Sporazum o Partnerstvu in Sodelovanju

med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Moldavijo [1]

SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU

o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Moldavijo na drugi

KRALJEVINA BELGIJA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

v nadaljnjem besedilu "države članice", in

EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO ter EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu "Skupnost",

na eni strani,

in REPUBLIKA MOLDAVIJA,

na drugi strani, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU vezi med Skupnostjo, njenimi državami članicami in Republiko Moldavijo ter njima skupnih vrednot,

OB SPOZNANJU, da želita Skupnost in Republika Moldavija okrepiti te vezi in vzpostaviti partnerstvo in sodelovanje, ki bo okrepilo in razširilo odnose, ki so bili vzpostavljeni v preteklosti zlasti s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Zvezo sovjetskih socialističnih republik o trgovini in trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisanim 18. decembra 1989,

OB UPOŠTEVANJU zaveze Skupnosti in njenih držav članic ter Republike Moldavije h krepitvi političnih in gospodarskih svoboščin, ki predstavljajo osnovo za partnerstvo,

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter mirnega reševanja sporov in sodelovanju s tem namenom v okviru Združenih narodov in Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi,

OB UPOŠTEVANJU trdne zaveze Skupnosti in njenih držav članic ter Republike Moldavije k polni uveljavitvi vseh načel in določb vsebovanih v Sklepni listini Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), v sklepnih dokumentih nadaljnjih zasedanj v Madridu in na Dunaju, v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, v Pariški listini za Novo Evropo in v KVSE Helsinški listini iz leta 1992 "Izzivi sprememb",

OB SPOZNANJU, da bo podpora neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Republike Moldavije prispevala k varovanju miru in stabilnosti na območju srednje in vzhodne Evrope ter na evropski celini kot celoti,

POTRJUJOČ zavezanost Skupnosti in njenih držav članic ter Republike Moldavije Evropski energetski listini in Deklaraciji Luzernske konference iz aprila 1993,

V PREPRIČANJU najvišjega pomena pravne države in spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, oblikovanja večstrankarskega sistema s svobodnimi in demokratičnimi volitvami ter ekonomske liberalizacije, katere namen je vzpostavitev tržnega gospodarstva,

OB PRIZNAVANJU naporov, ki jih je vložila Republika Moldavija v vzpostavitev političnih in gospodarskih sistemov, ki spoštujejo vladavino prava in človekove pravice ter pravice pripadnikov manjšin, in dejstva, da ima Republika Moldavija večstrankarski sistem s svobodnimi in demokratičnimi volitvami, in dejstva, da zagotavlja ekonomsko liberalizacijo,

V PREPRIČANJU, da bo polna uveljavitev tega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju odvisna od nadaljnjega izpolnjevanja in doseganja političnih, gospodarskih in pravnih reform v Republiki Moldaviji, kakor tudi sprejema dejavnikov potrebnih za sodelovanje, zlasti kar zadeva sklepe Bonske konference KVSE, in bo hkrati prispevala k njihovi uresničitvi,

V ŽELJI, da bi spodbudili proces regionalnega sodelovanja na področjih, ki jih zajema ta sporazum, s sosednjimi državami, z namenom pospeševanja razvoja in stabilnosti v regiji,

V ŽELJI, da bi vzpostavili in razvijali redni politični dialog o dvostranskih in mednarodnih zadevah v skupnem interesu,

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti za zagotovljanje gospodarskga sodelovanja oziroma tehnične pomoči,

OB UPOŠTEVANJU koristi, ki jih prinaša Sporazum za omogočanje postopnega približevanja med Republiko Moldavijo in širšim območjem sodelovanja v Evropi ter sosednjimi regijami ter za postopno vključevanje Republike Moldavije v odprt mednarodni trgovinski sistem,

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k liberaliziaciji trgovine, na podlagi načel, vsebovanih v Splošnem sporazumu o carinah in trgovini (GATT),

OB POZDRAVLJANJU IN PRIZNAVANJU pomembnosti prizadevanj, ki jih je Republika Moldavija vložila v tranzicijo svojega gospodarstva od države z državnim centralno planskim gospodarstvom v tržno gospodarstvo,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po izboljšanju pogojev, ki vplivajo na poslovanje in naložbe, ter pogojev na področjih, kot so podjetja, delo, opravljanje storitev in pretok kapitala,

V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril novo ozračje gospodarskih odnosov med pogodbenicama in predvsem za razvoj trgovine in naložb, ki so bistvenega pomena za gospodarsko prestrukturiranje in tehnološko prenovo,

V ŽELJI, da bi vzpostavili tesno sodelovanje na področju varstva okolja z upoštevanjem soodvisnosti med pogodbenicama na tem področju,

V ŽELJI, da se razvije kulturno sodelovanje in izboljša pretok informacij-

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Vzpostavi se partnerstvo med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi. Cilji partnerstva so:

- zagotoviti primeren okvir za politični dialog med pogodbenicama, ki bo omogočal razvoj političnih odnosov,

- pospeševati trgovino in naložbe ter skladne gospodarske odnose med pogodbenicama in na ta način spodbujati trajnostni gospodarski razvoj,

- zagotoviti osnovo za pravno, gospodarsko, socialno, finančno in kulturno sodelovanje,

- podpirati prizadevanje Republike Moldavije, da utrdi demokracijo in razvije gospodarstvo ter zaključi tranzicijo v tržno gospodarstvo.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokracije, načel mednarodnega prava in človekovih pravic, kot so opredeljene zlasti v Helsinški sklepni listini in v Pariški listini za Novo Evropo, kot tudi načel tržnega gospodarstva, skupaj s tistimi, ki so zapisana v dokumentih Bonske konference KVSE, tvorijo podlago notranje in zunanje politike pogodbenic in so bistvene sestavine partnerstva in tega Sporazuma.

Člen 3

Pogodbenici menita, da je za prihodnjo blaginjo in stabilnost v regiji nekdanje Sovjetske zveze nujno potrebno, da nove neodvisne države, ki so nastale po razpadu Zveze sovjetskih socialističnih republik (v nadaljnjem besedilu imenovane "neodvisne države"), ohranijo in razvijajo sodelovanje med seboj, v skladu z načeli Helsinške sklepne listine in v skladu z mednarodnim pravom ter v duhu dobrih sosedskih odnosov, in si bosta prizadevali, da spodbudita ta proces.

Člen 4

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta upoštevali, zlasti ko bo Republika Moldavija napredovala v procesu gospodarske reforme, razvoj ustreznih naslovov tega sporazuma, zlasti naslova III in člena 48, z namenom ustanovitve območja proste trgovine med seboj. Svet za sodelovanje iz člena 82 bo pogodbenicama poslal priporočila glede takšnega razvoja. Takšen razvoj začne veljati le na podlagi sporazuma med pogodbenicama v skladu z njunimi postopki. Pogodbenici se leta 1998 posvetujeta med seboj, ali okoliščine, zlasti pa napredek Republike Moldavije na področju tržno usmerjenih gospodarskih reform in gospodarskih pogojev, ki takrat prevladujejo tam, omogočajo začetek pogajanj o ustanovitvi območja proste trgovine.

Člen 5

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta skupaj sporazumno preučili spremembe, ki bi jih morda bilo treba sprejeti za kateri koli del sporazuma glede na spremembe okoliščin, še zlasti pa razmer, ki so nastale zaradi pristopa Republike Moldavije h GATT. Prvi pregled se bo opravil tri leta po začetku veljavnosti sporazuma oziroma takrat, ko bo Republika Moldavija postala pogodbenica GATT, kar nastopi prej.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 6

Med pogodbenicama se vzpostavi redni politični dialog, ki ga nameravata razvijati in krepiti. Spremljal in utrjeval bo približevanje med Skupnostjo in Republiko Moldavijo, podpiral politične in gospodarske spremembe, ki potekajo v tej državi, ter prispeval k vzpostavitvi novih oblik sodelovanja. Politični dialog:

- krepi povezave med Republiko Moldavijo in Skupnostjo ter na ta način s Skupnostjo demokratičnih držav. Gospodarska konvergenca, dosežena s tem sporazumom, bo okrepila politične odnose,

- povečuje konvergenco stališč o mednarodnih zadevah v obojestranskem interesu, ter na ta način povečuje varnost in stabilnost,

- predvideva, da se bosta pogodbenici trudili za sodelovanje pri zadevah v zvezi s krepitvijo stabilnosti in varnosti v Evropi, spoštovanjem načel demokracije, spoštovanjem in širjenjem človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, in se bosta po potrebi posvetovali o ustreznih zadevah.

Člen 7

Na ministrski ravni se politični dialog odvija v okviru Sveta za sodelovanje in sporazumno tudi ob drugih priložnostih.

Člen 8

Pogodbenici vzpostavita druge postopke in mehanizme za politični dialog, zlasti v naslednjih oblikah:

- redna srečanja na ravni višjih uradnikov med predstavniki Republike Moldavije in predstavniki Skupnosti,

- polna uporaba vseh diplomatskih poti med pogodbenicami, vključno z ustreznimi stiki tako na dvostranskem kot na večstranskem področju, kakor so srečanja v okviru Združenih narodov, KVSE in druga srečanja,

- izmenjava informacij o zadevah v skupnem interesu, v zvezi s političnim sodelovanjem v Evropi,

- katera koli druga sredstva, ki bi prispevala k utrjevanju in razvoju tega političnega dialoga.

Člen 9

Politični dialog na parlamentarni ravni se odvija v okviru Odbora za parlamentarno sodelovanje, ustanovljenega na podlagi člena 87.

NASLOV III

BLAGOVNA MENJAVA

Člen 10

1. Pogodbenici si med seboj odobrita obravnavo po načelu največjih ugodnosti na vseh področjih glede:

- carin in dajatev, ki se uporabljajo pri uvozu in izvozu, vključno z načinom pobiranja takšnih carin in dajatev,

- določb v zvezi s carinjenjem, tranzitom, skladišči in pretovarjanjem,

- davkov in drugih notranjih dajatev vseh vrst, ki se uporabljajo posredno ali neposredno za uvoženo blago,

- načinov plačevanja in prenosa takšnih plačil,

- pravil v zvezi s prodajo, nakupom, prevozom, distribucijo in uporabo blaga na domačem trgu.

2. Določbe iz odstavka 1 se ne uporabljajo za:

(a) ugodnosti, odobrene z namenom oblikovanja carinske unije ali območja proste trgovine ali na podlagi oblikovanja takšne carinske unije ali območja;

(b) ugodnosti, odobrene posameznim državam v skladu z GATT ter z drugimi mednarodnimi sporazumi v korist držav v razvoju;

(c) ugodnosti, odobrene sosednjim državam z namenom olajšanja obmejne trgovine.

3. Določbe iz odstavka 1 in člena 11(3) se v prehodnem obdobju, ki se izteče na datum pristopa Republike Moldavije h GATT ali 31. decembra 1998, kar nastopi prej, ne uporabljajo za ugodnosti, navedene v Prilogi I, ki jih Republika Moldavija odobri drugim neodvisnim državam od dneva pred datumom začetka veljavnosti sporazuma.

Člen 11

1. Pogodbenici se strinjata, da je načelo prostega tranzita blaga nujno potreben pogoj za doseganje ciljev tega sporazuma.

2. V tej zvezi vsaka pogodbenica zagotavlja neomejen tranzit preko ali čez svoje ozemlje za blago s poreklom na carinskem območju druge pogodbenice ali ki je namenjeno na carinsko območje druge pogodbenice.

3. Med pogodbenicama se uporabljajo pravila iz člena V, odstavki 2, 3, 4 in 5, GATT.

4. Pravila iz tega člena ne posegajo v posebna pravila, ki se nanašajo na posebne sektorje, zlasti promet, ali izdelke, o katerih sta se pogodbenici sporazumeli.

Člen 12

Brez poseganja v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij o začasnem uvozu blaga, ki zavezujejo pogodbenici, vsaka pogodbenica drugi poleg tega odobri oprostitev uvoznih dajatev in carin za blago, ki se uvaža začasno, v primerih in skladno s postopki, določenimi z drugimi mednarodnimi konvencijami s tega področja, ki jo zavezujejo, v skladu s svojo zakonodajo. Upoštevajo se pogoji, pod katerimi je pogodbenica sprejela obveznosti, ki izhajajo iz takšne konvencije.

Člen 13

Blago s poreklom iz Republike Moldavije oziroma iz Skupnosti se uvaža v Skupnost oziroma v Republiko Moldavijo brez količinskih omejitev, ne da bi to posegalo v člene 17, 20, 21, določbe Priloge II k temu sporazumu ali v določbe iz členov 77, 81, 244, 249 in 280 Akta o pristopu Španije in Portugalske k Evropski skupnosti.

Člen 14

1. Za izdelke z ozemlja ene pogodbenice, uvožene na ozemlje druge, se ne posredno ne neposredno uporabljajo notranji davki ali kakršne koli druge notranje dajatve, ki presegajo tiste, ki se posredno ali neposredno uporabljajo za podobne domače izdelke.

2. Poleg tega se za takšne izdelke uporablja obravnava, ki ni manj ugodna od tiste, ki se uporablja za izdelke domačega porekla glede vseh zakonov, predpisov in zahtev, ki zadevajo njihovo domačo prodajo, dajanje v prodajo, nakup, prevoz, distribucijo ali porabo. Določbe iz tega odstavka ne preprečujejo uporabe različnih domačih prevoznih dajatev, ki temeljijo izključno na gospodarskiem poslovanju prevoznih sredstev in ne na izvoru izdelka.

Člen 15

Naslednji členi Sporazuma GATT se med pogodbenicama smiselno uporabljajo:

(i) člen VII, odstavki 1, 2, 3, 4a, 4b, 4d, 5;

(ii) člen VIII;

(iii) člen IX;

(iv) člen X.

Člen 16

Pogodbenici blago obravnavata po tržnih cenah.

Člen 17

1. Če se kateri koli izdelek uvaža na ozemlje ene pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, da bi to povzročilo ali grozilo, da bo povzročilo znatno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, lahko Skupnost oziroma Republika Moldavija sprejmeta primerne ukrepe v skladu z naslednjimi postopki in pogoji.

2. Preden sprejmeta ukrepe, ali v primerih, na katere se nanaša odstavek 4, čimprej po njihovem sprejetju, Skupnost oziroma Republika Moldavija Odboru za sodelovanje posredujeta vse potrebne podatke za to, da bo poiskal rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

3. Če po posvetovanjih pogodbenici ne dosežeta sporazuma o ukrepih za preprečevanje nastalih razmer v 30 dneh od napotitve na Odbor za sodelovanje, lahko stranka, ki je posvetovanje zahtevala, omeji uvoz zadevnega izdelka v tolikšni meri in za toliko časa, kakor je potrebno, da se prepreči ali popravi škoda, ali sprejme druge ustrezne ukrepe.

4. V kritičnih okoliščinah, kjer bi zamuda povzročila težko popravljivo škodo, lahko pogodbenici sprejmeta ukrepe pred posvetovanji, pod pogojem, da bosta takoj po sprejemu takšnih ukrepov ponudili posvetovanja.

5. Pri izbiri ukrepov iz tega člena pogodbenici dajeta prednost tistim, ki povzročajo čim manj motenj za doseganje ciljev tega sporazuma.

Člen 18

Nič v tem naslovu, zlasti pa v členu 17, ne posega ali vpliva na to, da katera koli pogodbenica sprejme protidampinške ali izravnalne ukrepe v skladu s členom VI GATT, Sporazumom o izvajanju člena VI GATT, Sporazumom o razlagi in izvajanju členov VI, XVI in XXIII GATT ter sorodno domačo zakonodajo.

V zvezi s protidampinškimi preiskavami ali preiskavami v zvezi s subvencijami se pogodbenici strinjata, da bosta preučili vloge druge pogodbenice ter obvestili zadevne zainteresirane stranke o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se sprejema končni sklep. Pred dokončno uvedbo protidampinških in izravnalnih dajatev pogodbenici poskušata storiti čimveč, da bi dosegli konstruktivno rešitev težave.

Člen 19

Ta sporazum ne izključuje tistih prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali tranzitu blaga, ki so upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varstva zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; varstva naravnih virov; varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 20

Ta naslov se ne uporablja za trgovino s tekstilnimi izdelki iz poglavij 50 do 63 kombinirane nomenklature. Trgovino s takšnimi izdelki ureja poseben sporazum, parafiran dne 14. maja 1993, ki se začasno izvaja od 1. januarja 1993.

Člen 21

1. Trgovino z izdelki iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo urejajo določbe iz tega naslova, razen člena 13.

2. Ustanovi se kontaktna skupina za zadeve v zvezi s premogom in jeklom, ki vključuje predstavnike Skupnosti na eni strani in predstavnike Republike Moldavije na drugi.

Kontaktna skupina si redno izmenjuje podatke o vseh zadevah v zvezi s premogom in jeklom, ki so v interesu pogodbenic.

Člen 22

Trgovina z jedrskimi proizvodi se opravlja v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Po potrebi se za trgovino z jedrskimi materiali uporabljajo določbe posebnega sporazuma, ki ga je treba skleniti med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Republiko Moldavijo.

NASLOV IV

DOLOČBE O GOSPODARSTVU IN NALOŽBAH

POGLAVJE I

DELOVNI POGOJI

Člen 23

1. Ob upoštevanju zakonov, pogojev in postopkov, ki se uporabljajo v državah članicah, si Skupnost in države članice prizadevajo, da bi zagotovile, da državljani Moldavije, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, niso diskriminirani zaradi svojega državljanstva v primerjavi z državljani države članice glede delovnih pogojev, nadomestil ali odpuščanja.

2. Ob upoštevanju zakonov, pogojev in postopkov, ki se uporabljajo v Republiki Moldaviji, si Republika Moldavija prizadeva, da bi zagotovila, da državljani držav članic, ki so zakonito zaposleni na ozemlju Republike Moldavije, niso diskriminirani zaradi svojega državljanstva v primerjavi z državljani Moldavije glede delovnih pogojev, nadomestil ali odpuščanja.

Člen 24

Koordinacija socialne varnosti

Pogodbenici skleneta sporazume:

(i) da bi z upoštevanjem pogojev in načinov, ki se uporabljajo v državah članicah, sprejeli določbe, potrebne za koordinacijo sistemov socialne varnosti za delavce z moldavskim državljanstvom, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice. Takšne določbe bodo zagotovile predvsem:

- da se vsa obdobja zavarovanja, zaposlitve ali bivanja teh delavcev v različnih državah članicah seštevajo za pokojnine za starost, invalidnost in smrt, kakor tudi za zdravstveno oskrbo za te delavce,

- da so vse pokojnine za starost, smrt, delovno nesrečo ali poklicno bolezen ter invalidnost, ki je posledica le-teh, z izjemo posebnih prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, prosto prenosljive po stopnjah, ki veljajo na podlagi zakonodaje države ali držav članic, v breme katerih gredo;

(ii) da bosta na podlagi pogojev in načinov, ki se uporabljajo v Republiki Moldaviji, sprejeli potrebne določbe za to, da bosta delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni v Republiki Moldaviji, zagotovili podobno obravnavo, kakor je navedena v drugi alinei odstavka (i).

Člen 25

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 24, v ničemer ne vplivajo na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov med Republiko Moldavijo in državami članicami, kadar ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo državljanov Republike Moldavije ali držav članic.

Člen 26

Odbor za sodelovanje preuči, katere skupne ukrepe bi lahko opravili za nadzorovanje ilegalnih imigracij, z upoštevanjem načela in prakse ponovnega sprejema.

Člen 27

Odbor za sodelovanje preuči, kako je mogoče izboljšati delovne pogoje za poslovneže, v skladu z mednarodnimi obveznostmi pogodbenic, vključno s tistimi, ki so navedeni v dokumentu Bonske konference KVSE.

Člen 28

Odbor za sodelovanje sestavi priporočila za izvajanje členov 23, 26 in 27.

POGLAVJE II

POGOJI USTANAVLJANJA IN POSLOVANJA DRUŽB

Člen 29

1. (a) Skupnost in njene države članice zagotovijo za ustanavljanje moldavskih družb na svojem ozemlju obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki velja za ustanavljanje družb katere koli tretje države, v skladu z njihovo zakonodajo in predpisi.

(b) Brez poseganja v pridržke, naštete v Prilogi IV, Skupnost in njene države članice za delovanje hčerinskih družb moldavskih družb, ustanovljenih na njihovem ozemlju, zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo družbam Skupnosti, v skladu z njihovo zakonodajo in predpisi.

(c) Skupnost in njene države članice za delovanje podružnic moldavskih družb, ustanovljenih na njihovem ozemlju, zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki velja za podružnice družb katere koli tretje države, v skladu z njihovo zakonodajo in predpisi.

2. (a) Brez poseganja v pridržke, naštete v Prilogi V, Republika Moldavija za ustanavljanje družb Skupnosti na svojem ozemlju zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki velja za njene družbe ali družbe katere koli tretje države, kar je boljše, v skladu z njeno zakonodajo in predpisi.

(b) Republika Moldavija za delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti, ustanovljenih na njenem ozemlju, zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki velja za njene družbe ali podružnice oziroma družbe ali podružnice katere koli tretje države, kar je boljše, v skladu z njeno zakonodajo in predpisi.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 se ne morejo uporabiti z namenom obiti zakonodajo pogodbenice in predpise, ki se uporabljajo za vstop hčerinskih družb druge pogodbenice, ustanovljene na ozemlju prve pogodbenice v določene sektorje ali dejavnosti.

Obravnava iz odstavka 1 in 2 koristi družbam, ustanovljenim v Skupnosti oziroma v Republiki Moldaviji na datum začetka veljavnosti tega sporazuma in družbam, ustanovljenim po tem datumu, po njihovi ustanovitvi.

Člen 30

1. Določbe člena 29 se ne uporabljajo za zračni prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, brez poseganja v določbe iz člena 101.

2. Za dejavnosti, ki jih opravljajo pomorske agencije za zagotavljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu, vključno z intermodalnimi dejavnostmi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, vsaka pogodbenica dovoli družbam druge pogodbenice tržno prisotnost na svojem ozemlju v obliki hčerinskih družb ali podružnic, pod pogoji ustanavljanja in poslovanja, ki niso manj ugodni od tistih, ki veljajo za njene družbe ali hčerinske družbe ali podružnice družb katere koli tretje države, kar je boljše.

Takšne dejavnosti vključujejo, niso pa omejene na:

(a) trženje in prodajo pomorskega prevoza in sorodnih storitev z neposrednimi stiki s strankami, od ponudbe do predračunov, najsi takšne storitve opravlja ali ponuja ponudnik storitev sam ali jih ponujajo ponudniki storitev, s katerimi je prodajalec storitev sklenil trajne poslovne dogovore;

(b) nakup in uporabo, na lasten račun ali v imenu strank (in ponovna prodaja strankam) prevoza in sorodnih storitev, vključno z notranjim prevozom vseh vrst, zlasti po notranjih plovnih poteh, cesti in železnici, ki je potreben za opravljanje celostnih storitev;

(c) pripravo dokumentacije za prevozne dokumente, carinske dokumente ali druge dokumente v zvezi s poreklom in značilnostmi blaga, ki se prevaža;

(d) zagotavljanje poslovnih informacij na kateri koli način, vključno z računalniškimi podatkovnimi sistemi in elektronsko izmenjavo podatkov (z upoštevanjem nediskriminatornih omejitev za telekomunikacije);

(e) sklepanje poslovnih dogovorov, vključno z udeležbo v kapitalu družbe in zaposlovanjem lokalnega osebja (oziroma v primeru tujega osebja, z upoštevanjem ustreznih določb iz tega sporazuma), s katero koli lokalno pomorsko agencijo;

(f) delo v imenu družb, organizacijo pristanka ladje ali po potrebi prevzem tovora.

Člen 31

Za namene tega sporazuma:

(a) "družba Skupnosti" oziroma "moldavska družba" pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Republike Moldavije, ki ima svoj registrirani sedež ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Republike Moldavije. Če pa ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice oziroma Republike Moldavije, samo svoj registrirani sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Republike Moldavije, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma moldavsko družbo, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Republike Moldavije;

(b) "hčerinska družba" neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom prve družbe;

(c) "podružnica" družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po svoji pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim kljub vednosti, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezava z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(d) "ustanavljanje podjetij" pomeni pravico družb Skupnosti ali moldavskih družb, kot so navedene pod (a), da začno izvajati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja hčerinskih družb in podružnic v Republiki Moldaviji oziroma v Skupnosti;

(e) "delovanje" pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(f) "gospodarske dejavnosti" pomeni industrijske, trgovinske, in poklicne dejavnosti.

Glede mednarodnega pomorskega prevoza vključno z intermodalnimi operacijami, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tudi za državljane držav članic oziroma Republike Moldavije, ki imajo stalno prebivališče zunaj Skupnosti oziroma Republike Moldavije, in za ladjarske družbe, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Republike Moldavije in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma državljanov Republike Moldavije, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici oziroma v Republiki Moldaviji v skladu z njihovo zakonodajo.

Člen 32

1. Ne glede na katere koli druge določbe tega sporazuma se pogodbenici ne sme preprečiti, da sprejme ukrepe v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja, vključno s tistimi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. Če pa taki ukrepi niso v skladu z določbami iz tega sporazuma, se ne smejo uporabiti kot sredstvo, s katerim bi se pogodbenica izognila obveznostim po tem sporazumu.

2. Ničesar v tem sporazumu ni mogoče razlagati kot obveznost pogodbenice, da razkrije informacije o poslih in računih posameznih strank ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

Člen 33

Določbe tega člena ne posegajo v uporabo katerega koli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, ki je potreben, da se prepreči uporaba tega sporazuma z namenom obida njenih ukrepov glede dostopa tretje države na njen trg.

Člen 34

1. Ne glede na določbe iz poglavja I družba Skupnosti oziroma moldavska družba, ustanovljena na ozemlju Republike Moldavije oziroma Skupnosti, ima pravico, da v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavno zakonodajo države gostiteljice na ozemlju Republike Moldavije oziroma Skupnosti zaposluje delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Republike Moldavije pod pogojem, da so te osebe ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2, in da so zaposleni izključno pri družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

2. Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljevanju "organizacij", so "premeščenci znotraj podjetja", kot so opredeljeni v točki (c), po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni družbeniki (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred tako premestitvijo:

(a) osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug tem enakovreden organ, kar vključuje:

- vodenje podjetja, njegovega oddelka ali pododdelka,

- nadziranje in spremljanje dela drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev,

- pooblastilo, da sami zaposlujejo in odpuščajo ali priporočajo zaposlovanje, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(b) osebe, zaposlene v organizaciji, ki imajo posebna znanja, bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, izraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

(c) "premeščenec znotraj podjetja" je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, premestitev pa mora biti opravljena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) te organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 35

1. Pogodbenici se trudita, da se izogneta sprejemanju ukrepov, ki zaostrujejo pogoje za ustanavljanje in poslovanje družb druge pogodbenice v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na dan pred datumom podpisa sporazuma.

2. Določbe iz tega člena ne posegajo v določbe iz člena 43: okoliščine, opisane v členu 43, urejajo izključno določbe iz navedenega člena.

3. V duhu partnerstva in sodelovanja ter glede na določbe iz člena 50 vlada Republike Moldavije obvesti Skupnost o svojem namenu, da bi sprejela novo zakonodajo ali nove predpise, ki bi lahko zaostrili pogoje za ustanavljanje ali poslovanje hčerinskih družb ali podružnic družb Skupnosti v Republiki Moldaviji v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na dan pred datumom podpisa sporazuma. Skupnost lahko zahteva, naj ji Republika Moldavija pošlje osnutke takšne zakonodaje ali predpisov in se o njih posvetuje.

4. Če bi nova zakonodaja ali predpisi, ki jih sprejme Republika Moldavija, zaostrili pogoje za ustanavljanje družb Skupnosti na njenem ozemlju in za poslovanje hčerinskih družb ali podružnic družb Skupnosti, ustanovljenih v Republiki Moldaviji, v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na datum podpisa sporazuma, se takšni zakoni ali predpisi ne bi uporabljali tri leta po začetku veljavnosti ustreznih aktov za tiste hčerinske družbe in podružnice, ki so že ustanovljene v Republiki Moldaviji ob datumu začetka veljavnosti ustreznega akta.

POGLAVJE III

ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV MED SKUPNOSTJO IN REPUBLIKO MOLDAVIJO

Člen 36

1. V skladu z določbami tega poglavja se pogodbenici zavezujeta, da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bosta postopno omogočili čezmejno opravljanje storitev družbam Skupnosti ali moldavskim družbam, ustanovljenim v državi pogodbenici, ki ni država osebe, kateri so te storitve namenjene, z upoštevanjem razvoja storitvenih sektorjev v pogodbenicah.

2. Odbor za sodelovanje sestavi priporočila za izvajanje odstavka 1.

Člen 37

Pogodbenici sodelujeta s ciljem razvoja tržno usmerjenega storitvenega sektorja v Republiki Moldaviji.

Člen 38

1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega pomorskega trga in prometa na tržni osnovi.

(a) Zgornja določba ne posega v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije Združenih narodov o kodeksu vedenja linijskih konferenc, kot jih uporablja ena ali druga pogodbenica tega sporazuma. Ladjarji, ki niso člani Konference, lahko prosto konkurirajo Konferenci, dokler se ravnajo po načelu lojalne konkurence na tržni osnovi.

(b) Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost poslovanju po načelih svobodne konkurence, kot bistvene značilnosti trgovine s suhim in tekočim razsutim tovorom.

2. Pri uporabi načel iz odstavka 1 pogodbenici:

(a) od začetka veljavnosti tega sporazuma ne uporabljata določb o delitvi tovora iz dvostranskih sporazumov med katero od držav članic Skupnosti in nekdanjo Sovjetsko zvezo;

(b) ne vključujeta klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami, razen v izjemnih okoliščinah, ko bi prevozniki v linijskem prevozu po morju iz ene ali druge pogodbenice tega sporazuma sicer ne imeli učinkovite možnosti za redno trgovsko linijo z zadevno tretjo državo;

(c) prepovedujeta dogovore o delitvi tovora v prihodnjih bilateralnih sporazumih o trgovini s suhim in tekočim razsutim tovorom;

(d) ob začetku veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe, upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalen ali diskriminatoren učinek na svobodno izvajanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu.

Vsaka pogodbenica zagotavlja med drugim ladjam, ki jih upravljajo državljani ali podjetja iz druge pogodbenice, takšno obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, kakršno pogodbenica priznava svojim lastnim ladjam v zvezi z dostopom do pristanišč, odprtih za mednarodno trgovino, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev pristanišč, kot tudi s tem povezanimi pristojbinami in bremenitvami, carinskimi objekti in dodelitvijo sidrišč ter opreme za nakladanje in razkladanje.

3. Državljani in podjetja Skupnosti, ki opravljajo storitve v mednarodnem pomorskem prometu, smejo svobodno opravljati mednarodne morsko-rečne storitve na celinskih plovnih poteh Republike Moldavije in obratno.

Člen 39

Z namenom zagotavljanja koordiniranega razvoja transporta med pogodbenicama, prilagojenega njunim tržnim potrebam, pogoje vzajemnega dostopa na trg ter zagotavljanja storitev v prevozu po cesti, železnici in notranjih plovnih poteh ter po potrebi v zračnem prevozu urejajo posebni sporazumi, o katerih se bosta pogodbenici, kjer je to ustrezno, dogovorili, kot je določeno v členu 96 po začetku veljavnosti tega sporazuma.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 40

1. Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake od pogodbenic četudi le občasno povezane z izvajanjem javnih pristojnosti.

Člen 41

Za namen tega naslova nič v tem sporazumu ne preprečuje, da pogodbenici ne bi uporabljali svojih zakonov in predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, prijavo stalnega prebivališča in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih države pri tem ne uporabljajo tako, da bi s tem izničile ali omejile koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba pa ne posega v uporabo člena 40.

Člen 42

Družbe, ki so pod nadzorom in v izključni lasti moldavskih družb, in družbe Skupnosti so tudi upravičenci iz določb iz poglavij II, III in IV.

Člen 43

Obravnava, ki jo zagotavlja ena pogodbenica drugi na podlagi tega sporazuma od enega meseca pred začetkom veljavnosti ustreznih obveznosti iz Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) za sektorje ali za ukrepe, ki so zajeti v GATS, v nobenem primeru ne sme biti bolj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja takšna prva pogodbenica na podlagi določb GATS za vsak storitveni sektor, podsektor in način zagotavljanja storitev.

Člen 44

Za namene poglavij II, III in IV se ne upošteva obravnava, ki jo zagotovi Skupnost, njene države članice ali Republika Moldavija na podlagi obveznosti iz sporazumov o gospodarski integraciji v skladu z načeli iz člena V GATS.

Člen 45

1. Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta v prihodnje zagotavljali na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2. Nič v tem naslovu se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevalo sprejem ali uveljavitev ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčne utaje v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3. Nič v tem naslovu se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Republiki Moldaviji preprečevalo razlikovanje pri uporabi ustreznih določb svoje davčne zakonodaje med davkoplačevalci, ki niso v enakih položajih, zlasti glede njihovega kraja bivanja.

Člen 46

Brez poseganja v člen 34 se določbe iz poglavij II, III in IV tega sporazuma ne razlagajo tako, da bi lahko omogočile:

- državljanom držav članic oziroma Republike Moldavije, da bi v kakršni koli vlogi vstopali na ozemlje Republike Moldavije oziroma Skupnosti ali tam bivali, zlasti kakor delničarji ali partnerji v družbi ali direktorji ali zaposleni v družbi ali ponudniki ali prejemniki storitev,

- hčerinskim družbam ali podružnicam moldavskih družb v Skupnosti, da bi na ozemlju Skupnosti zaposlile ali zaposlovale državljane Republike Moldavije,

- hčerinskim družbam ali podružnicam družb Skupnosti v Republiki Moldaviji, da bi na ozemlju Republike Moldavije zaposlile ali zaposlovale državljane držav članic,

- moldavskim družbam ali hčerinskim družbam ali podružnicam moldavskih družb v Skupnosti, da bi na podlagi pogodb o začasni zaposlitvi omogočale moldavskim državljanom, da delajo za in pod nadzorom drugih oseb,

- družbam Skupnosti ali hčerinskim družbam ali podružnicam družb Skupnosti v Moldaviji, da bi na podlagi pogodb o začasni zaposlitvi omogočale zaposlovanje državljanov držav članic.

NASLOV V

TEKOČA PLAČILA IN KAPITAL

Člen 47

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta dovolili vsa plačila na tekoči račun plačilne bilance v prosto konvertibilni valuti med prebivalci Skupnosti in Republike Moldavije, če se nanašajo na pretok blaga, storitev ali oseb na podlagi določb iz tega sporazuma.

2. Glede poslov v zvezi s transakcijami na kapitalskem računu plačilne bilance se od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotavljajo prost pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

3. Brez poseganja v odstavek 2 ali odstavek 5 od začetka veljavnosti tega sporazuma ni mogoče uvajati nobenih novih deviznih omejitev na pretok kapitala in s tem povezanih tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Republiko Moldavijo, obstoječih ureditev pa ni mogoče poostriti.

4. Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da zaradi pospeševanja uresničevanja ciljev tega sporazuma omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo in Republiko Moldavijo, razen tistega iz odstavka 2.

5. Glede na določbe tega člena, lahko Republika Moldavija v izrednih okoliščinah uporablja devizne omejitve v zvezi z odobritvami ali najemi kratkoročnih ali srednjeročnih finančnih kreditov, dokler se ne uvede polno konvertibilna moldavska valuta v smislu člena VIII Sporazuma Mednarodnega denarnega sklada (IMF), če se takšne omejitve uvedejo za Republiko Moldavijo za odobritev takšnih kreditov in se dovolijo po statusu Republike Moldavije v IMF. Republika Moldavija takšne omejitve uporablja na nediskriminatoren način. Uporabljajo se na način, ki povzroča čim manj motenj temu sporazumu. Republika Moldavija takoj obvesti Svet za sodelovanje o uvedbi takšnih ukrepov in o vseh spremembah.

6. Brez poseganja v odstavka 1 in 2, če v izjemnih okoliščinah pretok kapitala med prebivalci Skupnosti in Moldavije povzroči ali grozi, da bo povzročil resne težave v delovanju tečajne ali denarne politike v Skupnosti ali Republiki Moldaviji, lahko Skupnost oziroma Republika Moldavija sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Republiko Moldavijo za največ šest mesecev, če so takšni ukrepi nujno potrebni.

NASLOV VI

KONKURENCA, ZAŠČITA INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE TER ZAKONODAJNO SODELOVANJE

Člen 48

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta z uporabo zakonov o konkurenci ali z drugimi ukrepi popravili ali odpravili omejevanje konkurence v podjetjih ali takšne, ki jo povzročajo državne intervencije, če to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Republiko Moldavijo.

2. Da bi dosegli cilje iz odstavka 1:

2.1 Pogodbenici zagotovita, da bosta imeli in izvajali zakone, ki bodo obravnavali omejevanje konkurence v podjetjih v njihovi pristojnosti.

2.2 Pogodbenici se bosta izogibali dodeljevanju državnih pomoči, ki bi koristile določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, ki niso primarni izdelki, kot so opredeljeni v GATT, ali opravljanju storitev, ki izkrivljajo ali grozijo, da bodo izkrivljale konkurenco, če vplivajo na trgovino med Skupnostjo in Republiko Moldavijo.

2.3 Na predlog ene pogodbenice druga pogodbenica predloži podatke o svojih shemah pomoči ali posameznih primerih dodelitve državne pomoči. Podatkov, za katere veljajo zakonske zahteve pogodbenic o poklicni in poslovni tajnosti, ni treba pošiljati.

2.4 V primeru državnih monopolov tržnega značaja, pogodbenici izrazita pripravljenost, da bosta od četrtega leta od datuma začetka veljavnosti sporazuma naprej zagotovili, da ne bo obstajala diskriminacija med državljani pogodbenic glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja ali prodaja.

2.5 V primeru javnih podjetij ali podjetij, katerim države članice ali Republika Moldavija dodelijo izključne pravice, pogodbenici izrazita pripravljenost, da bosta od četrtega leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovili, da se ne uzakoni niti ohranja ukrep, ki bi izkrivljal trgovino med Skupnostjo in Republiko Moldavijo v meri, ki je v nasprotju z interesi pogodbenic. Ta določba pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so naložene takšnim podjetjem.

2.6 Rok iz odstavkov 2.4 in 2.5 lahko pogodbenici sporazumno podaljšata.

3. Na zahtevo Skupnosti ali Republike Moldavije lahko v Svetu za sodelovanje potekajo posvetovanja o omejevanju ali izkrivljanju konkurence iz odstavkov 1 in 2 ter o izvajanju pravil o konkurenci, z upoštevanjem zakonsko določenih omejitev glede razkrivanja podatkov, zaupnosti in poslovne tajnosti. Posvetovanja lahko vključujejo tudi vprašanja o razlagi odstavkov 1 in 2.

4. Pogodbenice z izkušnjami pri izvajanju pravil o konkurenci na zahtevo preučita in v mejah razpoložljivih sredstev zagotovita polno tehnično pomoč za razvoj in izvajanje pravil o konkurenci drugim pogodbenicam.

5. Zgoraj navedene določbe ne posegajo v pravice pogodbenic, da uporabijo primerne ukrepe, zlasti tiste iz člena 18, da bi se spopadle z izkrivljanjem trgovine z blagom ali storitvami.

Člen 49

1. Na podlagi določb tega člena in Priloge III, Republika Moldavija še naprej izboljšuje zaščito pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, da bi do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovila raven zaščite, ki je podobna ravni zaščite v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za izvajanje takšnih pravic.

2. Do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Republika Moldavija pristopi k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine iz odstavka 1 Priloge III, katerih pogodbenice so države članice Skupnosti ali ki jih države članice dejansko uporabljajo v skladu z ustreznimi določbami iz teh konvencij.

Člen 50

1. Pogodbenici priznavata, da je približevanje obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije zakonodaji Skupnosti pomemben pogoj za krepitev gospodarskih vezi med Republiko Moldavijo in Skupnostjo. Republika Moldavija si prizadeva postopoma zagotoviti združljivost svoje zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

2. Približevanje zakonodaje zajema zlasti naslednja področja: carinsko pravo, pravo družb, bančno pravo, računovodstvo in obdavčenje družb, intelektualno lastnino, varstvo delavcev pri delu, finančne storitve, pravila konkurence, javna naročila, varstvo zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, okolje, varstvo potrošnikov, posredno obdavčenje, tehnična pravila in standarde, jedrsko pravo in predpise, transport.

3. Skupnost zagotavlja Republiki Moldaviji tehnično pomoč, ki je primerna za izvajanje teh ukrepov, ki med drugim lahko zajema:

- izmenjavo strokovnjakov,

- zagotavljanje zgodnjih informacij, zlasti o ustrezni zakonodaji,

- organizacijo seminarjev,

- šolanje in usposabljanje,

- pomoč pri prevajanju zakonodaje v ustreznih sektorjih.

NASLOV VII

GOSPODARSKO SODELOVANJE

Člen 51

1. Skupnost in Republika Moldavija vzpostavljata gospodarsko sodelovanje z namenom, da pripomoreta k procesu reforme in okrevanja gospodarstva ter trajnostnega razvoja Republike Moldavije. Tako sodelovanje bo okrepilo obstoječe gospodarske vezi v korist obeh pogodbenic.

2. Usmeritve in drugi ukrepi bodo zasnovani v smeri gospodarskih in družbenih reform ter prestrukturiranja gospodarskega sistema Republike Moldavije in jih bodo vodile zahteve trajnostnega in skladnega družbenega razvoja; vanje bodo tudi v celoti zajete zahteve okolja.

3. V ta namen se bo sodelovanje osredotočilo na industrijsko sodelovanje, spodbujanje naložb in njihovo varstvo, javna naročila, standarde in ugotavljanje skladnosti, rudarstvo in surovine, znanost in tehnologijo, izobraževanje in usposabljanje, kmetijstvo in živilsko-predelovalni sektor, energetiko, okolje, promet, telekomunikacije, finančne storitve, pranje denarja, denarno politiko, regionalni razvoj, socialno sodelovanje, turizem, mala in srednje velika podjetja, informacije in komunikacije, varstvo potrošnikov, carine, sodelovanje na področju statistike, gospodarstvo in droge.

4. Posebno pozornost je treba posvetiti ukrepom, ki lahko pospešujejo sodelovanje med neodvisnimi državami z namenom spodbujanja skladnega razvoja regije.

5. Če je to primerno, lahko Skupnost za gospodarsko sodelovanje in druge oblike sodelovanja iz tega sporazuma nudi tehnično pomoč, z upoštevanjem ustrezne uredbe Sveta, ki se v Skupnosti uporablja za tehnično pomoč neodvisnim državam, prioritet, ki so bile določene v indikativnem programu v zvezi s tehnično pomočjo Skupnosti Republiki Moldaviji, in uveljavljenih postopkov za usklajevanje in izvajanje.

6. Svet za sodelovanje sestavi priporočila za razvoj sodelovanja na področjih iz odstavka 3.

Člen 52

Industrijsko sodelovanje

1. Cilj sodelovanja je zlasti spodbujati naslednje:

- razvoj poslovnih stikov med gospodarskimi subjekti na obeh straneh, katerega cilj je na primer prenos tehnologije ter znanja in izkušenj,

- sodelovanje Skupnosti pri prestrukturiranju in tehnični nadgradnji industrije Republike Moldavije,

- izboljšanje uprave,

- razvoj primernih tržnih pravil in prakse, skupaj s trženjem proizvodov,

- varstvo okolja,

- prilagajanje strukture industrijske proizvodnje standardom naprednega tržnega gospodarstva,

- preureditev kompleksa vojaške industrije.

2. Določbe iz tega člena ne vplivajo na izvajanje pravil Skupnosti o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja.

Člen 53

Spodbujanje in zaščita naložb

1. Ob upoštevanju ustreznih pooblastil in pristojnosti Skupnosti in držav članic, je cilj sodelovanja ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje naložbe, zlasti z boljšimi pogoji glede varstva naložb, prenosa kapitala in izmenjave informacij o možnostih za naložbe.

2. Posebni cilji sodelovanja so:

- sklepanje sporazumov o spodbujanju in zaščiti naložb med državami članicami in Republiko Moldavijo, kjer je to primerno,

- sklepanje sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju med državami članicami in Republiko Moldavijo, kjer je to primerno,

- ustvarjanje ugodnih pogojev za tuje naložbe v moldavsko gospodarstvo,

- oblikovanje ustaljenih in primernih poslovnih zakonov in pogojev ter izmenjava podatkov o zakonih, predpisih in upravni praksi na področju naložb,

- izmenjava informacij o naložbenih priložnostih med drugim na trgovinskih sejmih, razstavah, trgovinskih tednih in drugih prireditvah.

Člen 54

Javna naročila

Pogodbenici sodelujeta, da bi ustvarili pogoje za odprto in konkurenčno dodeljevanje pogodb za blago in storitve, zlasti z javnimi razpisi.

Člen 55

Sodelovanje na področju standardov in ugotavljanja skladnosti

1. Cilj sodelovanja med pogodbenicama je spodbujanje usklajevanja z mednarodnimi kriteriji, načeli in smernicami, ki se jih je treba držati na področju standardov in ugotavljanja skladnosti. Potrebni ukrepi bodo olajšali napredek k vzajemnemu priznavanju na področju ugotavljanja skladnosti in k izboljšanju kakovosti moldavskih izdelkov.

2. V ta namen si prizadevata:

- spodbujati ustrezno sodelovanje z organizacijami in institucijami, specializiranimi na teh področjih,

- spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti ter izvajanje evropskih standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti,

- omogočiti izmenjavo izkušenj in tehničnih podatkov na področju upravljanja kakovosti.

Člen 56

Rudarstvo in surovine

1. Cilj pogodbenic je povečati naložbe in trgovino v sektorju rudarstva in surovin.

2. Sodelovanje se osredotoči še zlasti na naslednja področja:

- izmenjava podatkov o razvoju v sektorju rudarstva in barvnih kovin,

- oblikovanje pravnega okvirja za sodelovanje,

- trgovinske zadeve,

- sprejem zakonskih in drugih ukrepov na področju varstva okolja,

- usposabljanje,

- varstvo v rudarski industriji.

Člen 55

Sodelovanje v znanosti in tehnologiji

1. Pogodbenici spodbujata sodelovanje pri civilnih znanstvenih raziskavah in tehnološkem razvoju, na podlagi vzajemnih koristi in, z upoštevanjem razpoložljivosti sredstev, primernega dostopa do svojih programov in z upoštevanjem ustreznih ravni učinkovitega varovanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2. Sodelovanje v znanosti in tehnologiji zajema:

- izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij,

- skupne raziskave in tehnološki razvoj,

- usposabljanje in program izmenjave znanstvenikov, raziskovalcev in tehnikov, ki se ukvarjajo s raziskavami in tehnološkim razvojem na obeh straneh.

Če ima takšno sodelovanje obliko dejavnosti, ki vključujejo izobraževanje in/ali usposabljanje, se mora izvajati v skladu z določbami iz člena 58.

Pogodbenici lahko na podlagi medsebojnega sporazuma izvajata drugačne oblike sodelovanja na področju znanosti in tehnologije.

Pri izvajanju takšnih dejavnosti sodelovanja je treba posvetiti posebno pozornost prerazporejanju znanstvenikov, inženirjev, raziskovalcev in tehnikov, ki se ali so se ukvarjali z raziskavami ali/in proizvodnjo orožja za množično uničenje.

3. Sodelovanje iz tega člena se izvaja v skladu s posebnimi dogovori, o katerih se je treba pogajati in jih sprejeti v skladu s postopki, ki jih sprejme vsaka pogodbenica, in ki bodo med drugim določali primerne določbe za pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Člen 58

Izobraževanje in usposabljanje

1. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da se dvigne raven splošne izobrazbe in poklicne usposobljenosti v Republiki Moldaviji, tako v javnem kakor tudi v zasebnem sektorju.

2. Sodelovanje se osredotoči še zlasti na naslednja področja:

- posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja in usposabljanja v Republiki Moldaviji, vključno s sistemom izdajanja potrdil visokošolskih zavodov in visokošolskih diplom,

- usposabljanje poslovodnih delavcev v javnih in zasebnih podjetjih in državnih uradnikov na prednostnih področjih, ki se določijo,

- sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in med izobraževalnimi ustanovami in podjetji,

- mobilnost učiteljev, študentov, upravljalcev, mladih znanstvenikov in raziskovalcev ter mladih ljudi,

- spodbujanje poučevanja na področju evropskih študij v okviru ustreznih ustanov,

- poučevanje jezikov Skupnosti,

- podiplomsko usposabljanje konferenčnih tolmačev,

- usposabljanje novinarjev,

- usposabljanje mentorjev.

3. Morebitno sodelovanje ene pogodbenice v ustreznih programih na področju izobraževanja in usposabljanja druge pogodbenice se lahko obravnava v skladu s ustreznimi postopki in, kjer je to primerno, bodo določeni institucionalni okvirji in programi za sodelovanje na podlagi udeležbe Republike Moldavije v programu Skupnosti Tempus.

Člen 59

Kmetijstvo in živilskopredelovalni sektor

Namen sodelovanja na tem področju je izvedba agrarne reforme; modernizacija, privatizacija in prestrukturiranje kmetijstva, živilskopredelovalne industrije in storitvenih sektorjev v Republiki Moldaviji; razvoj domačega in tujih trgov za moldavske izdelke, v pogojih, ki zagotavljajo varstvo okolja, in z upoštevanjem potrebe po izboljšanju varnosti oskrbe s hrano. Cilj pogodbenic je tudi postopno približevanje moldavskih standardov tehničnim predpisov Skupnosti v zvezi z industrijskimi in kmetijskimi prehrambenimi proizvodi, vključno s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi.

Člen 60

Energetika

1. V skladu z načeli tržnega gospodarstva in Evropsko energetsko listino pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta postopno združitev energetskih trgov v Evropi.

2. Sodelovanje med drugim vključuje naslednja področja:

- vpliv energetske proizvodnje in porabe na okolje, da bi preprečili ali čimbolj zmanjšali škodo, ki jo takšne dejavnosti povzročajo okolju,

- izboljšanje kakovosti in varnosti oskrbe z energijo, vključno z diverzifikacijo dobaviteljev na gospodaren in okolju neškodljiv način,

- oblikovanje energetske politike,

- izboljšanje vodenja in ureditve sektorja energetike v skladu s tržnim gospodarstvom,

- oblikovanje številnih institucionalnih, pravnih, davčnih in drugih pogojev, ki so potrebni za spodbujanje povečanja trgovanja in naložb v energetiko,

- spodbujanje varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti,

- modernizacija, razvoj in diverzifikacija energetskih infrastruktur,

- izboljšanje energetskih tehnologij za oskrbo z in končno uporabo vseh vrst energije,

- upravljanje in tehnično usposabljanje v sektorju energetike.

Člen 61

Okolje

1. Ob upoštevanju Evropske energetske listine in Deklaracije Luzernske konference iz leta 1993 pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju okolja in zdravja ljudi.

2. Cilj sodelovanja je boj proti poslabšanju okolja in zlasti:

- učinkovit nadzor nad ravnijo onesnaževanja in ocenjevanje okolja; sistem obveščanja o stanju okolja,

- boj proti lokalnemu, regionalnemu in čezmejnemu onesnaževanju zraka in vode,

- ekološka obnova,

- trajnostna, energetsko in okoljsko učinkovita proizvodnja in raba energije,

- varnost industrijskih objektov,

- razvrščanje kemikalij in varno ravnanje z njimi,

- kakovost vode,

- zmanjšanje količine odpadkov, njihovo recikliranje in varno odlaganje ter izvajanje Baselske konvencije,

- vpliv kmetijstva erozije zemlje in onesnaževanja s kemikalijami na okolje,

- varstvo gozdov,

- ohranjanje biološke raznolikosti, zaščitenih območij in trajnostna uporaba bioloških virov in ravnanje z njimi,

- načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom,

- uporaba gospodarskih in fiskalnih instrumentov,

- globalne podnebne spremembe,

- okoljsko izobraževanje in ozaveščenost,

- izvajanje Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje iz Espooja.

3. Sodelovanje se odvija predvsem v obliki:

- načrtovanja za ravnanje ob nesrečah in v drugih kriznih razmerah,

- izmenjave informacij in strokovnjakov, vključno z informacijami in strokovnjaki s področja prenosa čistih tehnologij in varne ter okolju neškodljive uporabe biotehnologij,

- skupnih raziskovalnih dejavnosti,

- približevanja zakonodaje standardom Skupnosti,

- sodelovanja na regionalni ravni, vključno s sodelovanjem v okviru Evropske agencije za okolje in na mednarodni ravni,

- razvoja strategij, zlasti glede globalnih vprašanj in vprašanj v zvezi s podnebjem, ter za doseganje trajnostnega razvoja,

- presoje vplivov na okolje.

Člen 62

Promet

1. Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju prometa.

2. Cilj takšnega sodelovanja je med drugim prestrukturiranje in posodobitev prometnih sistemov in omrežij v Republiki Moldaviji ter razvoj in zagotavljanje, kjer je primerno, skladnosti prevoznih sistemov v okviru doseganja bolj globalnega prevoznega sistema.

Sodelovanje med drugim vključuje:

- posodobitev upravljanja in dejavnosti v cestnem prometu, na železnici, v pristaniščih in na letališčih,

- posodobitev in razvoj železnic, vodnih poti, cest, pristanišč, letališč in infrastrukture za zračno plovbo, skupaj s posodobitvijo večjih poti, ki so v skupnem interesu in transevropskih povezav na zgoraj opisane načine,

- spodbujanje in razvoj multimodalnega prevoza,

- spodbujanje skupnih raziskovalnih in razvojnih programov,

- pripravo zakonskega in institucionalnega okvira za razvoj in izvajanje politike, vključno s privatizacijo prevoznega sektorja.

Člen 63

Poštne storitve in telekomunikacije

V okviru svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenici širita in krepita sodelovanje na naslednjih področjih:

- oblikovanje politik in smernic za razvoj sektorja telekomunikacij in poštnih storitev,

- razvoj načel tarifne politike in trženja telekomunikacijskih in poštnih storitev,

- spodbujanje razvoja projektov za telekomunikacijske in poštne storitve ter pridobivanje naložb,

- povečanje učinkovitosti in kakovosti opravljanja telekomunikacijskih in poštnih storitev, med drugim z liberalizacijo dejavnosti podsektorjev,

- napredna uporaba telekomunikacij, zlasti na področju elektronskega prenosa sredstev,

- upravljanje telekomunikacijskih omrežij in njihova optimizacija,

- primerna zakonska osnova za opravljanje telekomunikacijskih in poštnih storitev ter za uporabo radiofrekvenčnega spektra,

- usposabljanje na področju telekomunikacij in poštnih storitev za poslovanje v tržnih pogojih.

Člen 64

Finančne storitve

Cilj sodelovanja je predvsem olajšanje vključevanja Republike Moldavije v splošno sprejete sisteme medsebojnih poravnav. Tehnično sodelovanje je osredotočeno na:

- razvoj bančništva in finančnih storitev, razvoj skupnega trga kreditnih sredstev, vključevanje Republike Moldavije v splošno sprejete sisteme medsebojnih poravnav,

- razvoj fiskalnega sistema, fiskalnih ustanov v Republiki Moldaviji in izmenjava izkušenj ter usposabljanje osebja za fiskalne zadeve,

- razvoj zavarovalniških storitev, ki bi med drugim ustvarile ugoden okvir za udeležbo podjetij Skupnosti pri ustanavljanju joint ventures v zavarovalniškem sektorju v Republiki Moldaviji, ter razvoj zavarovanj izvoznih kreditov.

Takšno sodelovanje zlasti prispeva k hitrejšemu razvoju odnosov med Republiko Moldavijo in državami članicami v sektorju finančnih storitev.

Člen 65

Monetarna politika

Na prošnjo moldavskih oblasti Skupnost nudi tehnično pomoč, ki je namenjena podpori prizadevanj Republike Moldavije pri krepitvi lastnega denarnega sistema, doseganju konvertibilnosti njene valute in postopnem prilagajanju njenih politik politikam Evropskega monetarnega sistema. To vključuje neformalno izmenjavo stališč o načelih in delovanju Evropskega monetarnega sistema.

Člen 66

Pranje denarja

1. Pogodbenici se strinjata, da so potrebna resna prizadevanja in sodelovanje, da se prepreči uporaba njihovih finančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno in zlasti iz nezakonitega trgovanja z mamili.

2. Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom oblikovanja primernih standardov za boj proti pranju denarja, ki so enaki standardom, sprejetim v Skupnosti in drugih mednarodnih institucijah na tem področju, zlasti v Projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 67

Regionalni razvoj

1. Pogodbenici krepita sodelovanje na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora.

2. V ta namen spodbujata izmenjavo podatkov med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi o regionalni politiki in politiki načrtovanja rabe prostora ter o načinih oblikovanja regionalnih politik s posebnim poudarkom na razvoju prikrajšanih območij.

Spodbujata tudi neposredne stike med ustreznimi regijami in javnimi organizacijami, ki so odgovorne za načrtovanje regionalnega razvoja med drugim s ciljem izmenjevati metode in načine za spodbujanje regionalnega razvoja.

Člen 68

Sodelovanje na socialnem področju

1. Na področju zdravja in varstva pogodbenici razvijata medsebojno sodelovanje z namenom, da izboljšata raven varovanja zdravja in varstva delavcev.

Sodelovanje vključuje zlasti:

- izobraževanje in usposabljanje o zdravju in varstvu s posebnim poudarkom na sektorjih z visoko stopnjo tveganja,

- razvoj in spodbujanje preventivnih ukrepov za boj proti boleznim povezanim z delom in drugim z delom povezanim težavam,

- preprečevanje tveganja hudih nesreč in ravnanje s strupenimi kemikalijami,

- raziskave za razvoj temeljnega znanja o delovnem okolju ter zdravju in varnosti delavcev.

2. Na področju zaposlovanja sodelovanje vključuje zlasti tehnično pomoč pri:

- optimizaciji trga delovne sile,

- posodobitvi storitev pri iskanju zaposlitve in svetovalnih storitev,

- načrtovanju in vodenju programov prestrukturiranja,

- spodbujanju razvoja na področju lokalnega zaposlovanja,

- izmenjavi podatkov o programih fleksibilnega zaposlovanja, skupaj s tistimi, ki spodbujajo samozaposlovanje in podjetništvo.

3. Pogodbenici posvečata posebno pozornost sodelovanju na področju socialnega varstva, ki med drugim vključuje sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju reform socialnega varstva v Republiki Moldaviji.

Cilj teh reform je razvoj takšnih načinov varstva v Republiki Moldaviji, kakršni so značilni za tržna gospodarstva, in zajema vse smeri socialnega varstva.

Člen 69

Turizem

Pogodbenici povečujeta in razvijata medsebojno sodelovanje, ki zajema:

- olajševanje turistične menjave,

- sodelovanje med uradnimi turističnimi organi,

- povečanje pretoka informacij,

- prenos znanja in izkušenj,

- preučevanje možnosti za skupno delo,

- usposabljanje za razvoj turizma.

Člen 70

Mala in srednje velika podjetja

1. Pogodbenici si prizadevata za razvoj in krepitev malih in srednje velikih podjetij ter njihovih združenj in sodelovanja med MSP v Skupnosti in v Republiki Moldaviji.

2. Sodelovanje vključuje tehnično pomoč, zlasti na naslednjih področjih:

- razvoj zakonskega okvira za MSP,

- razvoj primerne infrastrukture (agencija za podporo MSP, komunikacije, pomoč pri ustvarjanju sklada za MSP),

- razvoj tehnoloških parkov.

Člen 71

Informacije in komunikacije

Pogodbenici podpirata razvoj sodobnih načinov ravnanja z informacijami, vključno z mediji, in spodbujata učinkovito medsebojno izmenjavo informacij. Prednost dajeta programom, katerih namen je nuditi splošni javnosti osnovne informacije o Skupnosti in Republiki Moldaviji, vključno z vzajemnim dostopom do baz podatkov, kjer je to mogoče, ob polnem spoštovanju pravic intelektualne lastnine.

Člen 72

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici tesno sodelujeta z namenom, da bi dosegli združljivost njunih sistemov varstva potrošnikov. Takšno sodelovanje lahko vključuje izmenjavo podatkov o zakonodajnem delu in institucionalni reformi, ustanovitev trajnih sistemov za izmenjavo podatkov o nevarnih izdelkih, boljše obveščanje potrošnikov zlasti o cenah, značilnostih ponujenih proizvodov in storitev, razvoj izmenjav med zastopniki interesov potrošnikov, povečanje skladnosti politik varstva potrošnikov in organizacijo seminarjev in usposabljanj.

Člen 73

Carine

1. Cilj sodelovanja je zagotoviti skladnost z vsemi določbami, ki naj bi bile sprejete v zvezi s trgovino in pošteno trgovino, in doseči uskladitev carinskega sistema Republike Moldavije s sistemom Skupnosti.

2. Sodelovanje vključuje zlasti naslednje:

- izmenjavo informacij,

- izboljšanje delovnih metod,

- uveljavitev kombinirane nomenklature in enotne upravne listine,

- medsebojno povezavo med tranzitnima sistemoma Skupnosti in Republike Moldavije,

- poenostavitev pregledov in formalnosti glede prevoza blaga,

- podporo pri uvedbi sodobnih carinskih informacijskih sistemov,

- organizacijo seminarjev in usposabljanj.

3. Brez poseganja v nadaljnje sodelovanje, predvideno s tem sporazumom in zlasti s členom 76, si upravni organi pogodbenic v zadevah s področja carin medsebojno pomagajo v skladu z določbami Protokola, ki je v prilogi k temu sporazumu.

Člen 74

Sodelovanje na področju statistike

Namen sodelovanja na tem področju je razvoj učinkovitega statističnega sistema, ki bo zagotavljal zanesljive statistične podatke, potrebne za podporo in spremljanje gospodarskih reform, in ki bodo pripomogli k razvoju zasebnih podjetij v Republiki Moldaviji.

Pogodbenici sodelujeta zlasti na naslednjih področjih:

- prilagoditev moldavskega statističnega sistema mednarodnim metodam, standardom in klasifikaciji,

- izmenjava statističnih podatkov,

- zagotavljanje potrebnih statističnih makro- in mikroekonomskih podatkov za izvajanje in vodenje gospodarskih reform.

Skupnost bo v ta namen Republiki Moldaviji prispevala tehnično pomoč.

Člen 75

Gospodarstvo

Pogodbenici olajšujeta potek gospodarskih reform in usklajevanja gospodarskih politik s sodelovanjem z namenom izboljšanja razumevanja temeljev njunih gospodarstev ter oblikovanje in uresničevanje gospodarske politike v tržnem gospodarstvu. V ta namen si pogodbenici izmenjujeta podatke o makroekonomskih dosežkih in obetih.

Skupnost nudi tehnično pomoč tako, da:

- Republiki Moldaviji zagotovi strokovno svetovanje in tehnično pomoč v procesu gospodarske reforme,

- spodbuja sodelovanje med ekonomisti z namenom pospešiti prenos znanja in izkušenj za načrtovanje gospodarske politike in zagotovi, da je z rezultati raziskav v zvezi s to politiko seznanjen kar najširši krog ljudi.

Člen 76

Prepovedane droge

V okviru svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenici sodelujeta pri povečevanju učinkovitosti politik in ukrepov usmerjenih proti nezakoniti proizvodnji, oskrbi in nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi, vključno s preprečevanjem zlorabe prekurzorjev, ter pri spodbujanju preventive in zmanjševanja povpraševanja po teh izdelkih. Sodelovanje na tem področju temelji na medsebojnem posvetovanju in tesnem sodelovanju med pogodbenicama glede ciljev in ukrepov na različnih področjih povezanih z mamili.

NASLOV VIII

SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE

Člen 77

Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali in olajševali sodelovanje na področju kulture. Če je to primerno, so predmet sodelovanja lahko programi kulturnega sodelovanja Skupnosti ali takšni programi ene ali več držav članic, razvijejo pa se lahko tudi druge, obojestransko zanimive dejavnosti.

NASLOV IX

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 78

Da bi dosegli cilje tega sporazuma in v skladu s členi 79, 80 in 81 Republika Moldavija prejme začasno finančno pomoč Skupnosti s tehnično pomočjo v obliki nepovratnih sredstev za pospeševanje gospodarskega prestrukturiranja Republike Moldavije.

Člen 79

Takšna finančna pomoč je zajeta v okviru TACIS, ki je predviden v ustrezni uredbi Sveta Skupnosti.

Člen 80

Cilji in področja finančne pomoči Skupnosti se določijo v okvirnem programu, ki odraža vzpostavljene prioritete, o katerih se pogodbenici dogovorita z upoštevanjem potreb Republike Moldavije, sposobnosti sektorjev, da to pomoč porabijo, ter potek reforme. Pogodbenici o tem obvestita Svet za sodelovanje.

Člen 81

Da bi omogočili optimalno porabo razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da je tehnična pomoč Skupnosti dobro usklajena s prispevki iz drugih virov, npr. od držav članic, drugih držav in mednarodnih organizacij, kakor so Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Evropska banka za obnovo in razvoj ter Razvojni program Združenih narodov in Mednarodni denarni sklad.

NASLOV X

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 82

Ustanovi se Svet za sodelovanje, ki nadzira izvajanje tega Sporazuma. Sestaja se na ministrski ravni enkrat letno. Proučuje vsa pomembna vprašanja, ki izhajajo iz okvira tega sporazuma, in vsa druga bilateralna ali mednarodna vprašanja vzajemnega interesa z namenom doseganja ciljev tega sporazuma. Svet za sodelovanje lahko sestavi ustrezna priporočila po dogovoru med pogodbenicama.

Člen 83

1. Svet za sodelovanje sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani vlade Republike Moldavije na drugi.

2. Svet za sodelovanje sprejme svoj poslovnik.

3. Svetu za sodelovanje izmenoma predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik vlade Republike Moldavije.

Člen 84

1. Svetu za sodelovanje pri opravljanju njegovih nalog pomaga Odbor za sodelovanje, ki ga sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropske unije in članov Komisije Evropskih skupnosti na eni strani in predstavniki vlade Republike Moldavije na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov. Odboru za sodelovanje izmenoma predsedujeta Skupnost in Republika Moldavija.

Svet za sodelovanje v svojem poslovniku določi naloge Odbora za sodelovanje, ki vključujejo pripravo sestankov Sveta za sodelovanje in določajo, kako Odbor deluje.

2. Svet za sodelovanje lahko na Odbor za sodelovanje prenese katero koli svoje pooblastilo, ki bo zagotovilo kontinuiteto med sestanki Sveta za sodelovanje.

Člen 85

Svet za sodelovanje lahko sklene, da ustanovi kateri koli drug poseben odbor ali organ, ki mu lahko pomaga pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti ter določi sestavo in dolžnosti takšnih odborov ali organov in način njihovega delovanja.

Člen 86

Pri preučevanju zadev, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma v zvezi z določbo, ki se nanaša na člen GATT, Svet za sodelovanje čimbolj upošteva razlago, ki jo za zadevni člen GATT običajno uporabljajo pogodbenice GATT.

Člen 87

Ustanovi se Parlamentarni odbor za sodelovanje. To je forum za sestajanje in izmenjavo mnenj članov moldavskega parlamenta in Evropskega parlamenta. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih sam določi.

Člen 88

1. Parlamentarni odbor za sodelovanje sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni in člani moldavskega parlamenta na drugi strani.

2. Parlamentarni odbor za sodelovanje sprejme svoj poslovnik.

3. Parlamentarnemu odboru za sodelovanje izmenično predsedujeta Evropski parlament in moldavski parlament v skladu z določbami poslovnika.

Člen 89

Parlamentarni odbor za sodelovanje lahko od Sveta za sodelovanje zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, ta pa potem Odboru predloži zahtevane informacije.

Parlamentarni odbor za sodelovanje se obvešča o priporočilih Sveta za sodelovanje.

Parlamentarni odbor za sodelovanje lahko daje priporočila Svetu za sodelovanje.

Člen 90

1. V okviru tega sporazuma se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo zagotovila, da imajo fizične in pravne osebe druge pogodbenice v primerjavi z njenimi državljani nediskriminatorni dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenic, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2. V mejah svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenici:

- spodbujata sprejem arbitraže za poravnavo sporov, ki nastanejo pri poslovnih transakcijah ali sodelovanju med gospodarskimi subjekti Skupnosti in tistimi v Republiki Moldaviji,

- se strinjata, da lahko v primeru, da se spor predloži arbitraži, vsaka stranka v sporu izbere svojega razsodnika, ne glede na njegovo državljanstvo, razen če pravilnik arbitražnega centra, ki sta ga izbrali pogodbenici, določa drugače, in da je predsedujoči tretji razsodnik ali edini razsodnik lahko državljan tretje države,

- priporočita svojim gospodarskim subjektom, naj sporazumno izberejo pravo, ki se uporablja v njihovih pogodbah,

- spodbujata uporabo arbitražnih pravil, ki jih je izdala Komisija Združenih Narodov za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral), in arbitraže v kateri koli državi, ki je pogodbenica Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, sklenjene v New Yorku dne 10. junija 1958.

Člen 91

Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katere koli ukrepe:

(a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja podatkov, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b) ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da taki ukrepi ne omejujejo pogojev konkurence za izdelke, ki se ne uporabljajo za posebne vojaške namene;

(c) ki se ji zdijo bistveni za lastno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki vplivajo na ohranjanje zakonitosti in reda, v času vojne ali resne mednarodne napetosti, ki predstavlja nevarnost vojne, ali z namenom, da izpolni obveznosti, ki jih je sprejela za ohranjanje miru in mednarodne varnosti;

(d) ki se ji zdijo potrebni za spoštovanje njenih mednarodnih obveznosti na področju nadziranja dvojne uporabe industrijskega blaga in tehnologij z dvojno rabo.

Člen 92

1. Na področjih, ki so vsebovana v tem sporazumu in brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki jih ta vsebuje:

- dogovori, ki jih uporablja Republika Moldavija glede Skupnosti, ne smejo povzročiti diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji,

- dogovori, ki jih uporablja Skupnost glede Republike Moldavije, ne smejo povzročiti diskriminacije med državljani Moldavije ali njihovimi podjetji ali podružnicami.

2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje prebivališče niso v enakem položaju.

Člen 93

1. Vsaka od pogodbenic lahko Svetu za sodelovanje predloži vsak spor v zvezi z uporabo ali razlago tega sporazuma.

2. Svet za sodelovanje lahko reši spor s priporočilom.

3. Če ni možno rešiti spora v skladu z odstavkom 2, lahko vsaka pogodbenica obvesti drugo o imenovanju spravnega posredovalca; druga pogodbenica mora potem v dveh mesecih imenovati drugega spravnega posredovalca. Za uporabo tega postopka se Skupnost in države članice štejejo kot ena stran v sporu.

Svet za sodelovanje imenuje tretjega spravnega posredovalca.

Spravni posredovalci sprejemajo priporočila z večino glasov. Takšna priporočila niso zavezujoča za stranke.

Člen 94

Pogodbenici se strinjata, da se bosta na zahtevo ene od pogodbenic preko ustreznih poti pravočasno posvetovali in reševali zadeve v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma ter drugih pomembnih vidikov odnosov med pogodbenicama.

Določbe iz tega člena ne vplivajo in ne posegajo v člene 17, 18, 93 in 99.

Člen 95

Obravnavanje, ki se priznava Republiki Moldaviji na podlagi tega sporazuma, ni bolj ugodno, kakor je tisto, ki si ga države članice priznavajo med seboj.

Člen 96

Za namene tega sporazuma izraz "pogodbenici" pomeni Republiko Moldavijo na eni strani in Skupnost ali njene države članice, ali Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na drugi.

Člen 97

Če so zadeve, zajete v tem sporazumu, zajete v Pogodbi o Evropski energetski listini in njenih protokolih, se ob začetku veljavnosti Pogodba in protokoli uporabljajo za takšne zadeve, vendar le v obsegu, v katerem je takšna uporaba tam določena.

Člen 98

Ta sporazum se sklene za začetno obdobje 10 let. Sporazum se avtomatično podaljša vsako leto, če nobena izmed pogodbenic drugi pogodbenici ne pisno sporoči, da odstopa od Sporazuma šest mesecev pred koncem njegove veljavnosti.

Člen 99

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2. Če ena od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden pa to stori, predloži Svetu za sodelovanje, razen v posebnih nujnih primerih, vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja z namenom, da se najde za obe pogodbenici sprejemljiva rešitev.

Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki kar najmanj motijo uresničevanje Sporazuma. Če druga pogodbenica to zahteva, je treba takšne ukrepe nemudoma sporočiti Svetu za sodelovanje.

Člen 100

Priloge I, II, III, IV in V skupaj s Protokolom so sestavni del tega sporazuma.

Člen 101

Dokler se ne dosežejo enakovredne pravice za posameznike in gospodarske subjekte po tem sporazumu, ta ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, ki zavezujejo eno ali več držav članic na eni in Republiko Moldavijo na drugi strani, razen na področjih, ki so v pristojnosti Skupnosti, in brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz tega sporazuma na področjih, ki so v njihovi pristojnosti.

Člen 102

Ta sporazum na eni strani velja na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in pod pogoji, določenimi v teh pogodbah, in na drugi na ozemlju Republike Moldavije.

Člen 103

Generalni sekretar Sveta Evropske unije je depozitar tega sporazuma.

Člen 104

Sporazum je sestavljen v enem izvodu v angleškem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in moldavskem jeziku, pri čemer je vsako od besedil enako verodostojno.

Člen 105

Pogodbenici odobrita ta sporazum v skladu s svojimi lastnimi postopki.

Sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca po dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita, da so končani postopki, omenjeni v prvem odstavku.

Z začetkom veljavnosti in kar zadeva odnose med Republiko Moldavijo in Skupnostjo ta sporazum nadomesti Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o trgovini in trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisan v Bruslju 18. decembra 1989.

Člen 106

Če se pred zaključkom postopkov, ki so potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma, leta 1994 začnejo izvajati določbe nekaterih delov tega sporazuma s pomočjo začasnega sporazuma med Skupnostjo in Republiko Moldavijo, se pogodbenici strinjata, da bo v takšnem primeru izraz "dan začetka veljavnosti sporazuma" pomenil dan začetka veljavnosti Začasnega sporazuma.

Hecho en Bruselas, el veintiocho de noviembre de mil novecientos noventa y cuatro.Udfærdiget i Bruxelles den otteogtyvende november nitten hundrede og fire og halvfems.Geschehen zu Brüssel am achtundzwanzigsten November neunzehnhundertvierundneunzig.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι οκτώ Νοεμβρίου χίλια εννιακόσια ενενήντα τέσσερα.Done at Brussels on the twenty-eighth day of November in the year one thousand nine hundred and ninety-four.Fait à Bruxelles, le vingt-huit novembre mil neuf cent quatre-vingt-quatorze.Fatto a Bruxelles, addì ventotto novembre millenovecentonovantaquattro.Gedaan te Brussel, de achtentwintigste november negentienhonderd vierennegentig.Feito em Bruxelas, em vinte e oito de Novembro de mil novecentos e noventa e quatro.Întocmit la Bruxelles în a douăzeci şi opta zi a lunii noiembrie în anul o mie nouă sute nouăzeci şi patru.

Pour le Royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk BelgieFür das Königreich Belgien

+++++ TIFF +++++

På Kongeriget Danmarks vegne

+++++ TIFF +++++

Für die Bundesrepublik Deutschland

+++++ TIFF +++++

Για την Ελληνική Δημοκρατία

+++++ TIFF +++++

Por el Reino de Espana

+++++ TIFF +++++

Pour la République française

+++++ TIFF +++++

Thar cheann Na hÉireannFor Ireland

+++++ TIFF +++++

Per la Repubblica italiana

+++++ TIFF +++++

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

+++++ TIFF +++++

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

+++++ TIFF +++++

Pela República Portuguesa

+++++ TIFF +++++

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

+++++ TIFF +++++

Por las Comunidades EuropeasFor De Europæiske FællesskaberFür die Europäischen GemeinschaftenΓια τηζ Ευρωπαϊκέζ ΚοινότητεζFor the European CommunitiesPour les Communautés européennesPer le Comunita europeeVoor de Europese GemeenschappenPelas Comunidades Europeias

+++++ TIFF +++++

Pentru Republica Moldova

+++++ TIFF +++++

[1] Sporazum, sestavljen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije (španščini, danščini, nemščini, grščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini, finščini, švedščini), je bil objavljen v UL L 181, 24.6.1998, str. 3.Različice v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku so objavljene v pričujočem zvezku Posebne izdaje 2004.

--------------------------------------------------

SEZNAM PRILOŽENIH DOKUMENTOV

Priloga I | Okvirni seznam ugodnosti, ki jih Republika Moldavija priznava Neodvisnim državam v skladu s členom 10(3) |

Priloga II | Izredni ukrepi, ki odstopajo od določb iz člena 13 |

Priloga III | Konvencije o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine iz člena 49(2) |

Priloga IV | Pridržki Skupnosti v skladu s členom 29(1)(6) |

Priloga V | Pridržki Moldavije v skladu s členom 29(2)(a) |

Protokol o medsebojni pomoči med upravnimi organi v carinskih zadevah

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OKVIRNI SEZNAM UGODNOSTI, KI JIH REPUBLIKA MOLDAVIJA PRIZNAVA NEODVISNIM DRŽAVAM V SKLADU S ČLENOM 10(3)

1. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan.

Uvozne dajatve se ne izvajajo.

Izvozne dajatve se ne izvajajo za blago, dobavljeno na podlagi klirinških in meddržavnih sporazumov v količinah, ki so v njih določene.

Davek na dodano vrednost se ne uporablja pri izvozu in uvozu. Trošarina se ne uporablja pri izvozu.

Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan – izvozne kvote za dobave izdelkov na podlagi letnih meddržavnih sporazumov o trgovini in sodelovanju se odpirajo na enak način kakor za dobave za državne potrebe.

2. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan.

Plačila se lahko izvedejo v nacionalnih valutah teh držav ali v kateri koli drugi valuti, ki so jo sprejele Republika Moldavija ali te države.

Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Estonija, Gruzija, Kazahstan, Litva, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan – posebni sistem nekomercialnih postopkov, vključno s plačili iz takšnih postopkov.

3. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan – posebni sistem tekočih plačil.

4. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan – posebni cenovni sistem v trgovini z nekaterimi surovinami in polizdelki.

5. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan – posebni tranzitni pogoji.

6. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan – posebni pogoji za carinske postopke.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

IZREDNI UKREPI, KI ODSTOPAJO OD DOLOČB IZ ČLENA 13

1. Izredne ukrepe, ki odstopajo od določb iz člena 13, lahko Republika Moldavija uporablja v obliki količinskih omejitev na nediskriminatorni osnovi.

2. Ti ukrepi se lahko nanašajo samo na mlade gospodarske panoge ali na določene sektorje gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja ali v resnih težavah, zlasti kadar te težave povzročajo večje socialne probleme.

3. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15 % vrednosti vsega uvoza iz Skupnosti v zadnjem letu pred uvedbo količinskih omejitev, za katerega so na voljo statistični podatki.

Tem določbam se ni dovoljeno izogniti s povišano tarifno zaščito na zadevno uvoženo blago.

4. Te ukrepe je mogoče izvajati le v prehodnem obdobju, ki se izteče dne 31. decembra 1998, razen če se pogodbenici ne sporazumeta drugače, oziroma če Republika Moldavija postane pogodbenica GATT, kar nastopi prej.

5. Republika Moldavija obvesti Svet za sodelovanje o vseh ukrepih, ki jih namerava sprejeti na podlagi določb iz te priloge, in na zahtevo Skupnosti se je o takih ukrepih in o sektorjih, na katere se nanašajo, treba posvetovati v Svetu za sodelovanje, še preden začno veljati.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KONVENCIJE O PRAVICAH INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE IZ ČLENA 49(2)

1. Odstavek 2 člena 49 se nanaša na naslednje večstranske konvencije:

- Bernska konvencija za zaščito književnih in umetniških del (Pariški akt, 1971),

- Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961),

- Protokol k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk (Madrid, 1989),

- Niški aranžma o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva, 1977, in spremenjen leta 1979),

- Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin (UPOV) (Ženevska listina, 1991).

2. Svet za sodelovanje lahko priporoči, naj se odstavek 2 člena 49 uporablja za druge večstranske konvencije. Če bi se pojavili problemi na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki bi vplivali na pogoje poslovanja, se na zahtevo ene od pogodbenic takoj začnejo nujna posvetovanja, katerih namen je doseči obojestransko zadovoljivo rešitev.

3. Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta obveznostim, ki izhajajo iz naslednjih mnogostranskih konvencij:

- Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za namene postopkov patentiranja (1977, spremenjena v letu 1980),

- Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, in dopolnjena v letu 1979),

- Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina, 1967, in spremenjena v letu 1979),

- Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington, 1970, dopolnjena in spremenjena v letu 1984).

4. Od začetka veljavnosti tega sporazuma Republika Moldavija glede priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, družb in državljanov Skupnosti ne obravnava manj ugodno kot katero koli tretjo državo po dvostranskih sporazumih.

5. Določbe iz odstavka 4 se ne uporabljajo za ugodnosti, ki jih zagotavlja Republika Moldavija kateri koli tretji državi na učinkoviti vzajemni podlagi, ali za ugodnosti, ki jih Republika Moldavija zagotavlja drugim državam iz bivše ZSSR.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PRIDRŽKI SKUPNOSTI V SKLADU S ČLENOM 29(1)(b)

Rudarstvo

Nekatere države članice od podjetij, ki niso pod nadzorom ES, zahtevajo koncesijo za rudarstvo ali rudarske pravice.

Ribolov

Dostop do in uporaba bioloških virov in ribolovnih območij, ki se nahajajo morskih vodah, ki so pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic Skupnosti, je omejen na ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Skupnosti in so registrirana na ozemlju Skupnosti, razen če ni drugače določeno.

Nakup nepremičnin

V nekaterih državah za podjetja, ki niso pod nadzorom ES, za nakup nepremičnin veljajo omejitve.

Avdiovizualne storitve, vključno z radiem

Nacionalna obravnava proizvodnje in distribucije, vključno z radiodifuzijo in drugimi oblikami javnega prenosa, je lahko omejena na avdiovizualna dela, ki izpolnjujejo nekatere kriterije glede porekla.

Telekomunikacijske storitve vključno z mobilnimi in satelitskimi storitvami

Rezervirane storitve

V nekaterih državah članicah je dostop na trg komplementarnih storitev in infrastrukture omejen.

Strokovne storitve

Storitve so rezervirane za fizične osebe, ki so državljani držav članic. Pod nekaterimi pogoji lahko takšne osebe ustanavljajo družbe.

Kmetijstvo

V nekaterih državah članicah se nacionalno obravnavanje ne uporablja za družbe, ki niso pod nadzorom ES in se želijo ukvarjati s kmetijskim podjetništvom. Od družb, ki niso pod nadzorom ES, se za nakup vinogradov zahteva priglasitev ali po potrebi odobritev.

Storitve tiskovnih agencij

V nekaterih državah članicah veljajo omejitve tuje udeležbe v založbah in v radijskih in televizijskih postajah.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

PRIDRŽKI MOLDAVIJE V SKLADU S ČLENOM 29(2)(a)

Za nekatere vidike procesa privatizacije veljajo posebni pogoji ali omejitve.

Nakup in prodaja kmetijskih zemljišč in gozdov.

Organizacija igralništva, stav, loterij in podobnih dejavnosti.

Bančne storitve:

Minimalni zahtevani kapital za moldavsko hčerinsko družbo družbe iz tretje države znaša 2 milijona USD.

--------------------------------------------------

PROTOKOL

o medsebojni pomoči med upravnimi organi v carinskih zadevah

Člen 1

Opredelitve

Za namene tega protokola:

(a) "carinska zakonodaja" pomeni določbe, ki se uporabljajo na ozemljih pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter kakršen koli postopek carinjenja blaga, vključno z ukrepi prepovedi, omejevanja in nadzora, ki sta jih sprejeli omenjeni pogodbenici;

(b) "carine" pomenijo vse dajatve, davke, pristojbine ali druge takse, ki se zaračunavajo in pobirajo na ozemljih pogodbenic ob uporabi carinske zakonodaje, vendar ne vključujejo pristojbin in taks, ki so v znesku omejene na približen strošek opravljenih storitev;

(c) "organ prosilec" pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica, in prosi za pomoč v carinskih zadevah;

(d) "zaprošeni organ" pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica, in prejme prošnjo za pomoč v carinskih zadevah;

(e) "kršitev" pomeni vsako kršitev carinske zakonodaje, kot tudi vsak poskus kršitve takšne zakonodaje.

Člen 2

Področje veljavnosti

1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti med seboj pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, pri tem ko zagotavljata, da se carinska zakonodaja pravilno uporablja, še posebej s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskavo kršitev te zakonodaje.

2. Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, velja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Tudi ne zajema informacij, dobljenih s pooblastili, ki se izvajajo na zahtevo sodnih organov, razen če se ti organi s tem strinjajo.

Člen 3

Pomoč na zaprosilo

1. Na zaprosilo organa prosilca mu mora zaprošeni organ poslati vse ustrezne informacije, ki mu bodo omogočile, da zagotovi pravilno izvajanje carinske zakonodaje, vključno s podatki o opaženih ali načrtovanih ravnanjih, ki kršijo ali bi kršili takšno zakonodajo.

2. Na zaprosilo organa prosilca ga mora zaprošeni organ obvestiti, ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, ter navesti, če je to primerno, carinski postopek, ki je bil uporabljen za blago.

3. Na zaprosilo organa prosilca mora zaprošeni organ sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev nadzora nad:

(a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo;

(b) pretokom blaga, za katerega je bilo javljeno, da lahko povzroči znatne kršitve carinske zakonodaje;

(c) prevoznimi sredstvi, za katera se upravičeno domneva, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri ravnanjih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(d) kraji, kjer se blago skladišči na način, zaradi katerega se utemeljeno domneva, da je namenjeno ravnanjem, ki so v nasprotju s carinsko zakonodajo druge pogodbenice.

Člen 4

Pomoč brez predhodnega zaprosila

Pogodbenici si medsebojno brez predhodnega zaprosila v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zagotavljata pomoč, če menita, da je to potrebno za pravilno izvajanje carinske zakonodaje, zlasti, kadar dobita informacije glede:

- ravnanj, ki so kršila, kršijo ali pa bi lahko kršila to zakonodajo, in bi lahko zanimala druge pogodbenice,

- novih načinov ali metod, uporabljenih za uresničevanje takih ravnanj,

- blaga, za katero je znano, da je v zvezi z njim prišlo do znatnega kršenja carinske zakonodaje.

Člen 4

Dostava/obveščanje

Na zaprosilo organa prosilca mora zaprošeni organ v skladu s svojo zakonodajo sprejeti vse potrebne ukrepe z namenom, da naslovniku, ki ima stalno prebivališče ali sedež na njegovem ozemlju:

- dostavi vse dokumente,

- in ga obvešča o vseh odločitvah,

ki spadajo v ta protokol. V takem primeru se uporablja člen 6(3).

Člen 6

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

1. Zaprosila na podlagi tega protokola se pošljejo v pisni obliki. Zaprosilo morajo spremljati dokumenti, potrebni za njihovo izvršitev. Kadar nujnost primera to zahteva, se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki pa morajo biti takoj pisno potrjena.

2. Zaprosila v skladu z odstavkom 1 tega člena morajo vsebovati naslednje podatke:

(a) navedbo organa prosilca, ki zaprosi za pomoč;

(b) zaprošeni ukrep;

(c) predmet zaprosila in razlog zanj;

(d) zakone in druge predpise;

(e) kolikor mogoče natančne in obsežne navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki se preiskujejo;

(f) povzetek vseh pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb, razen v primerih, predvidenih v členu 5.

3. Zaprosila je treba predložiti v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv.

4. Če zaprosilo ne ustreza formalnim zahtevam, se lahko zahteva njegov popravek ali dopolnitev; vendar pa se lahko odredijo previdnostni ukrepi.

Člen 7

Izvrševanje zaprosil za pomoč

1. Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, mora zaprošeni organ, ali, kadar ta ne more sam ukrepati, upravni oddelek, na katerega je ta organ naslovil zaprosilo, v okviru svoje pristojnosti in razpoložljivih virov ravnati, kot bi deloval za svoj račun ali na zahtevo drugih organov iste pogodbenice, ter sporočiti informacije, ki jih že ima, izpeljati ustrezne poizvedbe ali urediti, da se le te izpeljejo.

2. Zaprosila za pomoč bodo obravnavana v skladu z zakoni in drugimi predpisi zaprošene pogodbenice.

3. Pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko sporazumno z drugo prizadeto pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, od uradov zaprošenega organa ali drugega organa, za katerega je zaprošeni organ odgovoren, dobijo informacije glede kršitev carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.

4. Uradniki pogodbenice so lahko sporazumno z drugo zadevno pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni ob poizvedbah, ki se izvajajo na ozemlju te pogodbenice.

Člen 8

Oblika za sporočanje informacij

1. Zaprošeni organ sporoči rezultate poizvedb organu prosilcu v obliki dokumentov, potrjenih kopij dokumentov, poročil in podobnega.

2. Dokumente, predvidene v odstavku 1, lahko zamenjajo računalniški podatki v kakršni koli obliki, ki se uporabljajo za enak namen.

Člen 9

Izjeme od obveznosti dajanja pomoči

1. Pogodbenice lahko zavrnejo dajanje pomoči, kot je predvideno v tem protokolu, če bi to:

(a) po vsej verjetnosti vplivalo na suverenost, javno politiko, varnost ali druge bistvene interese; ali

(b) vključevalo denarne ali davčne predpise, razen predpisov o carinah; ali

(c) kršilo industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost.

2. Če organ prosilec zaproša za pomoč, ki je sam ne bi mogel nuditi, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo odgovoril na takšno zaprosilo.

3. Če se pomoč odreče ali zavrne, je treba to odločitev in razloge zanjo brez odlašanja sporočiti organu prosilcu.

Člen 10

Obveznost spoštovanja zaupnosti

1. Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupna. Zanjo velja obveznost varovanja uradne tajnosti in mora biti varovana tako kot podobna informacija v skladu z ustreznimi predpisi pogodbenice, ki jo je prejela, in po ustreznih določbah, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

2. Osebni podatki se ne posredujejo, če obstaja razlog za utemeljen sum, da bi bil prenos ali uporaba prenesenih podatkov v nasprotju z osnovnimi pravnimi načeli ene od pogodbenic in zlasti, če bi oseba zaradi tega utrpela neupravičeno škodo. Pogodbenica prejemnica na njeno zaprosilo obvesti pogodbenico, ki predloži podatke, o uporabi predloženih podatkov in o doseženih rezultatih.

3. Osebni podatki se lahko posredujejo samo carinskim organom in, če je to potrebno zaradi kazenskega pregona, javnemu tožilstvu in pravosodnim organom. Druge osebe ali organi lahko takšne podatke dobijo samo na podlagi predhodnega dovoljenja organa, ki je predložil podatke.

4. Pogodbenica, ki predloži podatke, preveri točnost podatkov, ki se predložijo. Če se zdi, da so predloženi podatki netočni ali jih je treba izbrisati, se o tem nemudoma obvesti državo prejemnico. Slednja mora podatke popraviti ali izbrisati.

5. Brez poseganja v primere, v katerih prevladuje javni interes, lahko oseba na zaprosilo pridobi informacije o shranjenih podatkih in o namenu takšnega hranjenja.

Člen 11

Uporaba informacij

1. Dobljene informacije se uporabijo le za namene tega protokola in se lahko v pogodbenici uporabijo za druge namene le s predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki je informacije dal, ob upoštevanju omejitev, ki jih določi ta organ.

2. Odstavek 1 ne preprečuje uporabe informacij v katerih koli sodnih ali upravnih postopkih, ki se pozneje sprožijo zaradi neizpolnjevanja carinske zakonodaje.

3. Pogodbenice lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričevanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljajo informacije in dokumente, ki so jih dobile v skladu z določbami tega protokola.

Člen 12

Izvedenci in priče

Uradnik zaprošenega organa se lahko pooblasti, da je v okviru podeljenega pooblastila navzoč kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih glede zadev, ki jih zajema ta protokol, in so v sodni pristojnosti druge pogodbenice, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije, potrebne v postopkih. V prošnji za navzočnost mora biti posebej navedeno, v katerih zadevah ter na podlagi katerega pravnega naslova ali kvalifikacije je treba uradnika zaslišati.

Člen 13

Stroški pomoči

Pogodbenice se odpovejo vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih v skladu s tem protokolom, razen za stroške za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso javni uslužbenci.

Člen 14

Izvajanje

1. Izvajanje tega protokola se zaupa osrednji Carinski upravi Republike Moldavije na eni strani in pristojnim službam Komisije Evropskih skupnosti, če je to primerno, pa tudi carinskim organom držav članic Evropske unije, na drugi strani. Odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo ob upoštevanju pravil na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da so potrebne v tem protokolu.

2. Pogodbenici se med seboj posvetujeta in obveščata o podrobnih pravilih izvajanja, ki se sprejmejo v skladu z določbami tega protokola.

Člen 15

Dopolnjevanje

1. Ta protokol dopolnjuje in ne ovira uporabe katerih koli sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili sklenjeni ali pa se lahko sklenejo med eno ali več državami članicami Evropske unije in Republiko Moldavijo. Tudi ne preprečuje obsežnejšo medsebojno pomoč, ki se daje na podlagi teh sporazumov.

2. Brez poseganja v člen 11 ti sporazumi ne posegajo v določbe Skupnosti, ki urejajo sporočanje informacij o carinskih zadevah med pristojnimi službami Komisije in carinskimi organi držav članic, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti.

--------------------------------------------------

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci:

KRALJEVINE BELGIJE,

KRALJEVINE DANSKE,

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

HELENSKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

IRSKE,

ITALIJANSKE REPUBLIKE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

PORTUGALSKE REPUBLIKE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI, Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO ter Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu "države članice", in

EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO ter EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu "Skupnost",

na eni strani, in

pooblaščenci REPUBLIKE MOLDAVIJE,

na drugi strani,

ki so se sestali osemindvajsetega novembra tisočdevetstoštiriindevetdeset, da podpišejo Sporazum o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Moldavijo na drugi, v nadaljnjem besedilu "Sporazum", so sprejeli naslednja besedila:

Sporazum, vključno s prilogami in naslednjimi protokoli:

Protokol o medsebojni pomoči med upravnimi organi v carinskih zadevah.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti in pooblaščenci Republike Moldavije so sprejeli besedila spodaj navedenih skupnih deklaracij, priloženih k tej sklepni listini:

Skupna deklaracija o členu 4 Sporazuma

Skupna deklaracija o členu 17 Sporazuma

Skupna deklaracija o členu 18 Sporazuma

Skupna deklaracija o členu 29 Sporazuma

Skupna deklaracija o členu 30 Sporazuma

Skupna deklaracija o pojmu "nadzor" iz člena 31(b) in člena 42 Sporazuma

Skupna deklaracija o členu 49 Sporazuma

Skupna deklaracija o členu 99 Sporazuma.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti in pooblaščenci Republike Moldavije so se nadalje seznanili z enostransko deklaracijo francoske vlade, ki je priložena tej sklepni listini:

Enostranska izjava francoske vlade o prekomorskih deželah in ozemljih.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti in pooblaščenci Republike Moldavije so nadalje zabeležili naslednjo izmenjavo pisem, ki je priložena tej sklepni listini:

Izmenjava pisem med Skupnostjo in Republiko Moldavijo o ustanavljanju podjetij.

Hecho en Bruselas, el veintiocho de noviembre de mil novecientos noventa y cuatro.Udfærdiget i Bruxelles den otteogtyvende november nitten hundrede og fire og halvfems.Geschehen zu Brüssel am achtundzwanzigsten November neunzehnhundertvierundneunzig.Έγινε στιζ Βρυξέλλεζ, στιζ είκοσι οκτώ Νοεμβρίου χίλια εννιακόσια ενενήντα τέσσερα.Done at Brussels on the twenty-eighth day of November in the year one thousand nine hundred and ninety-four.Fait à Bruxelles, le vingt-huit novembre mil neuf cent quatre-vingt-quatorze.Fatto a Bruxelles, addi ventotto novembre millenovecentonovantaquattro.Gedaan to Brussel, de achtentwintigste november negentienhonderd vierennegentig.Feito em Bruxelas, em vinte a oito de Novembro de mil novecentos e noventa e quatro.Întocmit la Bruxelles în a douăzeci şi opta zi a lunii noiembrie în anul o mie nouă sute nouăzeci şi patru.

Pour le Royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk BelgieFür das Königreich Belgien

+++++ TIFF +++++

På Kongeriget Danmarks vegne

+++++ TIFF +++++

Für die Bundesrepublik Deutschland

+++++ TIFF +++++

Για την Ελληνική Δημοκρατία

+++++ TIFF +++++

Por el Reino de Espana

+++++ TIFF +++++

Pour la République française

+++++ TIFF +++++

Thar cheann Na hÉireannFor Ireland

+++++ TIFF +++++

Per la Repubblica italiana

+++++ TIFF +++++

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

+++++ TIFF +++++

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

+++++ TIFF +++++

Pela República Portuguesa

+++++ TIFF +++++

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

+++++ TIFF +++++

Por las Comunidades EuropeasFor De Europæiske FællesskaberFür die Europäischen GemeinschaftenΓια τηζ Ευρωπαϊκέζ ΚοινότητεζFor the European CommunitiesPour les Communautés européennesPer le Comunita europeeVoor de Europese GemeenschappenPelas Comunidades Europeias

+++++ TIFF +++++

Pentru Republica Moldova

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 4

Pogodbenici se dogovorita, da bi v primeru, če bi začeli pogajanja o območju proste trgovine v skladu s členom 4, takšna pogajanja zajemala vse proizvode, s katerimi trgujeta.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 17

Skupnost in Republika Moldavija izjavljata, da besedilo zaščitne klavzule ne zagotavlja zaščitne obravnave GATT.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 18

Dogovorjeno je, da določbe iz člena 18 ne nameravajo in ne bodo upočasnile, ovirale ali preprečile postopkov, določenih v ustreznih zakonodajah pogodbenic v zvezi s protidumpinškimi preiskavami in preiskavami glede subvencij.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 29

Brez poseganja v pridržke, naštete v prilogah IV in V, in v določbe iz členov 43 in 46 se pogodbenici strinjata, da besedilo "v skladu z njihovo zakonodajo in predpisi" iz odstavkov 1 in 2 člena 29 pomeni, da lahko vsaka pogodbenica ureja ustanavljanje in poslovanje družb na svojem ozemlju, če takšni predpisi za ustanavljanje in poslovanje družb druge pogodbenice ne ustvarjajo novih pridržkov, ki bi povzročili manj ugodno obravnavo, kakor je tista, ki jo uživajo njihove lastne družbe ali družbe ali podružnice ali hčerinske družbe družb tretje države.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 30

Komercialna prisotnost družb pogodbenice za prevoz po celinskih plovnih poteh na ozemlju druge pogodbenice se ureja v skladu z zakonodajo, ki se uporablja v državah članicah ali v Republiki Moldaviji, dokler se ne sprejmejo bolj natančne in ugodnejše določbe, ki bodo urejale takšno komercialno prisotnost, in če takšne prisotnosti ne ureja drugi zakonski instrument, ki zavezuje pogodbenici.

Dogovorjeno je, da ima komercialna prisotnost obliko hčerinskih družb ali podružnic, kakor je opredeljeno v členu 31.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o pojmu "nadzor" iz člena 31(b) in člena 42

1. Pogodbenici potrjujeta medsebojni dogovor, da je vprašanje nadzora odvisno od dejanskih okoliščin posameznega primera.

2. Šteje se na primer, da družbo "nadzira" druga družba, in da je torej hčerinska družba take druge družbe, če:

- ima druga družba neposredno ali posredno večino glasovalnih pravic, ali

- ima druga družba pravico, da imenuje ali odpusti večino članov upravnega organa, upravljalnega organa ali nadzornega organa in če je hkrati delničar ali član hčerinske družbe.

3. Obe pogodbenici menita, da kriteriji iz odstavka 2 niso izčrpni.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 49

Pogodbenici soglašata, da za namene Sporazuma intelektualna, industrijska in poslovna lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na patente, industrijske vzorce in modele, geografske označbe vključno z oznakami porekla, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij in varstvo proti nelojalni konkurenci v skladu s členom 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.

--------------------------------------------------

Skupna deklaracija o členu 99

Pogodbenici soglašata, da za namen pravilne razlage in praktične uporabe izraz "posebni nujni primeri" iz člena 99 Sporazuma pomeni primere materialnih kršitev Sporazuma s strani ene od pogodbenic. Materialna kršitev Sporazuma je:

(a) neupoštevanje Sporazuma, ki se ne sankcionira s splošnimi pravili mednarodnega prava; ali

(b) kršitev bistvenih elementov Sporazuma, naštetih v členu 2.

--------------------------------------------------

Enostranska izjava francoske vlade

Francoska republika ugotavlja, da se Sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Moldavijo ne uporablja za prekomorske dežele in ozemlja, ki so povezani z Evropsko skupnostjo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

--------------------------------------------------

IZMENJAVA PISEM

med Skupnostjo in Republiko Moldavijo o ustanavljanju podjetij

A. Pismo Republike Moldavije

Spoštovani,

sklicujem se na Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, parafiran dne 26. julija 1994.

Kot sem poudaril med pogajanji, Republika Moldavija nudi družbam Skupnosti, ki se ustanavljajo in poslujejo v Republiki Moldaviji, v nekaterih pogledih privilegirano obravnavo. Razložil sem, da to odraža moldavsko politiko, ki z vsemi sredstvi spodbuja ustanavljanje družb Skupnosti v Republiki Moldaviji.

Glede na to menim, da v obdobju med datumom parafiranja tega sporazuma in datumom začetka veljavnosti ustreznih členov o ustanavljanju družb, Republika Moldavija ne sprejema ukrepov ali predpisov, ki bi uvedla ali poslabšala diskriminacijo družb Skupnosti glede na moldavske družbe ali družbe iz tretjih držav, v primerjavi s stanjem, ki obstaja na dan parafiranja tega sporazuma.

Hvaležen Vam bom, če boste potrdili prejem tega pisma.

Sprejmite, prosim, Gospod, izraze mojega najglobljega spoštovanja.

Za VladoRepublike Moldavije

B. Pismo iz Skupnosti

Spoštovani,

zahvaljujem se Vam za Vaše pismo z današnjim datumom, ki se glasi:

"Sklicujem se na Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, parafiran dne 26. julija 1994.

Kot sem poudaril med pogajanji, Republika Moldavija nudi družbam Skupnosti, ki se ustanavljajo in poslujejo v Republiki Moldaviji, v nekaterih pogledih privilegirano obravnavo. Razložil sem, da to odraža moldavsko politiko, ki z vsemi sredstvi spodbuja ustanavljanje družb Skupnosti v Republiki Moldaviji.

Glede na to menim, da v obdobju med datumom parafiranja tega sporazuma in datumom začetka veljavnosti ustreznih členov o ustanavljanju družb, Republika Moldavija ne sprejema ukrepov ali predpisov, ki bi uvedla ali poslabšala diskriminacijo družb Skupnosti glede na moldavske družbe ali družbe iz tretjih držav, v primerjavi s stanjem, ki obstaja na dan parafiranja tega sporazuma.

Hvaležen Vam bom, če boste potrdili prejem tega pisma."

Lahko potrdim prejem tega pisma.

Sprejmite, prosim, Gospod, izraze mojega najglobljega spoštovanja.

Za Evropske skupnosti

--------------------------------------------------