21994A1223(20)



Uradni list L 336 , 23/12/1994 str. 0253 - 0272
finska posebna izdaja: poglavje 11 zvezek 38 str. 0255
švedska posebna izdaja: poglavje 11 zvezek 38 str. 0255


Sklepna listina,

ki vsebuje rezultate urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj

Marakeš, 15. april 1994

1. Na srečanju, namenjenem zaključitvi urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, so se predstavniki vlad in Evropskih skupnosti ter člani Odbora za trgovinska pogajanja dogovorili, da Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju Sklepne listine naveden kot Sporazum WTO), izjave in sklepi ministrov ter dogovor o zavezah pri finančnih storitvah kot dodane priloge, vsebujejo rezultate njihovih pogajanj in predstavljajo sestavni del Sklepne listine.

2. S podpisom pričujoče Sklepne listine se predstavniki dogovorijo,

(a) da bodo, kot je to primerno, predložili Sporazum WTO v obravnavo svojim pristojnim organom zaradi doseganja odobritve Sporazuma v skladu z njihovimi postopki, in

(b) da bodo sprejeli izjave in sklepe ministrov.

3. Predstavniki se strinjajo z zaželenostjo sprejetja Sporazuma WTO s strani vseh udeležencev urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (v nadaljevanju "udeleženci") z namenom njegove uveljavitve s 1. januarjem 1995 ali čim prej po tem datumu. Najkasneje leta 1994 se bodo ministri v skladu s končnim odstavkom ministrske izjave iz Punta del Este sestali zaradi odločitve o mednarodnem izvajanju rezultatov, vključno s časovnim razporedom začetka njihove veljavnosti.

4. Predstavniki se strinjajo, da je Sporazum WTO s podpisom ali kako drugače na voljo za sprejetje kot celota s strani vseh udeležencev v skladu z njegovim členom XIV. Sprejetje in začetek veljavnosti Plurilateralnega sporazuma, vključenega v Aneks 4 Sporazuma WTO urejajo določbe omenjenega Plurilateralnega trgovinskega sporazuma.

5. Pred sprejetjem Sporazuma WTO morajo udeleženci, ki niso pogodbene stranke Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, najprej zaključiti pogajanja za njihov pristop k Splošnemu sporazumu in postati njegove pogodbene stranke. Za udeležence, ki niso pogodbene stranke Splošnega sporazuma z datumom Sklepne listine, časovni okviri niso dokončni in se bodo naknadno dopolnili zaradi njihovega pristopa k Splošnemu sporazumu in sprejetja Sporazuma WTO.

6. Sklepna listina in njej priložena besedila se shranijo pri generalnem direktorju za POGODBENE STRANKE Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, ki vsakemu udeležencu nemudoma dostavi njeno overjeno kopijo.

V Marakešu, petnajstega aprila tisoč devetsto štiriindevetdesetega v enem izvirniku v angleškem, francoskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

[Sežnam podpisov se vključi v kopigo pogodbe Sklepene listine podpisov]

--------------------------------------------------

SKLEP O UKREPIH V KORIST NAJMANJ RAZVITIH DRŽAV

MINISTRI,

ob priznavanju slabega stanja v najmanj razvitih državah in potrebe po zagotovitvi njihove udeležbe v svetovnem trgovinskem sistemu ter sprejetja nadaljnjih ukrepov za izboljšanje njihovih trgovinskih možnosti;

ob priznavanju posebnih potreb najmanj razvitih držav na področju dostopa do tržišča, pri čemer ostaja njihov prednostni dostop bistveno sredstvo za izboljšanje njihovih trgovinskih možnosti;

ob ponovni potrditvi njihove zavezanosti celovitemu izvajanju določb glede najmanj razvitih držav iz odstavkov 2(d), 6 in 8 Sklepa z dne 28. novembra 1979 o razločevalni in ugodnejši obravnavi, vzajemnosti in celovitejši udeleženosti držav v razvoju;

ob upoštevanju zavezanosti udeležencev v skladu z oddelkom B(vii) I. dela Ministrske izjave iz Punta del Este;

1. SKLENEJO, če v listinah, o katerih so se pogajali med urugvajskim krogom to že ni določeno, in ne glede na sprejetje teh listin, da se od najmanj razvitih držav, dokler ostajajo v tej kategoriji in upoštevajo splošna pravila v predhodno omenjenih listinah, zahteva le prevzem obveznosti in koncesij v obsegu, ki je skladen z njihovimi posameznimi razvojnimi, finančnimi in trgovinskimi potrebami ali upravnimi in institucionalnimi zmogljivostmi. Najmanj razvitim državam se 15. aprila 1994 odobri dodatno obdobje enega leta za predložitev njihovih časovnih okvirov v skladu s členom XI Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

2. SE STRINJAJO, DA SE:

(i) hitro izvajanje vseh posebnih in razlikovalnih ukrepov, sprejetih v korist najmanj razvitih držav, vključno s tistimi, sprejetimi v okviru urugvajskega kroga, med drugim zagotavlja z rednimi preverjanji.

(ii) lahko v mogočem okviru koncesije za države z največjimi ugodnostmi (MFN) za carinske in necarinske ukrepe, dogovorjene na urugvajskem krogu glede proizvodov za izvoz v najmanj razvite države, izvajajo neodvisno, vnaprej in brez razporeditve po fazah. Upoštevala se bo nadaljnja izboljšava GSP in drugih projektov za proizvode posebnega interesa za izvoz v najmanj razvite države.

(iii) Za manj razvite države naj bi se pravila, določena v različnih sporazumih in listinah ter prehodnih določbah urugvajskega kroga, uporabljala na prilagodljiv in spodbuden način. V ta namen se v ustreznih svetih in odborih zagotavlja razumevajoča pozornost posebnim in spodbujajočim interesom, ki jih izražajo najmanj razvite države.

(iv) Pri uporabi uvoznih olajšav in drugih ukrepov, navedenih v odstavku 3(c) člena XXXVII Sporazuma GATT 1947 in ustrezne določbe Sporazuma GATT 1994, je treba zlasti upoštevati izvozne interese najmanj razvitih držav.

(v) Najmanj razvitim državam se odobri znatno povečana tehnična pomoč pri razvoju, krepitvi in razvejanosti njihovih proizvodnih in izvoznih temeljev, kar se nanaša tudi na zadevne storitve, kot tudi pri pospeševanju trgovine, da bi jim omogočili kar največje možne koristi od liberaliziranega dostopa do trgov.

3. SE STRINJAJO, da bodo spremljale posebne potrebe najmanj razvitih držav in še naprej iskale možnost sprejetja pozitivnih ukrepov, ki omogočajo širitev trgovinskih možnosti v korist teh držav.

--------------------------------------------------

IZJAVA O PRISPEVANJU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE K DOSEGANJU VEČJE SKLADNOSTI PRI OBLIKOVANJU GLOBALNE GOSPODARSKE POLITIKE

1. Ministri priznavajo, da je globalizacija svetovnega gospodarstva pripeljala do vedno večjega medsebojnega učinkovanja med gospodarskimi politikami, ki jih vodijo posamezne države,vključno z medsebojnimi učinkovanji med strukturnimi, makroekonomskimi, trgovinskimi, finančnimi in razvojnimi vidiki oblikovanja gospodarske politike. Doseganje usklajenosti med temi politikami je predvsem naloga vlad na nacionalni ravni, vendar pa je na mednarodni ravni njihova skladnost pomembna in dragocena sestavina pri povečevanju učinkovitosti teh politik na nacionalni ravni. Sporazum, dosežen na urugvajskem krogu, dokazuje, da vse udeležene vlade priznavajo prispevek k liberalizaciji trgovinskih politik, ki lahko omogočajo zdravo rast in razvoj lastnih gospodarstev in svetovnega gospodarstva kot celote.

2. Uspešno delovanje na enem od področij gospodarske politike prispeva k napredku na drugih področjih. Večja stabilnost menjalnih tečajev, ki temelji na bolj urejenih osnovnih gospodarskih in finančnih pogojih, naj bi prispevala k širitvi trgovine, trajnostni rasti in razvoju ter k popravkom zunanjih neravnovesij. Obstaja tudi potreba po ustreznem in pravočasnem pretoku koncesijskih in nekoncesijskih finančnih in dejanskih investicijskih sredstev v države v razvoju in po nadaljnjih prizadevanjih za reševanje zadolženosti, da bi se na ta način pomagalo pri zagotavljanju gospodarske rasti in razvoja. Trgovinska liberalizacija predstavlja vedno bolj pomembno sestavino uspešnosti programov prilagajanja, ki se jih lotevajo mnoge države, pri čemer pogosto vključujejo znatne prehodne socialne stroške. Ministri se v tej zvezi zavedajo vloge Svetovne banke in IMF pri podpiranju prilagajanja trgovinski liberalizaciji, vključno s podporo neto uvoznicam hrane držav v razvoju, ki se soočajo s kratkoročnimi stroški kmetijskih trgovinskih reform.

3. Pozitiven izid urugvajskega kroga je velik prispevek bolj skladnim in združljivim mednarodnim gospodarskim politikam. Rezultati urugvajskega kroga zagotavljajo širitev dostopa do trga v korist vseh držav kot tudi okvir okrepljene večstranske trgovinske discipline. Prav tako zagotavljajo, da se bo trgovinska politika vodila bolj pregledno in ob večjem zavedanju koristi za domačo konkurenčnost ob odprtem trgovinskem okolju. Okrepljen večstranski trgovinski sistem, ki izhaja iz urugvajskega kroga, lahko omogoči boljši forum za liberalizacijo, prispeva k učinkovitejšemu nadzoru in zagotovi dosledno upoštevanje večstransko dogovorjenih pravil in discipline. Te izboljšave pomenijo, da ima lahko trgovinska politika v prihodnje pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju skladnosti globalnega vodenja gospodarske politike.

4. Vendar ministri priznavajo, da se težav, ki nastajajo zunaj trgovinskega področja, ne more odpraviti le z ukrepi, sprejetimi na trgovinskem področju. Slednje poudarja pomen prizadevanj za izboljšanje sestavin globalnega vodenja gospodarske politike zaradi dopolnitve učinkovitega izvajanja rezultatov, doseženih na urugvajskem krogu.

5. Medsebojne povezave med različnimi vidiki gospodarske politike terjajo, da mednarodne ustanove, ki so odgovorne za vsako od teh področij, vodijo dosledne in vzajemno spodbujevalno politike. Zaradi tega bi morala Svetovna trgovinska organizacija uveljavljati in razvijati sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, odgovornimi za monetarne in finančne zadeve, ter pri tem upoštevati pooblastilo, zahteve po zaupnosti in potrebno neodvisnost pri postopkih sprejemanja odločitev vsake ustanove in se izogibati vsiljevanju vladam sopogojnost ali dodatnih pogojev. Ministri nadalje pozivajo generalnega direktorja WTO, da skupaj z upravnim direktorjem Mednarodnega denarnega sklada in predsednikom Svetovne banke presodi posledice odgovornosti WTO za njeno sodelovanje z institucijami Bretton Woods, kot tudi morebitne oblike takšnega sodelovanje zaradi doseganja večje skladnosti pri vodenju globalne gospodarske politike.

--------------------------------------------------

SKLEP O NOTIFIKACIJSKIH POSTOPKIH

Ministri sklenejo priporočiti Ministrski konferenci sprejetje sklepa o izboljšanju in oceni spodaj določenih notifikacijskih postopkov.

ČLANICE,

v želji izboljšati delovanje notifikacijskih postopkov v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju "Sporazum WTO") in s tem prispevati k preglednosti trgovinskih politik članic in učinkovitosti nadzornih režimov, vzpostavljenih v ta namen;

ob sklicevanju na obveznosti v okviru Sporazuma WTO do objavljanja in notifikacije, vključno z obveznostmi, prevzetimi pod pogoji posebnih protokolov o pristopu, odpovedim in drugih sporazumov, ki so jih sklenile članice;

SE SPORAZUMEJO O NASLEDNJEM:

I. Splošna obveznost notifikacije

Članice potrjujejo svojo zavezanost obveznostim iz večstranskih trgovinskih sporazumov in, kjer je primerno, plurilateralnih trgovinskih sporazumov glede objavljanja in notifikacije.

Članice se sklicujejo na svoje obveznosti, določene v Dogovoru glede notifikacije, posvetovanja, reševanja sporov in nadzora, sprejetega 28. novembra 1979 (BISD 26S/210). Glede na njihovo obveznost iz tega dogovora glede notifikacije v kar največjem mogočem obsegu njihovo sprejetje trgovinskih ukrepov, ki vplivajo na delovanje GATT 1994, pri čemer takšna notifikacija ne posega v stališča glede doslednosti ukrepov ali njihovo relevantnost za pravice in obveznosti v okviru večstranskih trgovinskih sporazumov in, kjer je to primerno, plurilateralnih trgovinskih sporazumov, se članice strinjajo, da se bodo primerno ravnale po priloženem seznamu ukrepov. Članice se zaradi tega dogovorijo, da je uvedba ali prilagoditev takšnih ukrepov predmet zahtev po notifikaciji iz Dogovora 1979.

II. Osrednji register notifikacij

Osrednji register notifikacij se ustanovi pod pristojnostjo Sekretariata. Članice še naprej upoštevajo obstoječe postopke notifikacije Sekretariat pa zagotovi, da osrednji register evidentira takšne sestavine informacij o ukrepu članice kot njegov namen, obseg trgovine in zahtevo, v okviru katere je bil notificiran. Osrednji register navzkrižno preverja svoje evidence notifikacij članice in obveznost.

Osrednji register letno obvešča vsako članico o rednih notifikacijskih obveznostih, glede katerih se od članice pričakuje, da se bo na njih odzvala v teku naslednjega leta.

Osrednji register opozarja posamezne članice na redne notifikacijske obveznosti, ki so ostale neizpolnjene.

Informacije v osrednjem registru glede posameznih notifikacij so na zahtevo na voljo vsaki članici, ki je upravičena do prejema zadevne notifikacije.

III. Preverjanje notifikacijskih obveznosti in postopkov

Svet za blagovno menjavo bo preveril notifikacijske obveznosti in postopke v skladu z Aneksom 1A Sporazuma WTO. Preverjanje bo opravila delovna skupina, katere članstvo bo odprto za vse članice. Skupina se bo oblikovala takoj po datumu začetka veljavnosti Sporazuma WTO.

Obseg pristojnosti delovne skupine bo:

- temeljito preverjanje vseh obstoječih notifikacijskih obveznosti članic v okviru sporazumov iz Aneksa 1A Sporazuma WTO zaradi čim bolj uporabljive poenostavitve, standardizacije in konsolidacije teh obveznosti, kot tudi zaradi večje skladnosti s temi obveznostmi ob upoštevanju celovitega cilja izboljšati preglednost gospodarskih politik članic in učinkovitosti v ta namen vzpostavljenih nadzornih aranžmajev, ter tudi ob upoštevanju morebitne potrebe po pomoči nekaterih članic držav v razvoju pri izpolnjevanju njihovih notifikacijskih obveznosti;

- pripraviti priporočila Svetu za blagovno menjavo najkasneje dve leti po začetku veljavnosti Sporazuma WTO.

PRILOGA

OKVIRNI SEZNAM [1]

Tarife (vključno z višino in obsegom tarifnih zavez, določbami GSP, stopnjami, ki se uporabljajo za članice območij proste trgovine/carinskih unij in drugimi preferenciali)

Carinske kvote in dodatne dajatve

Količinske omejitve, vključno s prostovoljnimi izvoznimi omejitvami in urejenimi ureditvami trženja, ki vplivajo na uvoz

Drugi netarifni ukrepi, kot so izdajanje dovoljenj in kombinatorne zahteve, variabilni prelevmani

Carinsko vrednotenje

Pravila o poreklu

Javna naročila

Tehnične ovire

Zaščitni ukrepi

Protidampinški ukrepi

Izravnalni ukrepi

Izvozne dajatve

Izvozne subvencije, davčne oprostitve in posebej ugodno financiranje izvoza

Območja proste trgovine, vključno s poroštveno predelovalno industrijo

Izvozne omejitve, vključno s prostovoljnimi izvoznimi omejitvami in urejenimi ureditvami trženja

Druga državna pomoč, vključno s subvencijami, davčnimi oprostitvami

Vloga državnih trgovinskih podjetij

Devizne kontrole glede uvoza in izvoza

Državno odobreni kompenzacijski posli

Katerikoli drugi ukrepi, ki jih zajemajo večstranski trgovinski sporazumi iz Aneksa 1A Sporazuma WTO.

[1] Ta seznam ne spreminga obstoječih notifikacijskih zahtev večstranskih trgovinskih sporazumov v Aneksu 1A k Sporazumu WTO ali, kjer je to primerno, mnogostranskih trgovinskih sporazumov v Aneksu 4 k Sporazumu WTO.

--------------------------------------------------

IZJAVA O ODNOSIH SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE Z MEDNARODNIM DENARNIM SKLADOM

MINISTRI,

ob ugotavljanju tesnih odnosov med POGODBENIMI STRANKAMI Sporazuma GATT 1947 in Mednarodnim denarnim skladom ter določb Sporazuma GATT 1947, ki ureja ta odnos, zlasti člen XV Sporazuma GATT 1947;

ob priznavanju želje udeležencev utemeljiti odnos Svetovne trgovinske organizacije z Mednarodnim denarnim skladom v zvezi s področji, ki jih zajemajo večstranski trgovinski sporazumi iz Priloge 1A Sporazuma WTO, v skladu z določbami, ki so urejale odnos POGODBENIH STRANK Sporazuma GATT 1947 z Mednarodnim denarnim skladom;

ponovno potrjujejo, da bo odnos Svetovne trgovinske organizacije z Mednarodnim denarnim skladom v zvezi s področji, ki jih zajemajo večstranski trgovinski sporazumi iz Priloge 1A Sporazuma WTO, temeljil na določbah, ki so urejale odnos POGODBENIH STRANK Sporazuma GATT 1947 z Mednarodnim denarnim skladom, razen če v Sklepni listini ni določeno drugače.

--------------------------------------------------

SKLEP O UKREPIH GLEDE MOREBITNIH NEGATIVNIH UČINKOV PROGRAMA REFORM ZA NAJMANJ RAZVITE DRŽAVE IN NETO UVOZNICE HRANE DRŽAV V RAZVOJU

1. Ministri priznavajo, da bo postopno izvajanje rezultatov urugvajskega kroga kot celote ustvarjalo vedno večje možnosti za širitev trgovine in gospodarsko rast v korist vseh udeležencev.

2. Ministri priznavajo, da bi lahko med izvajanjem programa reform, katerega cilj je večja liberalizacija trgovine v kmetijstvu, v najmanj razvitih državah in neto uvoznicah hrane državah v razvoju prišlo do negativnih učinkov v smislu zagotavljanja ustrezne preskrbe z osnovnimi živili iz zunanjih virov po razumnih rokih in pogojih, vključno s kratkoročnimi težavami pri financiranju običajne ravni komercialnega uvoza osnovnih živil.

3. Glede na to se ministri strinjajo vzpostaviti primerne mehanizme zaradi zagotovitve, da izvajanje rezultatov urugvajskega kroga glede trgovine v kmetijstvu ne bo negativno vplivalo na zagotavljanje pomoči v hrani na ravni, ki je zadostna za nadaljnje uresničevanje pomoči pri zadovoljevanju potreb po hrani v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah in v neto uvoznicah hrane držav v razvoju. V ta namen se ministri dogovorijo:

(i) da bodo preverili raven pomoči v hrani, ki ga občasno ugotavlja Odbor za pomoč v hrani v skladu s Konvencijo o pomoči v hrani 1986 in da bodo v ustreznem forumu začeli pogajanja o določitvi ravni prevzetih obveznosti glede pomoči v hrani, ki bo zadostna za zadovoljevanje legitimnih potreb držav v razvoju med izvajanjem programa reform;

(ii) da bodo sprejeli smernice in z njimi zagotovili, da se najmanj razvitim državam in neto uvoznicam hrane držav v razvoju naraščajoči delež osnovnih živil v celoti zagotovi v obliki nepovratne pomoči in/ali pod ustreznimi koncesijskimi pogoji v skladu s členom IV Konvencije o pomoči v hrani 1986;

(iii) da bodo v okviru svojih programov pomoči v celoti upoštevali potrebe po zagotavljanju tehnične in finančne pomoči najmanj razvitim državam in neto uvoznicam hrane držav v razvoju zaradi izboljšanja njihove kmetijske produktivnosti in infrastrukture.

4. Ministri nadalje soglašajo zagotoviti, da vsak sporazum, ki se nanaša na kmetijska izvozna posojila, ustrezno omogoča različno obravnavanje v korist najmanj razvitih držav in neto uvoznic hrane držav v razvoju.

5. Ministri priznavajo, da bi lahko kot posledica urugvajskega kroga v nekaterih državah v razvoju prišlo do kratkoročnih težav pri financiranju običajnih ravni komercialnih uvozov in da bi lahko te države izpolnjevale pogoje za črpanje sredstev mednarodnih finančnih ustanov v okviru obstoječih olajšav ali morebitnih na novo vzpostavljenih olajšav v smislu programov prilagajanja, da bi se lahko lotile reševanja takšnih finančnih težav. V tej zvezi so ministri seznanjeni z odstavkom 37 poročila generalnega direktorja POGODBENIM STRANKAM Sporazuma GATT 1947 o njegovih posvetovanjih z upravnim direktorjem Mednarodnega denarnega sklada in predsednikom Svetovne banke (MTN.GNG/NG14/W/35).

6. Določbe tega sklepa bodo predmet rednega preverjanja s strani Ministrske konference, izvajanje sklepa pa bo po potrebi spremljal Odbor za kmetijstvo.

--------------------------------------------------

SKLEP O NOTIFIKACIJI PRVE INTEGRACIJE V SKLADU S ČLENOM 2.6 SPORAZUMA O TEKSTILU IN OBLAČILIH

Ministri soglašajo, da udeleženci, ki ohranjajo omejitve v okviru odstavka 1 člena 2 Sporazuma o tekstilu in oblačilih, najkasneje do 1. oktobra 1994 sporočijo Sekretariatu GATT vse podrobnosti o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu z odstavkom 6 člena 2 tega sporazuma. Sekretariat GATT te notifikacije kot informacijo nemudoma razpošlje drugim udeležencem. Notifikacije se za namene odstavka 21 člena 2 Sporazuma o tekstilu in oblačilih da na voljo nadzornemu organu za tekstil po njegovi vzpostavitvi.

--------------------------------------------------

SKLEP O PREDLAGANEM DOGOVORU GLEDE INFORMACIJSKEGA SISTEMA O STANDARDIH WTO-ISO

Ministri sklenejo priporočiti, da Sekretariat Svetovne trgovinske organizacije doseže dogovor z Mednarodno organizacijo za standardizacijo ("ISO") glede vzpostavitve informacijskega sistema, v okviru katerega:

1. člani Isonet posredujejo Informacijskemu centru ISO/IEC v Ženevi notifikacije iz odstavkov C in J Kodeksa o dobrih navadah za pripravo, sprejetje in uporabo standardov v aneksu 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini na način, ki je tam naveden;

2. v delovnih programih iz odstavka J se uporablja naslednji abecedno-številčni sistem klasifikacije:

(a) sistem klasifikacije standardov, ki bi omogočal organom za standardizacijo dati vsakemu standardu, navedenemu v delovnem programu, abecedno-številčno navedbo vsebine;

(b) stopenjski kodni sistem, ki bi omogočal organom za standardizacijo dati vsakemu standardu, navedenemu v delovnem programu, abecedno-številčno navedbo stopnje razvoja standarda; v ta namen bi bilo treba razlikovati najmanj pet stopenj razvoja: (1) stopnjo na kateri je bil sprejet sklep o razvoju standarda, vendar se tehnično delo še ni začelo; (2) stopnjo, na kateri se je tehnično delo začelo, vendar pa rok za predložitev pripomb še ni začel teči; (3) stopnjo, na kateri je rok za predložitev pripomb že začel teči, vendar se še ni zaključil; (4) stopnjo, na kateri se je rok za predložitev zaključil, vendar standard še ni bil sprejet; in (5) stopnjo, na kateri je bil standard sprejet.

(c) sistem prepoznavanja, ki zajema vse mednarodne standarde in ki bi omogočal organom za standardizacijo dati vsakemu standardu, navedenemu v delovnem programu, abecedno-številčno navedbo mednarodnega standarda, uporabljenega kot podlago.

3. Informacijski center ISO/IEC Sekretariatu nemudoma posreduje kopije vseh notifikacij iz odstavka C Kodeksa o dobrih navadah;

4. Informacijski center ISO/IEC redno objavlja informacije, ki jih prejme v notifikacijah v skladu z odstavkoma C in J Kodeksa o dobrih navadah; ta publikacija, za katero se lahko zahteva zmerno plačilo, se da na voljo članom Isonet, preko Sekretariata pa članicam WTO.

--------------------------------------------------

SKLEP O PREVERJANJU PUBLIKACIJE INFORMACIJSKEGA CENTRA ISO/IEC

Ministri sklenejo, da v skladu z odstavkom 1 člena 13 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini v Aneksu 1A Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije Odbor za tehnične ovire v trgovini, ustanovljen v skladu z omenjenim sporazumom, brez poseganja v določbe o posvetovanju in reševanju sporov, vsaj enkrat letno preveri publikacijo, ki jo zagotavlja Informacijski center ISO/IEC o informacijah, prejetih v skladu s Kodeksom o dobrih navadah za pripravo, sprejetje in uporabo standardov v Aneksu 3 Sporazuma, da bi se članom omogočilo razpravljati o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo omenjenega kodeksa.

Zaradi lažje razprave zagotovi Sekretariat članski seznam vseh organov za standardizacijo, ki so kodeks sprejeli, kot tudi seznam tistih organov za standardizacijo, ki so kodeks sprejeli ali od njega odstopili pred predhodnim preverjanjem.

Sekretariat članom prav tako nemudoma razpošlje kopije notifikacij, ki jih prejme od Informacijskega centra ISO/IEC.

--------------------------------------------------

SKLEP O PREPREČEVANJU IZOGIBANJA

MINISTRI,

ob ugotovitvi, da je bil problem izogibanja protidampinškim ukrepom del pogajanj pred sprejetjem Sporazuma o izvajanju člena VI Sporazuma GATT 1994 in da se pogajalci niso mogli sporazumeti o določenem besedilu,

ob zavedanju zaželenosti čim prejšnje uporabnosti enotnih pravil na tem področju,

sklenejo prenesti to vprašanje na Odbor za protidampinško ravnanje, ustanovljenim v skladu s tem sporazumom, v sklepanje.

--------------------------------------------------

SKLEP O PREVERJANJU ČLENA 17.6 SPORAZUMA O IZVAJANJU ČLENA VI SPLOŠNEGA SPORAZUMA O CARINAH IN TRGOVINI 1994

Ministri sklenejo naslednje:

Standard preverjanja v okviru odstavka 6 člena 17 Sporazuma o izvajanju člena VI Sporazuma GATT 1994 se preveri po triletnem obdobju, da bi se ugotovilo, ali je zadosten za splošno uporabo.

--------------------------------------------------

IZJAVA O REŠEVANJU SPOROV V SKLADU S SPORAZUMOM O IZVAJANJU ČLENA VI SPLOŠNEGA SPORAZUMA O CARINAH IN TRGOVINI 1994 ALI DELA V SPORAZUMA O SUBVENCIJAH IN IZRAVNALNIH UKREPIH

Ministri ob upoštevanju reševanja sporov v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VI Sporazuma GATT 1994 ali dela V Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih priznavajo potrebo po doslednem reševanju sporov, ki izhajajo iz protidampinških in izravnalnih carinskih ukrepov.

--------------------------------------------------

SKLEP GLEDE PRIMEROV, PRI KATERIH IMAJO CARINSKE UPRAVE RAZLOGE ZA DVOM V RESNIČNOST ALI NATANČNOST DEKLARIRANE VREDNOSTI

Ministri pozivajo Odbor za carinsko vrednotenje, ustanovljen v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Sporazuma GATT 1994, da sprejme naslednji sklep:

ODBOR ZA CARINSKO VREDNOTENJE,

ob ponovni potrditvi, da je transakcijska vrednost prednostna osnova carinskega vrednotenja v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Sporazuma GATT 1994 (v nadaljevanju "Sporazum");

ob priznavanju, da se mora carinska uprava morebiti ukvarjati s primeri, pri katerih ima razlog za dvom v resničnost ali natančnost podatkov ali dokumentov, predloženih s strani trgovcev kot dopolnilo deklarirani vrednosti;

ob poudarjanju, da pri tem carinska uprava ne bi smela posegati v zakonite poslovne interese trgovcev;

ob upoštevanju člena 17 Sporazuma, odstavka 6 Aneksa III k Sporazumu in ustreznih sklepov Tehničnega odbora za carinsko vrednotenje;

SKLENE NASLEDNJE:

1. Če ima carinska uprava po predložitvi deklaracije razlog za dvom v resničnost ali natančnost podatkov ali dokumentov kot dopolnilo tej deklaraciji, lahko carinska uprava od uvoznika zahteva zagotovitev dodatne obrazložitve, vključno z dokumenti ali drugimi dokazili, ki kažejo, da predstavlja deklarirana vrednost dejansko plačani ali plačljivi skupni znesek za uvoženo blago, prilagojen v skladu z določbami člena 8. Če ima carinska uprava po prejemu dodatnih informacij ali ob pomanjkanju odgovora še vedno upravičene dvome glede resničnosti ali natančnosti deklarirane vrednosti, se lahko ob upoštevanju določb člena 11 šteje, da se carinske vrednosti ne more določiti v skladu z določbami člena 1. Pred sprejetjem dokončnega sklepa sporoči carinska uprava, na zahtevo v pisni obliki, uvozniku njene razloge za dvom v resničnost ali natančnost predloženih podatkov ali dokumentov, uvozniku pa se da na voljo primerna možnost za odgovor. Po sprejetju končne odločitve carinska uprava uvozniku pisno posreduje svoj sklep in razlog zanj.

2. Pri uporabi Sporazuma je v celoti primerno, da en član pomaga drugemu članu pod vzajemno dogovorjenimi pogoji.

--------------------------------------------------

SKLEP O BESEDILIH, KI SE NANAŠAJO NA NAJNIŽJE VREDNOSTI IN UVOZ IZKLJUČNIH ZASTOPNIKOV, IZKLJUČNIH DISTRIBUTERJEV IN IZKLJUČNIH KONCESIONARJEV

Ministri so sklenili, da predložijo v sprejetje Odboru za carinsko vrednotenje, ustanovljenem na podlagi Sporazuma o izvajanju člena VII GATT 1994, naslednja besedila.

I

Kadar država v razvoju izrazi pridržek o ohranitvi uradno določenih najnižjih vrednosti pod pogoji odstavka 2 Priloge III in pokaže dober namen, Odbor z razumevanjem preuči zahtevo po pridržku.

Če je pridržek sprejet, pogoji iz odstavka 2 Priloge III v celoti upoštevajo razvojne, finančne in trgovinske potrebe zadevne države v razvoju.

II

1. Številne države v razvoju so zaskrbljene, da pri vrednotenju uvoza izključnih zastopnikov, izključnih distributerjev in izključnih koncesionarjev lahko nastanejo problemi. V skladu z odstavkom 1 člena 20 imajo članice države v razvoju obdobje odloga do pet let pred uporabo Sporazuma. V tem okviru bi lahko članice države v razvoju, ki izkoristijo to določbo, uporabile to obdobje za izvedbo ustreznih študij in za sprejetje drugih ukrepov, potrebnih za omogočanje uporabe.

2. Glede na to Odbor priporoča, da Svet za carinsko sodelovanje pomaga članicam državam v razvoju v skladu z določbami Priloge II oblikovati in izvesti študije na področjih, ki so opredeljena kot potencialno problematična področja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na uvoz s strani izključnih zastopnikov, izključnih distributerjev in izključnih koncesionarjev.

--------------------------------------------------

SKLEP O INSTITUCIONALNIH UREDITVAH ZA SPLOŠNI SPORAZUM O TRGOVINI S STORITVAMI

Ministri so sklenili priporočiti Svetu za trgovino s storitvami, da na svojem prvem zasedanju sprejme sklep o pomožnih telesih, ki so navedeni v nadaljevanju.

SVET ZA TRGOVINO S STORITVAMI JE,

v skladu s členom XXIV z namenom omogočiti delovanje in razvijati cilje Splošnega Sporazuma o trgovini s storitvami,

SKLENIL:

1. Vsa pomožna telesa, ki jih lahko ustanovi Svet, poročajo Svetu enkrat na leto ali pa pogosteje, če je potrebno. Vsako tako telo sestavi svoj poslovnik in lahko ustanovi svoja lastna pomožna telesa, če je to primerno.

2. Vsi sektorski odbori izvajajo odgovornosti, ki jih jim je dodelil Svet, in omogočijo članicam, da se posvetujejo o vseh zadevah v zvezi s trgovino s storitvami v zadevnem sektorju in izvajanju sektorske priloge, na katero se nanaša. Takšne odgovornosti vključujejo:

(a) stalno pregledovanje in nadzor nad uporabo Sporazuma v zvezi z zadevnim sektorjem;

(b) oblikovanje predlogov ali priporočil za obravnavo Sveta v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na trgovino v zadevnem sektorju;

(c) če obstaja priloga, ki se nanaša na sektor, preučitev predlogov za spremembo te sektorske priloge in dajanje ustreznih priporočil Svetu;

(d) vzpostavljanje foruma za tehnične razprave, izvajanje študij o ukrepih članic in izvajanje preiskav vseh drugih tehničnih zadev, ki vplivajo na trgovino s storitvami v zadevnem sektorju;

(e) zagotavljanje tehnične pomoči članicam državam v razvoju in državam v razvoju, ki se pogajajo o pristopu k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije glede uporabe obveznosti ali drugih zadev, ki vplivajo na trgovino s storitvami v zadevnem sektorju; in

(f) sodelovanje s katerimkoli drugim pomožnim telesom, ustanovljenim na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, ali mednarodnimi organizacijami, ki delujejo v kateremkoli zadevnem sektorju.

3. Ustanovi se Odbor za trgovino s finančnimi storitvami, ki bo imel odgovornosti, navedene v odstavku 2.

--------------------------------------------------

SKLEP O NEKATERIH POSTOPKIH REŠEVANJA SPOROV ZA SPLOŠNI SPORAZUM O TRGOVINI S STORITVAMI

Ministri so sklenili priporočiti Svetu za trgovino s storitvami, da na svojem prvem zasedanju sprejme v nadaljevanju navedeni sklep.

SVET ZA TRGOVINO S STORITVAMI JE,

ob upoštevanju posebnega značaja obveznosti in posebnih obvez Sporazuma in trgovine s storitvami glede reševanja sporov na podlagi členov XXII in XXIII,

SKLENIL:

1. Sestavi se register članov Sveta za pomoč pri izbiri članov Sveta.

2. V ta namen lahko člani predlagajo imena posameznikov, ki imajo kvalifikacije iz člena 3, za vključitev v register, in predložijo življenjepis svojih kvalifikacij, vključno z navedbo strokovnega znanja iz posameznega sektorja, če je primerno.

3. Sveti bodo sestavljeni iz visoko usposobljenih vladnih in/ali nevladnih posameznikov, ki imajo izkušnje iz zadev v zvezi s Splošnim sporazumom o trgovini s storitvami in/ali trgovino s storitvami, vključno s povezanimi regulativnimi zadevami. Člani Sveta delujejo v lastnem imenu, ne pa kot vladni predstavniki ali predstavniki kakšne organizacije.

4. Sveti za spore v zvezi s sektorskimi zadevami imajo potrebna strokovna znanja, pomembna za posebne storitvene sektorje, na katere se nanaša spor.

5. Sekretariat vodi register in razvija postopke za njegovo upravljanje v posvetovanju s predsednikom Sveta.

--------------------------------------------------

SKLEP O TRGOVINI S STORITVAMI IN OKOLJU

Ministri so sklenili priporočiti Svetu za trgovino s storitvami, da na svojem prvem zasedanju sprejme v nadaljevanju navedeni sklep.

SVET ZA TRGOVINO S STORITVAMI JE –

ob priznavanju, da so ukrepi, potrebni za varstvo okolja, lahko v nasprotju z določbami Sporazuma, in

ob upoštevanju, da zaradi značilnosti ukrepov, potrebnih za varstvo okolja, da imajo za svoj cilj zaščito človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja ali zdravja, ni jasno, ali je treba zagotoviti več, kot pa je vsebovano v odstavku (b) člena XIV –

SKLENIL:

1. Da bi ugotovili, ali je za upoštevanje takih ukrepov potrebno spremeniti člen XIV Sporazuma, je treba zahtevati od Odbora za trgovino in okolje, da preuči in poroča, z morebitnimi priporočili, o razmerju med storitvami, trgovino in okoljem, vključno z vprašanjem trajnostnega razvoja. Odbor tudi preuči primernost medvladnih sporazumov o okolju in njihovo razmerje do Sporazuma.

2. Odbor poroča o rezultatih dela na prvem dvoletnem zasedanju ministrske konference po začetku veljavnosti Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

--------------------------------------------------

SKLEP O POGAJANJIH V ZVEZI Z GIBANJEM FIZIČNIH OSEB,

MINISTRI,

ob upoštevanju obvez, ki izhajajo iz urugvajskega kroga pogajanj o gibanju fizičnih oseb z namenom zagotavljanja storitev;

ob upoštevanju ciljev Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, vključno z naraščajočim sodelovanjem držav v razvoju v trgovini s storitvami in povečevanjem njihovega izvoza storitev;

ob spoznanju pomembnosti doseganja višjih ravni obvez v zvezi z gibanjem fizičnih oseb, da bi zagotovili ravnovesje ugodnosti na podlagi Splošnega sporazuma trgovine s storitvami;

SO SKLENILI:

1. Pogajanja o nadaljnji liberalizaciji gibanja fizičnih oseb z namenom zagotavljanja storitev se nadaljujejo po zaključku urugvajskega kroga, da bi omogočili doseganje višjih ravni obvez s strani udeležencev na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami.

2. A Za izvedbo pogajanj je ustanovljena pogajalska skupina za gibanje fizičnih oseb. Skupina določi svoje lastne postopke in redno poroča Svetu za trgovino s storitvami.

3. Pogajalska skupina ima svoje prvo pogajalsko zasedanje najkasneje 16. maja 1994. Ta pogajanja zaključi in sestavi končno poročilo najkasneje šest mesecev po začetku veljavnosti Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

4. Obveze, ki izhajajo iz teh pogajanj, se zapišejo v liste specifičnih obvez članic.

--------------------------------------------------

SKLEP O FINANČNIH STORITVAH

MINISTRI,

ob upoštevanju, da obveze, zapisane v listah s strani udeležencev za finančne storitve ob zaključku urugvajskega kroga, začnejo veljati na podlagi MFN istočasno kot Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu "Sporazum o WTO"),

SO SKLENILI:

1. Ob zaključku obdobja, ki se izteče najkasneje šest mesecev po datumu začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, lahko članice izboljšajo, spremenijo ali umaknejo vse ali del svojih obvez v tem sektorju, ne da bi ponudile nadomestilo, ne glede na določbe člena XXI Splošnega Sporazuma o trgovini s storitvami. Istočasno članice dokončno oblikujejo svoja stališča v zvezi z izjemami MFN v tem sektorju, ne glede na določbe priloge v zvezi z izjemami člena II. Od začetka veljavnosti Sporazuma o WTO in do konca prej navedenega obdobja se ne bodo uporabljale izjeme, naštete v prilogi v zvezi z izjemami člena II, ki so odvisne od ravni obvez, ki so jih prevzeli drugi udeleženci ali od izjem drugih udeležencev.

2. Odbor za trgovino s finančnimi storitvami spremlja napredek vseh pogajanj, ki potekajo pod pogoji tega sklepa, in o tem poroča Svetu za trgovino s storitvami najkasneje štiri mesece po začetku veljavnosti Sporazuma o WTO.

--------------------------------------------------

SKLEP O POGAJANJIH O STORITVAH POMORSKEGA PREVOZA

MINISTRI,

ob upoštevanju, da obveze, ki jih zapišejo v liste udeleženci za storitve pomorskega prevoza ob zaključku urugvajskega kroga, začnejo veljati na podlagi MFN istočasno kot Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu "Sporazum o WTO"),

SO SKLENILI:

1. Pogajanja se v sektorju storitev pomorskega prevoza začnejo prostovoljno v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami. Pogajanja bodo po obsegu celovita in bodo namenjena obvezam v mednarodnem pomorskem prevozu, pomožnim storitvam in dostopu do in uporabi pristaniških zmogljivosti, ter bodo vodila do odprave omejitev v določenem časovnem okviru.

2. Za izvedbo teh nalog in pooblastil se ustanovi Pogajalska skupina za storitve pomorskega prevoza (v nadaljnjem besedilu "NGMTS"). NGMTS redno poroča o napredku teh pogajanj.

3. Pogajanja v NGMTS so odprta za vse vlade in Evropske skupnosti, ki objavijo svojo namero o sodelovanju. Do sedaj so svojo namero o sodelovanju v pogajanjih objavile naslednje države:

Argentina, Kanada, Evropske skupnosti in njihove države članice, Finska, Hongkong, Islandija, Indonezija, Koreja, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Filipini, Poljska, Romunija, Singapur, Švedska, Švica, Tajska, Turčija, Združene države.

Nadaljnja obvestila glede namere o sodelovanju se naslovijo na depozitarja Sporazuma o WTO.

4. NGMTS ima svoje prvo pogajalsko zasedanje najkasneje 16. maja 1994. Najkasneje junija 1996 zaključi ta pogajanja in sestavi končno poročilo. Končno poročilo NGMTS vključuje datum za izvedbo rezultatov teh pogajanj.

5. Do zaključka pogajanj je uporaba člena II in odstavkov 1 in 2 priloge v zvezi z izjemami člena II za ta sektor začasno ustavljena in ni treba navesti izjem MFN. Ob zaključku pogajanj lahko članice izboljšajo, spremenijo ali umaknejo katerekoli obveze v tem sektorju, sprejete med urugvajskim krogom, ne da bi ponudile nadomestilo, ne glede na določbe člena XXI Sporazuma. Istočasno članice dokončno oblikujejo svoja stališča v zvezi z izjemami MFN v tem sektorju, ne glede na določbe priloge v zvezi z izjemami člena II. Če pogajanja ne bi uspela, se Svet za trgovino s storitvami odloči, ali bo nadaljeval pogajanja v skladu s tem pooblastilom.

6. Vse obveze, ki izhajajo iz pogajanj, vključno z datumom začetka njihove veljavnosti, se zapišejo na liste obvez, ki so priložene Splošnemu sporazumu o trgovini s storitvami, ob upoštevanju vseh določb Sporazuma.

7. Razume se, da udeleženci od tega trenutka do datuma uveljavitve, ki se določi na podlagi odstavka 4, ne uporabljajo nobenega od ukrepov, ki vplivajo na trgovino s storitvami pomorskega prevoza, razen kot odgovor na ukrepe, ki jih uporabijo druge države in z namenom ohranjati ali izboljšati svobodo zagotavljanja storitev pomorskega prevoza in tudi ne v taki obliki, ki bi izboljšala njihovo pogajalsko izhodišče in vpliv.

8. Izvajanje odstavka 7 je zavezano nadzoru v NGMTS. Vsak udeleženec lahko opozori NGMTS na kakršnokoli delovanje ali opustitev delovanja, za katerega meni, da je pomembno za izpolnitev odstavka 7. Taka obvestila se štejejo za predložena NGMTS, ko jih prejme Sekretariat.

--------------------------------------------------

SKLEP O POGAJANJIH O OSNOVNIH TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITVAH

MINISTRI SO SKLENILI:

1. Pogajanja se začnejo na prostovoljni podlagi z namenom progresivne liberalizacije trgovine s telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji in storitvami (v nadaljnjem besedilu "osnovne telekomunikacijske storitve") v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami.

2. Brez poseganja v njihov rezultat so pogajanja po obsegu celovita in nobena osnovna telekomunikacijska storitev ni vnaprej izključena.

3. Za izvedbo teh nalog in pooblastil se ustanovi Pogajalska skupina za osnovne telekomunikacijske storitve (v nadaljnjem besedilu "NGBT"). NGBT redno poroča o napredku teh pogajanj.

4. Pogajanja v NGBT so odprta za vse vlade in Evropske skupnosti, ki objavijo svojo namero o sodelovanju. Do sedaj so svojo namero o sodelovanju v pogajanjih objavile naslednje države:

Avstralija, Avstrija, Kanada, Čile, Ciper, Evropske skupnosti in njihove države članice, Finska, Hongkong, Madžarska, Japonska, Koreja, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Slovaška republika, Švedska, Švica, Turčija, Združene države.

Nadaljnja obvestila glede namere o sodelovanju se naslovijo na depozitarja Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

5. NGBT ima svoje prvo pogajalsko zasedanje najkasneje 16. maja 1994. Ta pogajanja zaključi in sestavi končno poročilo najkasneje do 30. aprila 1996. Končno poročilo NGBT vključuje datum za izvedbo rezultatov teh pogajanj.

6. Vse obveze, ki izhajajo iz pogajanj, vključno z datumom začetka njihove veljavnosti, se zapišejo na liste obvez, ki so priložene Splošnemu sporazumu o trgovini s storitvami, ob upoštevanju vseh določb Sporazuma.

7. Razume se, da udeleženci od tega trenutka do datuma uveljavitve, ki se določi na podlagi odstavka 5, ne uporabljajo nobenega od ukrepov, ki vplivajo na trgovino z osnovnimi telekomunikacijskimi storitvami v taki obliki, ki bi izboljšala njihovo pogajalsko izhodišče in vpliv. Razume se, da ta določba ne preprečuje uresničevanja trgovinskih in vladnih ureditev v zvezi zagotavljanjem osnovnih telekomunikacijskih storitev.

8. Izvajanje odstavka 7 je zavezano nadzoru v NGBT. Vsak udeleženec lahko opozori NGBT na kakršnokoli delovanje ali opustitev delovanja, za katerega meni, da je pomembno za izpolnitev odstavka 7. Taka obvestila se štejejo za predložena NGBT, ko jih prejme Sekretariat.

--------------------------------------------------

SKLEP O STROKOVNIH STORITVAH

Ministri so sklenili priporočiti Svetu za trgovino s storitvami, da na svojem prvem zasedanju sprejme v nadaljevanju navedeni sklep.

SVET ZA TRGOVINO S STORITVAMI JE –

ob priznavanju vpliva zakonodajnih ukrepov v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami, tehničnimi standardi in izdajanjem dovoljenj za povečevanje trgovine s strokovnimi storitvami;

v želji po uvedbi mnogostranskih pravil z namenom zagotoviti, da ob sprejemanju specifičnih obvez taki zakonodajni ukrepi ne predstavljajo nepotrebnih ovir za zagotavljanje strokovnih storitev –

SKLENIL:

1. Delovni program, predviden v odstavku 4 člena VI o notranjih predpisih, je treba začeti takoj izvajati. V ta namen se ustanovi Delovna skupina za strokovne storitve, da bi preučila in poročala, skupaj s priporočili, o potrebnih pravilih za zagotovitev, da ukrepi v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi in zahtevami za pridobitev dovoljenja na področju strokovnih storitev ne predstavljajo nepotrebnih ovir za trgovino.

2. Delovna skupina prednostno pripravi priporočila za izdelavo mnogostranskih pravil v računovodskem sektorju za uveljavitev specifičnih obvez. Pri pripravi teh priporočil se delovna skupina osredotoči na:

(a) razvijanje mnogostranskih pravil v zvezi z dostopom na trg za zagotovitev, da notranje zakonodajne zahteve: (i) temeljijo na objektivnih in prevoznih merilih, kot sta sposobnost in zmožnost opraviti storitev; (ii) ne pomenijo večjega bremena, kot je to potrebno za zagotovitev kakovosti storitve, s tem pa omogočajo učinkovito liberalizacijo knjigovodskih storitev;

(b) uporabo mednarodnih standardov in pri tem spodbuja sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot je opredeljeno v odstavku 5(b) člena VI za polno uveljavitev odstavka 5 člena VII;

(c) omogočanje učinkovite uporabe odstavka 6 člena VI Sporazuma s postavljanjem smernic za priznavanje kvalifikacij.

Pri pripravi teh pravil delovna skupina upošteva pomembnost vladnih in nevladnih organov, ki urejajo strokovne storitve.

--------------------------------------------------

SKLEP O UPORABI IN PREGLEDU DOGOVORA O PRAVILIH IN POSTOPKIH ZA REŠEVANJE SPOROV

MINISTRI,

OB SKLICEVANJU na Sklep z dne 22. februarja 1994, da obstoječa pravila in postopki GATT 1947 na področju reševanja sporov ostanejo v veljavi do datuma začetka veljavnosti Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

VABIJO ustrezne Svete in Odbore k odločitvi, da delujejo še naprej zaradi obravnavanja vseh sporov, za katere je bila podana zahteva po posvetovanju pred navedenim datumom;

VABIJO ministrsko konferenco, da opravi celovit pregled pravil in postopkov za reševanje sporov v okviru Svetovne trgovinske organizacije v roku štirih let po začetku veljavnosti Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, in da na svojem prvem zasedanju po zaključku pregleda odloči, ali bo ohranila, spremenila ali ukinila taka pravila in postopke za reševanje sporov.

--------------------------------------------------

DOGOVOR O OBVEZAH PRI FINANČNIH STORITVAH

Udeleženci urugvajskega kroga so lahko sprejeli specifične obveze glede finančnih storitev po Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (v nadaljnjem besedilu "Sporazum") na podlagi pristopa, ki je drugačen od tistega, ki ga zajemajo določbe dela III Sporazuma. Dogovorjeno je bilo, da se ta pristop lahko uporablja ob upoštevanju naslednjega dogovora:

(i) da ni v nasprotju z določbami Sporazuma;

(ii) da ne posega v pravico katerekoli članice, da svoje specifične obveze vključi na listo obvez v skladu s pristopom na podlagi dela III Sporazuma;

(iii) da se izhajajoče specifične obveze uporabljajo na podlagi načela države z največjimi ugodnostmi;

(iv) da ne posega v stopnjo liberalizacije, za katero se je članica obvezala po tem sporazumu.

Zainteresirane članice so na podlagi pogajanj in ob upoštevanju pogojev in kvalifikacij, kjer so te navedene, zapisale v svojo listo obvez specifične obveze v skladu s spodaj navedenim pristopom.

A. Mirovanje

Vsi pogoji, omejitve in kvalifikacije za spodaj navedene obveze so omejene na obstoječe neusklajene ukrepe.

B. Dostop na trg

Monopolne pravice

1. Poleg člena VIII Sporazuma se uporabljajo naslednje:

Vsaka članica uvrsti na svojo listo obvez, ki se nanaša na finančne storitve, obstoječe monopolne pravice in si jih prizadeva ukiniti ali zmanjšati njihov obseg. Ne glede na pododstavek 1(b) Priloge o finančnih storitvah, se ta odstavek uporablja za dejavnosti iz pododstavka 1(b)(iii) Priloge.

Finančne storitve, ki jih kupijo javni subjekti

2. Ne glede na člen XIII Sporazuma vsaka članica zagotovi, da so izvajalci finančnih storitev katerekoli druge članice, ustanovljene na njenem ozemlju, deležni obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi in nacionalne obravnave v zvezi z nakupom ali pridobitvijo finančnih storitev s strani javnih subjektov članice na njenem ozemlju.

Čezmejna trgovina

3. Vsaka članica dovoli nerezidenčnim izvajalcem finančnih storitev, da kot glavne storitve, prek posrednika ali kot posrednik in pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, zagotavljajo naslednje storitve:

(a) zavarovanje tveganj v zvezi z:

(i) pomorskim prevozom in komercialnim zračnim prevozom ter lansiranjem vesoljskih plovil in tovora, ki ga prevažajo (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: prevažano blago, prevozno sredstvo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; in

(ii) blago v mednarodnem tranzitu;

(b) pozavarovanje in retrocesijo ter pomožne zavarovalne storitve, kot so navedene v pododstavku 5(a)(iv) Priloge;

(c) zagotavljanje in prenos finančnih informacij in obdelava finančnih podatkov, kot je navedeno v pododstavku 5(a)(xv) Priloge ter svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva, v zvezi z bančništvom in drugimi finančnimi storitvami, kot so navedene v pododstavku 5(a)(xvi) Priloge.

4. Vsaka članica svojim rezidentom dovoli nakup finančnih storitev na ozemlju katerekoli druge članice, ki so navedene v:

(a) pododstavku (3)(a);

(b) pododstavku (3)(b); in

(c) pododstavkih 5(a)(v) do (xvi) Priloge.

Tržna prisotnost

5. Vsaka članica izvajalcem finančnih storitev iz katerekoli druge članice prizna pravico do ustanavljanja ali širjenja na njenem ozemlju, vključno s tržno prisotnostjo s pridobitvijo obstoječih podjetij.

6. Članica lahko določi pogoje in postopke za izdajo dovoljenja za ustanovitev in širitev tržne prisotnosti, če se s tem ne izogne obveznosti članice na podlagi odstavka 5 in če je to v skladu z drugimi obveznostmi iz tega sporazuma.

Nove finančne storitve

7. Članica izvajalcem finančnih storitev katerekoli druge članice, ki ima sedež na njenem ozemlju, dovoli, da na njenem ozemlju nudijo nove finančne storitve.

Prenos informacij in obdelava informacij

8. Nobena članica ne sme sprejeti ukrepov, ki preprečujejo prenos informacij ali obdelavo finančnih informacij, vključno z elektronskim prenosom podatkov, ali ki ob upoštevanju uvoznih pravil v skladu z mednarodnimi sporazumi preprečujejo prenos opreme, kadar so taki prenosi informacij, obdelava finančnih informacij ali prenosi opreme potrebni za opravljanje običajnih poslov izvajalca finančne storitve. Ta odstavek z ničemer ne omejuje pravice članice, da varuje osebne podatke, posameznikovo zasebnost in zaupnost dokumentacije in računov posameznikov, kolikor se taka pravica ne uporablja za izogibanje določbam Sporazuma.

Začasni vstop osebja

9. (a) Vsaka članica dovoli začasni vstop na svoje ozemlje naslednjemu osebju izvajalca finančnih storitev katerekoli članice, ki ustanavlja ali je ustanovil tržno prisotnost na ozemlju članice:

(i) višjim vodstvenim uslužbencem, ki imajo zaščitene informacije bistvenega pomena za ustanovitev, nadzor in izvajanje storitev izvajalca finančnih storitev; in

(ii) strokovnjakom za storitve, ki jih zagotavlja izvajalec finančnih storitev.

(b) Vsaka članica ob upoštevanju razpoložljivosti usposobljenih uslužbencev na svojem ozemlju dovoli začasni vstop na svoje ozemlje naslednjim uslužbencem, povezanim s tržno prisotnostjo izvajalca finančnih storitev katerekoli druge članice:

(i) strokovnjakom izvajalca finančnih storitev za računalniške storitve, telekomunikacijske storitve in račune; in

(ii) aktuarskim in pravnim strokovnjakom.

Nediskriminacijski ukrepi

10. Vsaka članica si prizadeva odstraniti ali omejiti vse večje negativne učinke na izvajalce finančnih storitev katerekoli druge članice:

(a) nediskriminacijskih ukrepov, ki preprečujejo izvajalcem finančnih storitev, da bi na ozemlju članice v obliki, ki jo določi članica, zagotavljali vse finančne storitve, ki jih dovoljuje članica;

(b) nediskriminacijskih ukrepov, ki omejujejo širitev dejavnosti izvajalcev finančnih storitev na celotno ozemlje članice;

(c) ukrepov članice, če taka članica uporablja enake ukrepe za zagotavljanje bančnih storitev in storitev, povezanih z vrednostnimi papirji, in izvajalec finančnih storitev koncentrira svoje dejavnosti na zagotavljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji; in

(d) drugih ukrepov, ki kljub spoštovanju določb Sporazuma negativno vplivajo na možnosti izvajalca finančnih storitev katerekoli druge članice, da deluje, da je konkurenčen ali da vstopi na trg članice;

pod pogojem, da noben ukrep, sprejet na podlagi tega odstavka, ne bi nepošteno zapostavljal izvajalcev finančnih storitev članice, ki je sprejela takšne ukrepe.

11. Članica si v zvezi z nediskriminacijskimi ukrepi, navedenimi v pododstavkih 10(a) in (b), prizadeva, da ne bi omejila sedanje ravni tržnih priložnosti niti ugodnosti, ki jih že uživajo izvajalci finančnih storitev vseh drugih članic kot skupina na ozemlju članice, pod pogojem, da ta obveza ne povzroči nepoštenega zapostavljanja izvajalcev finančnih storitev članice, ki uporablja take ukrepe.

C. Nacionalna obravnava

1. Vsaka članica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, odobri izvajalcem finančnih storitev katerekoli druge članice, ustanovljenim na njenem ozemlju, dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, in do uradnih mehanizmov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega odstavka ni priznati dostop do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v članici.

2. Če članica zahteva članstvo ali sodelovanje ali dostop do samoregulativnega organa, terminskega trga ali borze ali trga ali borze za vrednostne papirje, klirinške agencije, ali katere koli druge organizacije ali združenja, da lahko izvajalci finančnih storitev katerekoli druge članice zagotavljajo finančne storitve na enaki osnovi kot izvajalci finančnih storitev članice, ali če članica preko takšnih subjektov neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri zagotavljanju finančnih storitev, članica zagotovi, da ti subjekti izvajalcem finančnih storitev katerekoli druge članice, ki so rezidenti na njenem ozemlju, priznajo nacionalno obravnavo.

D. Opredelitve

Pri tem pristopu:

1. Nerezidenčni izvajalec finančnih storitev je izvajalec finančnih storitev članice, ki zagotavlja finančne storitve na ozemlju druge članice iz ustanove, ki se nahaja na ozemlju druge članice, ne glede na to, ali ima tak izvajalec finančnih storitev tržno prisotnost na ozemlju članice, v kateri se finančna storitev zagotavlja, ali ne.

2. "Tržna prisotnost" pomeni podjetje na ozemlju članice za zagotavljanje finančnih storitev in zajema hčerinske družbe, skupna podjetja, partnerstva, samostojne podjetnike, franšizne dejavnosti, podružnice, agencije, predstavniška podjetja ali druge organizacije v popolni ali delni lasti.

3. Nova finančna storitev pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načini, na katere se izdelek dobavi, ki je ne zagotavlja noben izvajalec finančnih storitev na ozemlju posamezne članice, temveč se izvaja na ozemlju druge članice.

--------------------------------------------------