macrocephalus

Pseudorca crassidens

Stenella coeruleoalba

Steno bredanensis

Tursiops truncatus

Ziphius cavirostris

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SEZNAM VRST, KATERIH IZKORIŠČANJE JE UREJENO

Porifera

Hippospongia communis

Spongia agaricina

Spongia officinalis

Spongia zimocca

Cnidaria

Antipathes sp. plur.

Corallium rubrum

Echinodermata

Paracentrotus lividus

Crustacea

Homarus gammarus

Maja squinado

Palinurus elephas

Scyllarides latus

Scyllarus pigmaeus

Scyllarus arctus

Pisces

Alosa alosa

Alosa fallax

Anguilla anguilla

Epinephelus marginatus

Isurus oxyrinchus

Lamna nasus

Lampetra fluviatilis

Petromyzon marinus

Prionace glauca

Raja alba

Sciaena umbra

Squatina squatina

Thunnus thynnus

Umbrina cirrosa

Xiphias gladius

--------------------------------------------------