Sporazum o pravilih o poreklu blaga

ČLANICE SE

ob upoštevanju, da so se ministri 20. septembra 1986 sporazumeli, da je namen Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj "uresničiti nadaljnjo liberalizacijo in širjenje svetovne trgovine", "okrepiti vlogo GATT" in "povečati dovzetnost sistema GATT za razvoj mednarodnega gospodarskega okolja";

z željo, da se pospeši uresničevanje ciljev GATT 1994;

ob spoznanju, da jasna in predvidljiva pravila o poreklu in izvajanje teh pravil pomagajo tokovom mednarodne trgovine;

z željo zagotoviti, da pravila o poreklu sama po sebi ne bi po nepotrebnem ovirala trgovine;

z željo zagotoviti, da pravila o poreklu ne izničujejo ali omejujejo pravic članic na podlagi GATT 1994;

ob spoznanju, da je zaželeno zagotoviti preglednost zakonov, predpisov in prakse, ki se nanaša na pravila o poreklu;

z željo zagotoviti, da se pravila o poreklu pripravljajo in izvajajo nepristransko, pregledno, predvidljivo, dosledno in nevtralno;

ob spoznanju, da obstajajo mehanizem za posvetovanja in postopki za hitro, učinkovito in enakopravno reševanje sporov, ki izhajajo iz tega sporazuma;

z željo harmonizirati in razjasniti pravila o poreklu;

SPORAZUMEJO, KAKOR SLEDI:

DEL I

DEFINICIJE IN OBSEG SPORAZUMA

Člen 1

Pravila o poreklu

1. Za namene delov I do IV tega sporazuma se kot pravila o poreklu razumejo zakoni, predpisi in upravne odločbe v splošni uporabi, ki jih uporablja katera koli članica z namenom, da se ugotovi država porekla blaga, pod pogojem, da taka pravila o poreklu niso v povezavi s pogodbenimi ali avtonomnimi trgovinskimi režimi, ki omogočajo dajanje carinskih preferencialov, ki presegajo uporabo odstavka 1 člena 1 GATT 1994.

2. Pravila o poreklu iz odstavka 1 vključujejo vsa pravila o poreklu, ki se uporabljajo kot nepreferencialna sredstva trgovinske politike, kot npr. pri uporabi klavzule največjih ugodnosti na podlagi členov I, II, III, XI in XIII GATT 1994, protidumpinških postopkov in izravnalnih carin na podlagi člena VI GATT 1994, posebnih zaščitnih ukrepov na podlagi člena XIX GATT 1994, pravil označevanja porekla na podlagi člena IX GATT 1994 ter kakršnih koli diskriminacijskih količinskih omejitev ali carinskih kvot. Pravila o poreklu vključujejo tudi tista, ki se uporabljajo za vladne nabave in za trgovinsko statistiko [1].

DEL II

REŽIM, KI UREJA UPORABO PRAVIL O POREKLU

Člen 2

Režim v prehodnem obdobju

Dokler delovni program za harmonizacijo pravil o poreklu, predviden v delu IV, ni zaključen, članice zagotavljajo, da:

(a) so ob izdaji upravnih določb v splošni uporabi, jasno določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, zlasti:

(i) ob uporabi meril spremenjene carinske razvrstitve mora to pravilo o poreklu ter vsaka izjema od takega pravila jasno določati podštevilko ali številko v okviru carinske nomenklature, na katero se nanaša pravilo;

(ii) ob uporabi meril vrednosti, izraženih v odstotkih, mora pravilo o poreklu izražati tudi metodo izračunavanja teh odstotkov;

(iii) ob uporabi meril proizvodnega ali predelovalnega postopka mora biti jasno določen postopek, ki opredeljuje poreklo blaga.

(b) se ne glede na ukrepe ali sredstva trgovinske politike, s katero so povezani, pravila o poreklu ne uporabljajo kot sredstvo za neposredno ali posredno doseganje določenih trgovinskih ciljev;

(c) pravila o poreklu sama po sebi ne smejo imeti omejitvenih, izkrivljajočih ali motečih učinkov na mednarodno trgovino. Ne smejo vsebovati neprimerno strogih zahtev ali zahtevati izpolnitve pogojev, ki niso v povezavi s proizvodnim ali predelovalnim postopkom, kot predpostavko za določitev države porekla. Dopustno je upoštevati stroške, ki niso neposredno povezani s proizvodnimi ali predelovalnimi postopki zaradi uporabe merila vrednosti v odstotkih v skladu s pododstavkom (a);

(d) pravila o poreklu, ki jih uporabljajo v zvezi z uvozom in izvozom, niso strožja od pravil o poreklu, ki jih uporabljajo za določanje, ali je neko blago domačega porekla in ne smejo biti diskriminacijska do drugih članic ne glede na pripadnost proizvajalcev določenega blaga [2];

(e) se njihova pravila o poreklu uporabljajo dosledno, enotno, nepristransko in smiselno;

(f) njihova pravila o poreklu temeljijo na pozitivno opredeljenem standardu. Pravila o poreklu, ki določajo, kaj porekla ne opredeljuje (negativni standard), so dovoljena le z namenom večje jasnosti pozitivno opredeljenega standarda ali v posamičnih primerih, ko pozitivna opredelitev porekla ni potrebna;

(g) se njihovi zakoni, predpisi, sodne in upravne odločbe v splošni uporabi, ki se nanašajo na pravila o poreklu, objavijo, kakor da bi bili predmet določb odstavka 1 člena X GATT 1994 in v skladu z njimi;

(h) se na zahtevo izvoznika, uvoznika ali katere koli druge osebe z utemeljenim razlogom izdajo presoje o pravilnosti porekla, ki ga ti navajajo, v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v 150 dneh [3] potem ko je vložena zahteva, če so predloženi vsi potrebni elementi. Zahteve za take presoje se sprejmejo pred začetkom trgovinske transakcije in kadar koli pozneje. Take presoje veljajo tri leta pod pogojem, da dejstva in razmere, vključno z uporabljenimi pravili o poreklu, ostanejo primerljivi. Pod pogojem vnaprejšnjega obvestila zainteresiranih strani taka presoja ne velja več, če je sprejeta odločitev v nasprotju s presojo med revizijo, na katero se nanaša pododstavek (j). Take presoje so javne na podlagi določb pododstavka (k);

(i) ob uvajanju sprememb njihovih pravil o poreklu ali novih pravil o poreklu takih sprememb ne uporabljajo retroaktivno, kot je določeno v njihovih zakonih ali predpisih in brez poseganja vanje;

(j) za kakršno koli upravno dejanje v zvezi z določitvijo porekla obstaja možnost takojšnje revizije s strani rednega, arbitražnega ali upravnega sodišča ali po postopkih le-teh, neodvisno od oblasti, ki je določila poreklo, ki lahko povzročijo, da se ta odločba spremeni ali razveljavi;

(k) vse zaupne podatke ali podatke, ki se dajejo na zaupni podlagi zaradi uporabe pravil o poreklu, pristojne oblasti obravnavajo kot strogo zaupne in jih ne smejo razkrivati brez izrecnega dovoljenja osebe ali vlade, ki je take podatke dala na voljo, razen v meri, ki se jo lahko zahteva v sodnih postopkih.

Člen 3

Režim po prehodnem obdobju

Ob upoštevanju cilja vseh članic, da kot rezultat delovnega programa za harmonizacijo, določenega v delu IV, dosežejo uvedbo harmoniziranih pravil o poreklu, članice ob izvajanju dosežkov delovnega programa za harmonizacijo zagotavljajo, da:

(a) uporabljajo pravila o poreklu enako za vse namene, določene v členu 1;

(b) se v njihovih pravilih o poreklu kot država porekla določenega blaga določi tista država, v kateri je bilo blago v celoti pridobljeno ali, kadar je pri proizvodnji blaga udeleženih več držav, tista, v kateri je opravljena zadnja bistvena predelava določenega blaga;

(c) pravila o poreklu, ki jih uporabljajo v zvezi z uvozom in izvozom blaga, niso strožja od pravil o poreklu, ki jih uporabljajo za določanje, ali je neko blago domačega porekla in ne smejo biti diskriminacijska do drugih članic ne glede na pripadnost proizvajalcev določenega blaga;

(d) se pravila o poreklu uporabljajo dosledno, enotno, nepristransko in smiselno;

(e) se njihovi zakoni, predpisi, sodne in upravne odločbe v splošni uporabi, ki se nanašajo na pravila o poreklu, objavijo, kot da bi bili predmet določb odstavka 1 člena X GATT 1994 in v skladu z njimi;

(f) se na zahtevo izvoznika, uvoznika ali katere koli druge osebe z utemeljenim razlogom izdajo presoje o pravilnosti porekla, ki ga ti navajajo, v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v 150 dneh od vložitve zahteve, če so bili predloženi vsi potrebni elementi. Zahteve za tako presojo se sprejmejo pred začetkom trgovinske transakcije in kadar koli pozneje. Take presoje veljajo tri leta pod pogojem, da dejstva in razmere, vključno z uporabljenimi pravili o poreklu, ostanejo primerljivi. Pod pogojem vnaprejšnjega obvestila zainteresiranih strani taka presoja ne velja več, če je sprejeta odločitev v nasprotju s presojo med revizijo, navedeno v pododstavku (h). Take presoje so javne ob upoštevanju določb iz pododstavka (i);

(g) ob uvajanju sprememb njihovih pravil o poreklu ali novih pravil o poreklu se take spremembe ne uporabljajo retroaktivno, kot je določeno v njihovih zakonih ali predpisih in brez poseganja vanje;

(h) za kakršno koli upravno dejanje v zvezi z določitvijo porekla obstaja možnost takojšnje revizije s strani rednega, arbitražnega ali upravnega sodišča ali po postopkih le-teh, neodvisno od oblasti, ki je določila poreklo, ki lahko povzročijo, da se ta odločba spremeni ali razveljavi;

(i) vse zaupne podatke ali podatke, ki se dajejo na zaupni podlagi zaradi uporabe pravil o poreklu, pristojne oblasti obravnavajo kot strogo zaupne in jih ne smejo razkrivati brez izrecnega dovoljenja osebe ali vlade, ki je take podatke dala na voljo, razen v meri, ki se jo lahko zahteva v sodnih postopkih.

DEL III

UREDITEV POSTOPKOV NOTIFIKACIJE, PREUČITVE, POSVETOVANJA IN REŠEVANJA SPOROV

Člen 4

Organi

1. Ustanovi se Odbor za pravila o poreklu (v tem sporazumu Odbor), ki ga sestavljajo predstavniki vsake članice. Odbor izvoli predsedujočega in se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, z namenom, da se članicam zagotovi možnost, da se posvetujejo o zadevah, ki se nanašajo na izvajanje delov I, II, III in IV ali na uresničevanje ciljev, ki so tam določeni, ter za opravljanje vseh drugih nalog, ki so jim dodeljene s tem sporazumom, ali ki jim jih je dodelil Svet za trgovino z blagom. Kadar je primerno, Odbor zahteva informacije in nasvet Tehničnega odbora iz odstavka 2 o zadevah v zvezi s tem sporazumom. Odbor lahko zahteva, da Tehnični odbor opravi tudi drugo delo, potrebno za uresničevanje zgoraj navedenih ciljev tega sporazuma. Sekretariat WTO opravlja naloge Sekretariata Odbora.

2. Ustanovi se Tehnični odbor za pravila o poreklu (v tem sporazumu Tehnični odbor) pod pokroviteljstvom Sveta za carinsko sodelovanje (Custom Co-operation Council,CCC), kakor je določen v Aneksu I. Tehnični odbor opravlja tehnične naloge, ki so določene v delu IV in predpisane v Aneksu I. Kadar je primerno, Tehnični odbor zahteva informacije in nasvete Odbora o zadevah v zvezi s tem sporazumom. Tehnični odbor lahko zahteva, da Odbor opravi tudi drugo delo, ki meni, da je potrebno za uresničevanje zgoraj navedenih ciljev Sporazuma. Sekretariat CCC opravlja naloge Sekretariata Tehničnega odbora.

Člen 5

Informacije in postopki za spremembo in uvedbo novih pravil o poreklu

1. Vsaka članica Sekretariatu v 90 dneh od začetka veljavnosti Sporazuma WTO zanjo, dostavi svoja pravila o poreklu, sodne odločbe in upravne odločbe v splošni uporabi v zvezi s pravili o poreklu, ki veljajo na tisti dan. Če se nenamenoma opusti notifikacija o določenem pravilu o poreklu, določena članica to sporoči takoj, ko se ugotovi, da se je to zgodilo. Sezname informacij, ki jih je dobil in z njimi razpolaga, Sekretariat dostavi članicam.

2. V času, navedenem v členu 2, članice, ki uvajajo spremembe, razen de minimis sprememb, svojih pravil o poreklu ali pa uvajajo nova pravila o poreklu, ki za namen tega člena vključujejo tudi katero koli pravilo o poreklu, navedeno v odstavku 1, ki ni bilo sporočeno Sekretariatu, morajo objaviti sporočilo o tem najmanj 60 dni pred začetkom veljavnosti spremenjenega ali novega pravila tako, da omogočijo zainteresiranim stranem, da se seznanijo z namero spremembe pravila o poreklu ali uvedbe novega pravila o poreklu, razen če pri določeni članici nastanejo ali utegnejo nastati izjemne okoliščine. V teh izjemnih primerih mora članica objaviti spremenjeno ali novo pravilo o poreklu takoj, ko je to mogoče.

Člen 6

Preučitev

1. Odbor letno preuči izvajanje in uporabo delov II in III tega sporazuma ob upoštevanju njegovih ciljev. Odbor enkrat letno obvesti Svet za trgovino z blagom o dogajanjih v obdobju, na katero se nanaša taka preučitev.

2. Odbor preuči določbe delov I, II in III in predlaga spremembe, kakršne so potrebne, da se prikažejo dosežki delovnega programa harmonizacije.

3. Odbor v sodelovanju s Tehničnim odborom oblikuje mehanizem za preučevanje in predloge sprememb dosežkov delovnega programa harmonizacije ob upoštevanju ciljev in načel, določenih v členu 9. Ta lahko vključuje tudi primere, ko je potrebna večja prilagodljivost pravil ali njihova posodobitev, tako da upoštevajo nove proizvodne postopke, ki so posledica tehnoloških sprememb.

Člen 7

Posvetovanje

Določbe člena XXII GATT 1994, kot jih razčlenjuje in uporablja Dogovor o reševanju sporov, veljajo tudi za ta sporazum.

Člen 8

Reševanje sporov

Določbe člena XXIII GATT 1994, kot jih razčlenjuje in uporablja Dogovor o reševanju sporov, veljajo tudi za ta sporazum.

DEL IV

HARMONIZACIJA PRAVIL O POREKLU

Člen 9

Cilji in načela

1. Z namenom harmonizacije pravil o poreklu ter med drugim zaradi zagotavljanja večje zanesljivosti pri opravljanju mednarodne trgovine Ministrska konferenca v sodelovanju s CCC prevzame delovni program, ki je določen spodaj, na podlagi naslednjih načel:

(a) pravila o poreklu je treba uporabljati enako za vse namene, določene v členu 1;

(b) pravila o poreklu morajo zagotavljati, da se kot država porekla blaga določi bodisi tista država, v kateri je bilo določeno blago v celoti pridobljeno ali, če je v procesu proizvodnje blaga udeleženih več držav, tista, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena predelava blaga;

(c) pravila o poreklu morajo biti objektivna, razumljiva in predvidljiva;

(d) ne glede na ukrep ali sredstvo, s katerimi so povezana, se pravila o poreklu ne bi smela neposredno ali posredno uporabljati kot sredstvo za doseganje trgovinskih ciljev. Sama po sebi ne bi smela ustvarjati omejitvenih, izkrivljajočih ali motečih učinkov na mednarodno trgovino. Ne bi smela postavljati nepotrebno strogih pogojev ali zahtevati izpolnitve določenega pogoja, ki ni v zvezi s proizvodnjo ali predelavo, kot predpostavko za določitev države porekla. Vendar se stroški, ki niso v neposredni zvezi s proizvodnjo ali predelavo, lahko vključijo za namene uporabe merila vrednosti, izraženega v odstotkih;

(e) pravila o poreklu je treba uporabljati dosledno, enotno, nepristransko in razumno;

(f) pravila o poreklu morajo biti smiselna;

(g) pravila o poreklu morajo temeljiti na pozitivnem opredeljenem standardu. Negativni standardi se lahko uporabljajo le za pojasnitev pozitivno opredeljenega standarda.

Delovni program

2. (a) Delovni program se začne čimprej po začetku veljavnosti Sporazuma WTO in se konča v treh letih od njegovega začetka.

(b) Odbor in Tehnični odbor, predvidena v členu 4, sta ustrezna organa za opravljanje tega dela.

(c) Zaradi zagotovitve natančnega vložka CCC, Odbor od Tehničnega odbora zahteva, da zagotovi svojo razlago in mnenja na podlagi spodaj opisanega dela na podlagi načel, naštetih v odstavku 1. Zaradi zagotovitve pravočasnega zaključka delovnega programa harmonizacije, se to delo opravi na osnovi proizvodov po sektorjih, kot so zastopani v posameznih poglavjih ali oddelkih nomenklature harmoniziranega sistema (HS).

(i) Celovita pridobitev in najnujnejše delovne operacije ali postopki

Tehnični odbor pripravi usklajene definicije:

- blaga, za katero velja, da je v celoti pridobljeno v eni državi. To delo mora biti opravljeno čim podrobneje,

- najnujnejših delovnih operacij ali postopkov, ki sami po sebi blagu ne opredeljujejo porekla.

Dosežki tega dela se predložijo Odboru v treh mesecih po prejemu zahteve Odbora.

(ii) Bistvena predelava – Sprememba tarifne uvrstitve

- Tehnični odbor na podlagi uporabe merila bistvene predelave obravnava in ugotavlja način uporabe spremembe tarifne podštevilke ali tarifne številke pri pripravi pravil o poreklu za določene proizvode ali skupino proizvodov in, če je to primerno, najmanjše spremembe v nomenklaturi, ki ustreza temu merilu.

- Tehnični odbor razdeli navedeno delo na podlagi proizvoda ob upoštevanju poglavij ali oddelkov nomenklature HS, tako da lahko Odboru predloži dosežke svojega dela vsaj trimesečno. Tehnični odbor konča zgoraj navedeno delo v enem letu in treh mesecih od prejema zahteve Odbora.

(iii) Bistvena predelava – Dodatna merila

Po zaključku dela, določenega v pododstavku (ii) za vsako skupino proizvodov ali posamezno kategorijo proizvoda tam, kjer izključna uporaba HS-nomenklature ne dopušča izražanja bistvene predelave, Tehnični odbor:

- pri oblikovanju pravil o poreklu za določene proizvode ali skupine proizvodov na podlagi merila bistvene predelave obravnava in razlaga dodatno ali izključno uporabo drugih zahtev, vključno z odstotki vrednosti [4] in/ali proizvodnimi in predelovalnimi postopki [5],

- lahko obrazloži svoje predloge,

- razdeli zgoraj navedeno delo na podlagi proizvoda ob upoštevanju poglavij ali oddelkov HS-nomenklature, da lahko rezultate svojega dela predloži Odboru vsaj trimesečno. Tehnični odbor konča zgoraj navedeno delo v dveh letih in treh mesecih od prejema zahteve Odbora.

Vloga Odbora

3. Na osnovi načel, naštetih v odstavku 1:

(a) Odbor občasno obravnava razlage in mnenja Tehničnega odbora v skladu s časovnimi obdobji, določenimi v pododstavkih (i), (ii) in (iii) odstavka 2(c), z namenom odobritve take razlage in mnenja. Odbor lahko zahteva, da Tehnični odbor izboljša ali naprej obrazloži svoje delo in/ali razvije nove pristope. Z namenom, da bi pomagal pri delu Tehničnega odbora, mora Odbor navesti razloge za zahteve po dodatnem delu in, kjer je primerno, lahko tudi predlaga drugačne pristope;

(b) po zaključku dela, določenega v pododstavkih (i), (ii) in (iii) odstavka 2(c), Odbor obravnava dosežke glede na njihovo celotno smiselnost.

Dosežki delovnega programa harmonizacije in nadaljnje delo

4. Ministrska konferenca ugotovi dosežke Delovnega programa harmonizacije v okviru aneksa, ki je sestavni del tega sporazuma Sočasno je treba upoštevati tudi rešitve v zvezi z reševanjem sporov, v zvezi s carinskim razvrščanjem blaga. Ministrska konferenca določi čas za začetek veljavnosti tega aneksa.

[1] Razume se, da ta določba ne posega v tiste odločbe, ki se nanašajo na opredelitev izraza "domača industrija" ali izraza "podobni proizvodi domače industrije" ali na podobne izraze, kjer koli so v uporabi.

[2] V zvezi s pravili o poreklu, ki se uporabljajo pri vladnih nabavah, ta določba ne pomeni dodatne obveznosti poleg tistih, ki so jih članice že sprejele na podlagi GATT 1994.

[3] V zvezi z zahtevami, ki so vložene v prvem letu od začetka veljavnosti Sporazuma WTO, se od članic zahteva samo čimprejšnje izdajanje teh presoj.

[4] Če je predpisano merilo vrednosti, morajo pravila o poreklu navajati tudi način izračunavanja vrednosti, izraženo v odstotkih.

[5] Če je predpisano merilo proizvodnega ali predelovalnega postopka, mora biti tisti postopek, ki daje blagu poreklo, natančno določen.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

TEHNIČNI ODBOR ZA PRAVILA O POREKLU

Naloge

1. Trajne naloge Tehničnega odbora vključujejo naslednje:

(a) na zahtevo katerega koli člana Tehničnega odbora obravnava posebne tehnične težave, ki se pojavljajo pri dnevni uporabi pravil o poreklu članic in daje priporočila za ustrezne rešitve na podlagi predloženih dejstev;

(b) dajanje informacij in nasvetov o kateri koli zadevi, ki se nanaša na ugotavljanje porekla blaga, na zahtevo katere koli članice ali Odbora;

(c) pripravljanje in pošiljanje rednih poročil o tehničnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem in naravo tega sporazuma; in

(d) letno preverjanje tehničnih vprašanj v zvezi z izvajanjem in uporabo delov II in III.

2. Tehnični odbor opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži Odbor.

3. Tehnični odbor poskuša končati svoje delo v zvezi z določenimi zadevami, zlasti tistimi, ki mu jih dajejo članice ali Odbor, v razumno kratkem času.

Zastopanje

4. Vsaka članica ima pravico biti zastopana v Tehničnem odboru. Vsaka članica lahko imenuje enega delegata in enega ali več namestnikov, da jo zastopajo v Tehničnem odboru. Članica, ki je tako zastopana v Tehničnem odboru, je v nadaljevanju "članica" Tehničnega odbora. Predstavnikom članic Tehničnega odbora lahko na zasedanjih Tehničnega odbora pomagajo svetovalci. Sekretariat WTO lahko sodeluje na teh zasedanjih kot opazovalec.

5. Članice CCC, ki pa niso članice WTO, lahko na zasedanjih Tehničnega odbora zastopa en delegat in eden ali več namestnikov. Taki predstavniki se zasedanj Tehničnega odbora udeležujejo kot opazovalci.

6. Če to dovoli predsedujoči Tehničnega odbora, lahko generalni sekretar CCC (v tem Aneksu generalni sekretar) vabi na zasedanja Tehničnega odbora predstavnike vlad držav, ki niso članice WTO niti članice CCC, in predstavnike mednarodnih vladnih in trgovinskih organizacij kot opazovalce.

7. Imenovanja delegatov, namestnikov in svetovalcev za zasedanja Tehničnega odbora se sporočajo generalnemu sekretarju.

Zasedanja

8. Tehnični odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.

Postopki

9. Tehnični odbor izvoli predsedujočega iz svojih vrst ter sam določi svoj poslovnik.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SKUPNA DEKLARACIJA O PREFERENCIALNIH PRAVILIH O POREKLU

1. Ob spoznanju, da nekatere članice uporabljajo preferencialna pravila o poreklu ločeno od nepreferencialnih pravil o poreklu, se članice sporazumejo, kakor sledi.

2. V tej skupni deklaraciji se kot preferencialna pravila o poreklu razumejo zakoni, predpisi in upravne določbe v splošni uporabi, ki jih uporablja katera koli članica z namenom, da ugotovi, ali blago ustreza pogojem za preferencialno obravnavo v smislu pogodbenih ali avtonomnih trgovinskih režimov, ki so podlaga za carinske preferenciale, ki presegajo uporabo odstavka 1 člena I GATT 1994.

3. Članice se sporazumejo, da zagotavljajo, da:

(a) so ob izdaji upravnih določb v splošni uporabi, pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, jasno določeni, zlasti:

(i) ob uporabi meril spremembe carinske razvrstitve mora to preferencialno pravilo o poreklu ter vsaka izjema od pravila jasno določati tarifne podštevilke ali številke v okviru carinske nomenklature, na katero se nanaša pravilo;

(ii) ob uporabi meril vrednosti v odstotkih mora biti v preferencialnem pravilu o poreklu navedena tudi metoda izračunavanja teh odstotkov;

(iii) v primerih, kjer je predpisano merilo proizvodnega ali predelovalnega postopka, mora biti postopek, ki opredeljuje preferencialno poreklo, natančno določen.

(b) njihova preferencialna pravila o poreklu temeljijo na pozitivnih standardih. Preferencialna pravila o poreklu, ki določajo, kaj ne daje preferencialnega porekla (negativni standard), so dovoljena le kot del razlage pozitivnega standarda ali v posameznih primerih, kjer pozitivna določitev preferencialnega porekla ni potrebna;

(c) se njihovi zakoni, predpisi, sodne in upravne odločbe v splošni uporabi v zvezi s preferencialnimi pravili o poreklu objavijo, kakor da bi bili predmet določb odstavka 1 člena X GATT 1994 in v skladu z njimi;

(d) se na zahtevo izvoznika, uvoznika ali katere koli osebe z utemeljenim razlogom izdajo presoje o pravilnosti preferencialnega porekla blaga, ki ga omenjene osebe pripisujejo določenemu blagu, v najkrajšem času, vendar najpozneje v 150 dneh [1] od dneva zahteve za tako presojo, pod pogojem, da so predloženi vsi potrebni elementi. Zahteve za tako presojo se sprejmejo pred začetkom trgovinske transakcije z določenim blagom in pa kadar koli pozneje. Take presoje veljajo tri leta pod pogojem, da dejstva in razmere, vključno z uporabljenimi preferencialnimi pravili o poreklu ostanejo primerljivi. Pod pogojem vnaprejšnjega obvestila zainteresiranih strani take presoje ne veljajo več, če je sprejeta odločitev v nasprotju s presojo med revizijo, navedeno v pododstavku (f). Take presoje so javne pod pogoji določb pododstavka (g);

(e) ob uvajanju sprememb preferencialnih pravil o poreklu ali novih preferencialnih pravil o poreklu, se takih sprememb ne uporablja retroaktivno, kakor je določeno v njihovih zakonih ali predpisih in brez poseganja vanje;

(f) za kakršno koli upravno dejanje v zvezi z določitvijo preferencialnega porekla obstaja možnost takojšnje revizije s strani rednega, arbitražnega ali upravnega sodišča ali po postopkih le-teh, neodvisno od oblasti, ki je izdala odločbo, ki lahko povzročijo, da se ta odločba spremeni ali razveljavi;

(g) vse zaupne podatke ali podatke, ki so bili predloženi na zaupni podlagi zaradi uporabe preferencialnih pravil o poreklu, pristojne oblasti obravnavajo kot strogo zaupne in jih ne smejo razkrivati brez izrecnega dovoljenja osebe ali vlade, ki je take podatke dala na voljo, razen v meri, ki se jo lahko zahteva v sodnih postopkih.

4. Članice se sporazumejo, da Sekretariatu pravočasno dostavijo svoja preferencialna pravila o poreklu, vključno s seznamom preferencialov, na katera se nanašajo, s sodnimi in upravnimi odločbami v splošni uporabi, ki se nanašajo na njihova preferencialna pravila o poreklu, ki veljajo na dan začetka veljavnosti Sporazuma WTO za določeno članico. Članice se tudi sporazumejo, da Sekretariatu čimprej dostavijo obvestila o spremembah preferencialnih pravil o poreklu ali o novih preferencialnih pravilih o poreklu. Seznam prejetih informacij in tistih, ki so Sekretariatu na voljo, Sekretariat pošlje vsem članicam.

[1] V zvezi z zahtevami, ki so vložene v prvem letu od začetka veljavnosti Sporazuma WTO, se od članic zgolj zahteva, da te presoje čimprej izdajajo.

--------------------------------------------------