21975A1114(01)



Uradni list L 252 , 14/09/1978 str. 0002 - 0065
finska posebna izdaja: poglavje 7 zvezek 2 str. 0037
švedska posebna izdaja: poglavje 7 zvezek 2 str. 0037
španska posebna izdaja: poglavje 02 zvezek 5 str. 0047
portugalska posebna izdaja poglavje 02 zvezek 5 str. 0047


Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga na podlagi tir zvezkov

(Konvencija TIR)

POGODBENICE SO SE

V ŽELJI, da olajšajo mednarodni prevoz blaga s cestnimi vozili,

OB UPOŠTEVANJU, da je izboljšanje prevoznih pogojev eden bistvenih dejavnikov za razvoj medsebojnega sodelovanja,

IZJAVLJAJOČ, da se izrekajo v korist poenostavitve in uskladitve upravnih postopkov v mednarodnem prevozu, zlasti na mejah,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

(a) Opredelitve

Člen 1

V tej konvenciji pomeni:

(a) "TIR operacija" prevoz blaga od urada odhoda do namembnega urada in sicer po postopku, imenovanem "postopek TIR", o katerem govori ta konvencija;

(b) "uvozne ali izvozne dajatve in davki" carino in vse druge dajatve, davke, pristojbine, ki se zahtevajo ob uvozu ali izvozu blaga ali v zvezi z njim, razen dajatev in davkov, katerih višina je omejena na približen strošek opravljenih storitev;

(c) "cestno vozilo" ne samo vsako motorno cestno vozilo, temveč tudi vsako prikolico ali polprikolico, ki se priklopi takšnemu vozilu;

(d) "komplet vozil" sestavljena vozila, ki so udeležena v cestnem prometu kot eno samo vozilo;

(e) "zabojnik" sredstvo za prevoz (okvir za prevoz pohištva, premična cisterna ali druga podobna sredstva):

(i) ki je v celoti ali delno zaprto kot zaboj in se vanj lahko spravi blago;

(ii) ki je trajno in zaradi tega dovolj trpežno za ponovno uporabo;

(iii) ki je posebne izvedbe za lažji prevoz blaga z enim ali več prevoznimi sredstvi brez vmesnega pretovarjanja;

(iv) ki je takšne izvedbe, da se zlahka pretovarja z enega na drugo prevozno sredstvo;

(v) ki je takšne izvedbe, da se zlahka polni in prazni; ter

(vi) katerega notranja prostornina meri 1 m3 ali več.

"Snemljive karoserije" se obravnavajo kakor zabojniki;

(f) "urad odhoda" vsak urad pogodbenice, kjer se začne mednarodni prevoz celotnega ali dela tovora blaga po postopku TIR;

(g) "namembni urad" vsak urad pogodbenice, kjer se konča mednarodni prevoz celotnega ali dela tovora blaga po postopku TIR;

(h) "urad na poti" vsak urad pogodbenice, skozi katero se uvaža ali izvaža cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik med TIR operacijo;

(j) "osebe" tako fizične kot pravne osebe;

(k) "težko ali zajetno blago" vsak težak ali zajeten izdelek, ki ga zaradi njegove teže, velikosti ali vrste na splošno ni možno prevažati niti v zaprtem cestnem vozilu niti v zabojniku;

(l) "zavarovalno združenje" organizacijo, pooblaščeno s strani carinskih organov pogodbenice kot porokom za osebe, ki uporabljajo postopek TIR.

(b) Področje uporabe

Člen 2

Ta konvencija se uporablja za prevoz blaga s cestnimi vozili ali zabojniki brez vmesnega pretovarjanja tovora čez eno ali več meja med uradom odhoda ene pogodbenice in namembnim uradom druge ali iste pogodbenice, če je del prevoza med začetkom operacije TIR in njenim koncem opravljen po cesti.

Člen 3

Po določbah te konvencije:

(a) je treba prevozne operacije opravljati:

(i) s cestnimi vozili, kompleti vozil ali zabojniki, poprej odobrenimi pod pogoji iz Poglavja III(a), ali

(ii) z drugimi cestnimi vozili, kompleti vozil ali zabojniki, če se prevoz opravlja pod pogoji iz Poglavja III(c).

(b) prevozne operacije so možne le z jamstvom združenj, pooblaščenih v skladu z določbami člena 6, ter na podlagi TIR zvezka v skladu z vzorcem, ki je v Prilogi 1 k tej konvenciji.

(c) Načela

Člen 4

Za blago, ki se prevaža po postopku TIR, ni treba plačati uvoznih ali izvoznih dajatev in davkov oziroma depozita uradom na poti.

Člen 5

1. Blaga, ki se prevaža po postopku TIR z označenimi cestnimi vozili, kompleti vozil ali zabojniki, praviloma ni treba carinsko pregledati v uradih na poti.

2. Zaradi preprečevanja zlorab lahko carinski organi izjemoma, zlasti če sumijo, da so se zgodile nepravilnosti, pregledajo blago v teh uradih.

POGLAVJE II

IZDAJANJE TIR ZVEZKOVOdgovornost zavarovalnih združenj

Člen 6

1. Pod pogoji in jamstvi, ki jih določi sama, lahko vsaka pogodbenica, neposredno ali prek ustreznih združenj, pooblasti združenja, da izdajo TIR zvezke in nastopajo kot poroki.

2. Določenega združenja ni možno pooblastiti v neki državi razen, če njeno jamstvo obsega tudi odgovornosti, prevzete v tej državi, v zvezi z operacijami na podlagi TIR zvezkov, ki so jih izdala tuja združenja, člani mednarodnega združenja, v katero je včlanjena tudi sama.

Člen 7

Obrazci TIR zvezkov, ki jih ustrezna tuja združenja ali mednarodne organizacije pošljejo zavarovalnim združenjem, so deležni franšize pri uvoznih ali izvoznih dajatvah in davkih in zanje ne veljajo uvozne in izvozne prepovedi in omejitve.

Člen 8

1. Zavarovalno združenje se zavezuje, da bo plačalo zahtevane uvozne ali izvozne dajatve in davke, povečane, če je treba, za zamudne obresti, zapadle v plačilo v skladu s carinskimi zakoni in predpisi države, v kateri je bila opažena nepravilnost pri operaciji TIR. Ta organizacija je zavezana skupaj in solidarno z osebami, ki so dolžne poravnati navedene zneske, za plačilo teh zneskov.

2. Če zakoni in predpisi neke pogodbenice ne predvidevajo plačila uvoznih in izvoznih dajatev in davkov, kakor je navedeno v odstavku 1 tega člena, se zavarovalno združenje zavezuje, da bo pod enakimi pogoji plačalo znesek v višini uvoznih ali izvoznih dajatev in davkov, povečan, če bo treba, za zamudne obresti.

3. Vsaka pogodbenica bo določila najvišji znesek po TIR zvezku, ki ga je mogoče izterjati od zavarovalnega združenja na podlagi določb odstavkov 1 in 2 tega člena.

4. Odgovornost zavarovalnega združenja do organov države, v kateri je urad odhoda, se začne takrat, ko urad prevzame TIR zvezek. V državah, čez katere se prevaža blago po postopku TIR, se ta odgovornost začne, ko je blago uvoženo, ali v primeru prekinitve operacije TIR v skladu z določili člena 26(1) in (2), ko urad, pri katerem se operacija TIR nadaljuje, prevzame TIR zvezek.

5. Zavarovalno združenje ne prevzame odgovornosti le za blago, navedeno v TIR zvezku, temveč tudi za blago, ki bi bilo morebiti spravljeno v označenem delu cestnega vozila ali v označenem zabojniku, čeprav ni na seznamu TIR zvezka. Odgovornost ne vključuje nobenega drugega blaga.

6. Za določanje dajatev in davkov, navedenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, se podatki o blagu, vpisani v TIR zvezku, imajo za točne, dokler se ne dokaže nasprotno.

7. Ko zapade plačilo zneskov, navedenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, pristojni organi, če je to mogoče, izterjajo plačilo od neposredno odgovorne osebe ali oseb in šele kasneje terjajo pri zavarovalnem združenju.

Člen 9

1. Zavarovalno združenje določi rok veljavnosti TIR zvezka, tako da določi zadnji dan veljavnosti, po katerem TIR zvezka ni več mogoče prevzeti pri uradu odhoda.

2. Če je urad odhoda TIR zvezek prevzel zadnji dan veljavnosti ali pred tem, kakor predvideva odstavek 1 tega člena, TIR zvezek velja vse do konca operacije TIR pri namembnem uradu.

Člen 10

1. TIR zvezek je mogoče zaključiti pogojno ali brezpogojno; če gre za pogojno zaključitev, se morajo pogoji nanašati na dejstva v zvezi s samo operacijo. Ta dejstva je treba jasno zapisati v TIR zvezek.

2. Ko carinski organi neke države brezpogojno zaključijo TIR zvezek, od zavarovalnega združenja ne morejo več terjati zneskov, navedenih v členu 8(1) in (2), razen če se pri pridobitvi potrdila o zaključku ugotovi zloraba ali goljufija.

Člen 11

1. Kadar TIR zvezek ni bil zaključen ali je bil zaključen pogojno, pristojni organi niso upravičeni od zavarovalnih združenj terjati plačila zneskov, navedenih v členu 8(1) in (2), če niso v enem letu od prevzema TIR zvezka uradno pisno obvestili zavarovalnega združenja, o nezaključku oziroma o pogojnem zaključku. Enako velja za zaključek, dosežen z goljufijo ali zlorabo, le da je tedaj rok dve leti.

2. Zahtevek za plačilo zneskov, navedenih v členu 8(1) in (2), se pošlje zavarovalnemu združenju v treh mesecih do najkasneje dveh let po datumu, ko je bilo zavarovalno združenje obveščeno, da TIR zvezek še ni zaključen ali je zaključen pogojno oziroma je bilo potrdilo o pridobljeno z zlorabo ali goljufijo. Ko terjatev v navedenem roku dveh let postane predmet sodnega postopka, se zahteva za plačilo pošlje v roku enega leta po datumu, ko začne veljati odločitev sodišča.

3. Zavarovalno združenje je dolžno poravnati terjatev v treh mesecih od datuma, ko je prejela terjatev. Če se v dveh letih po plačilu ugotovi in se carinski organi s tem strinjajo, da kljub vsemu ni prišlo do nepravilnosti v zvezi z zadevno operacijo, dobi zavarovalno združenje plačilo povrnjeno.

POGLAVJE III

PREVOZ BLAGA NA PODLAGI TIR ZVEZKA

(a) Potrditev cestnih vozil in zabojnikov

Člen 12

Odstavka (a) in (b) tega poglavja veljata le, če vsa cestna vozila glede na izvedbo in opremo ustrezajo pogojem, ki so določeni v Prilogi 2 te konvencije, in so bila odobrena v skladu s postopkom, določenim v Prilogi 3 te konvencije. Potrdilo o soglasju mora ustrezati vzorcu obrazca v Prilogi 4.

Člen 13

1. Odstavka (a) in (b) tega poglavja veljata le, če so bili zabojniki izdelani v skladu s pogoji, ki so določeni v delu I Priloge 7, in odobreni v skladu s postopkom, ki je določen v delu II navedene priloge.

2. Pri zabojnikih, odobrenih za prevoz blaga s carinsko oznako v skladu s carinsko konvencijo o zabojnikih iz leta 1956, je treba v skladu z dogovori, ki so bili v zvezi s tem sklenjeni v Združenih narodih, v skladu s carinsko konvencijo o zabojnikih iz leta 1972 ali v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih v danem primeru nadomeščajo ali spreminjajo, izhajati iz tega, da ustrezajo predpisom odstavka 1: treba jih je priznati za prevoz po postopku TIR brez ponovnega potrdila.

Člen 14

1. Vsaka pogodbenica si pridržuje pravico, da ne prizna veljavnosti potrdila cestnih vozil ali zabojnikov, ki ne ustrezajo predpisom po členih 12 in 13. Pogodbenice pa prevoza ne zavlačujejo, če ugotovljene pomanjkljivosti niso bistvenega pomena in ni nevarnosti za tihotapljenje.

2. Cestna vozila ali zabojniki, ki ne ustrezajo več zahtevanim pogojem, se smejo uporabiti za prevoz blaga s carinsko oznako šele takrat, ko so bili vrnjeni v prvotno stanje ali pa je bilo vozilo oziroma zabojnik znova odobren.

(b) Postopek za prevoz na podlagi TIR zvezka

Člen 15

1. Za začasen uvoz cestnih vozil, kompletov vozil ali zabojnikov, ki se uporabljajo za prevoz blaga po postopku TIR, ni potreben poseben carinski dokument. Za cestna vozila, komplete vozil ali zabojnike se ne zahteva jamstvo za plačilo oziroma varščina.

2. Odstavek 1 pogodbenice ne ovira pri njeni zahtevi, da bi namembni urad opravil formalnosti po nacionalnih predpisih, da bi na ta način zagotovila, da bodo cestna vozila, komplet vozil ali zabojnik po končani operaciji TIR ponovno izvoženi.

Člen 16

Cestna vozila ali kompleti vozil, ki opravljajo operacijo TIR, morajo imeti na prednji in zadnji strani pravokotno tablo z napisom "TIR", ki ustreza značilnostim, navedenim v Prilogi 5 k tej konvenciji. Te table morajo biti nameščene tako, da so dobro vidne in odstranljive.

Člen 17

1. Za vsako cestno vozilo ali vsak zabojnik se izda poseben TIR zvezek. En sam zvezek pa je možno izdati za en komplet vozil ali za več zabojnikov, ki so natovorjeni na enem samem cestnem vozilu ali na enem kompletu vozil. V tem primeru je treba na blagovni manifest TIR zvezka posebej navesti vsebino vsakega vozila, ki spada h kompletu vozil, ali vsakega zabojnika.

2. TIR zvezek velja le za eno vožnjo. Vsebovati mora vsaj toliko ločenih kuponov za carinski prevzem in za zaključek, kot jih je potrebnih za zadevno prevozno operacijo.

Člen 18

Operacija TIR lahko vključuje več uradov odhoda in namembnih uradov vendar, razen če zadevna pogodbenica ali pogodbenice odobrijo drugače,:

(a) je urad odhoda samo v eni državi;

(b) so namembni uradi največ v dveh državah;

(c) skupno število uradov odhoda in namembnih uradov ni večje od štiri.

Člen 19

Blago in cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik se pokaže uradu odhoda s TIR zvezkom. Carinski organi države odhoda sprejmejo potrebne ukrepe, da bi se prepričali o pravilnosti blagovnega manifesta in/ali pritrdili carinske oznake ali da bi osebe, ki so za to pooblaščene, preverile pritrjene oznake.

Člen 20

Carinski organi lahko za vožnje skozi njihovo državo določijo rok in zahtevajo, da se cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik držijo predpisane poti.

Člen 21

Cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik je treba s tovorom in pripadajočim TIR zvezkom za namene kontrole pokazati vsakemu uradu na poti in namembnim uradom.

Člen 22

1. Uradi na poti vsake pogodbenice praviloma priznavajo nedotaknjene carinske oznake, ki so jih pritrdili carinski organi drugih pogodbenic, razen če se opravi preverjanje blaga v skladu s členom 5(2). Carinski organi pa lahko, če to zahteva kontrola, dodatno pritrdijo svoje lastne carinske oznake.

2. Takšne carinske oznake, ki jih je ena pogodbenica priznala, uživajo na svojem območju enako pravno varstvo kot nacionalne oznake.

Člen 23

Carinski organi smejo le izjemoma:

- spremljati cestna vozila, komplete vozil ali zabojnike v lastni državi na stroške prevoznika,

- na poti opraviti preverjanje cestnih vozil, kompletov vozil ali zabojnikov in njihovega tovora.

Člen 24

Če carinski organi opravijo preverjanje tovora na cestnem vozilu, na kompletu vozil ali zabojniku pri uradu na poti ali med vožnjo, morajo na kuponih TIR zvezka, ki so v uporabi v njihovi državi, na ustreznih talonih in na kuponih, ki ostanejo v TIR zvezku, zaznamovati novo pritrjene oznake in opravljene kontrole.

Člen 25

Če se na poti carinske oznake poškodujejo, in to v primerih, ki niso navedeni v členih 24 in 35, ali pa se blago uniči ali poškoduje, ne da bi bile oznake poškodovane, se ravna v skladu z navodilom za uporabo TIR zvezka, ki je vsebovano v Prilogi 1, in sprejme v zapisnik, ki je prav tako v TIR zvezku; nacionalni predpisi države ostanejo nespremenjeni.

Člen 26

1. Če se prevoz s TIR zvezkom na delu proge dotika ozemlja države, ki ni pogodbenica te konvencije, se operacija TIR med tranzitom čez to ozemlje prekine. V takšnem primeru priznajo carinski organi pogodbenic, čez ozemlja katerih se nato blago prepelje, zaradi nadaljevanja operacije TIR, TIR zvezek, če so carinske oznake in/ali znak istovetnosti ostali nepoškodovani.

2. Enako velja za del prevozne poti, na kateri imetnik TIR zvezka na ozemljuene pogodbenice ne uporablja zvezka, ker se ponujajo enostavnejši tranzitni postopki ali pa takšen postopek ni potreben.

3. V takšnih primerih veljajo carinski uradi, pri katerih je bila operacija TIR prekinjena ali se je spet vzpostavila, kot uradi na poti pri izhodu oziroma uradi na poti pri vstopu.

Člen 27

Glede na določbe te konvencije, zlasti člena 18, je možno prvotno naveden namembni urad nadomestiti z drugim namembnim uradom.

Člen 28

Po prihodu tovora na namembni urad se TIR zvezek nemudoma zaključi, če je blago dano v drug sistem carinske kontrole ali je carinjeno za domačo porabo.

(c) Določbe o prevozu težkega ali zajetnega blaga

Člen 29

1. Določbe tega oddelka veljajo le za prevoz težkega blaga ali zajetnega blaga v smislu člena 1(k) te konvencije.

2. Kadar se uporabljajo določbe tega oddelka, je možno težko blago ali zajetno blago glede na odločitev urada odhoda prepeljati z vozili ali zabojniki brez oznake.

3. Določbe tega oddelka se uporabljajo le, če se po mnenju urada odhoda istovetnost težkega tovora ali zajetnega tovora kot tudi dodatne opreme, ki se v danem primeru prevaža skupaj z blagom, lahko zlahka določi na podlagi obstoječega opisa ali pa je možno to blago opremiti s carinskimi oznakami in/ali znaki istovetnosti, in sicer tako, da jih ni možno niti nadomestiti niti odstraniti, ne da bi to pustilo vidne sledove.

Člen 30

Vse določbe te konvencije, od katerih posebni predpisi te konvencije ne odstopajo, veljajo tudi za prevoz težkega blaga ali zajetnega blaga stanju po postopku TIR.

Člen 31

Odgovornost zavarovalnega združenja se ne nanaša le na blago, navedeno v TIR zvezku, temveč tudi na blago, ki sicer ni navedeno v TIR zvezku, vendar pa je na nakladalni ploščadi ali med blagom, ki je navedeno v TIR zvezku.

Člen 32

TIR zvezek mora biti na ovitku in na vseh kuponih opremljen z zaznamkom "težko blago ali zajetno blago", in sicer z mastnimi črkami v angleškem in francoskem jeziku.

Člen 33

Organi urada odhoda lahko zahtevajo, da se TIR zvezku priložijo dobavnice, fotografije, načrti itd., ki so potrebni za zagotovitev istovetnosti blaga med prevozom. V tem primeru opremijo papirje z žigom, pripne po en izvod na hrbtno stran ovojnega lista TIR zvezka in to zabeleži na vseh manifestih.

Člen 34

Uradi na poti vseh pogodbenic priznavajo carinske oznake in/ali znake istovetnosti, ki so jih pritrdili pristojni organi drugih pogodbenic. Lahko pa pritrdijo dodatne oznake in/ali znake istovetnosti, vendar morajo na kuponih TIR zvezka, ki se uporabljajo v njihovi državi, na ustreznih talonih in na kuponih, ki ostanejo v TIR zvezku, zaznamovati, da so bile oznake in/ali znaki istovetnosti na novo pritrjeni.

Člen 35

Če morajo carinski organi pri uradu na poti ali med vožnjo odstraniti oznake in/ali znake istovetnosti zaradi preverjanja tovora, zaznamujejo te na novo pritrjene oznake in/ali znake istovetnosti na kuponih TIR zvezka, ki se uporabljajo v njihovi državi, na ustreznih talonih in na kuponih, ki ostanejo v TIR zvezku.

POGLAVJE IV

NEPRAVILNOSTI

Člen 36

Kdor krši določbe te konvencije, stori kaznivo dejanje po predpisih države, v kateri je bilo storjeno to protipravno dejanje.

Člen 37

Če ni možno ugotoviti, kje je bila nepravilnost storjena, se šteje, kot da je bila storjena na ozemlju pogodbenice, na katerem je bila ta nepravilnost ugotovljena.

Člen 38

1. Vsaka pogodbenica je upravičena, da osebi, ki je zakrivila težko protipravno dejanje zoper carinske zakone ali predpise, ki veljajo za mednarodni prevoz blaga, ali zoper druge carinske predpise, začasno ali trajno odvzame pravice, ki jih ima po določbah te konvencije.

2. To izključitev je treba nemudoma uradno sporočiti carinskim organom pogodbenice, na ozemlju katere ima ta oseba svoje prebivališče ali sedež, kot tudi zavarovalnemu združenju(em) države, v kateri je bilo storjeno protipravno dejanje.

Člen 39

Če so operacije TIR opravljene v skladu s predpisi, velja naslednje:

1. Pogodbenice ne upoštevajo manjših odstopanj pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z datumom in prevozno potjo.

2. Tudi odstopanja med podatki, ki jih vsebuje manifest blaga v TIR zvezku, in med vsebino cestnega vozila, kompleta vozil ali zabojnika se ne štejejo za protipravna dejanja imetnika TIR zvezka po tej konvenciji, če je predložen dokaz, ki pristojne organe prepriča, da ta odstopanja niso posledica napak, storjenih namerno ali iz malomarnosti pri natovarjanju ali odpremi blaga ali pri izpolnjevanju manifesta.

Člen 40

Carinske uprave države odhoda in namembne države ne krivijo imetnika TIR zvezka ob morebitnih ugotovljenih odstopanjih, če se ta odstopanja nanašajo na carinske postopke, ki so bili opravljeni pred TIR operacijo ali po njej in pri katerih imetnik TIR zvezka ni bil udeležen.

Člen 41

Če se carinskim organom predloži sprejemljiv dokaz, da je bilo blago, navedeno v manifestu v TIR zvezku, uničeno zaradi nesreče ali višje sile ali pa je bilo nenadomestljivo izgubljeno ali pa manjka zaradi naravnega/fizičnega kala na podlagi svoje svojskosti, je dano dovoljenje za opustitev plačila carin in dajatev, ki se sicer plačajo.

Člen 42

Na utemeljeno prošnjo pogodbenice ji pristojni organi pogodbenic, ki jih zadeva operacija TIR, dajo vse razpoložljive informacije, potrebne za uporabo zgornjih členov 39, 40 in 41.

POGLAVJE V

POJASNILA

Člen 43

V pojasnilih Priloge 6 in delu III Priloge 7, so pojasnjene posamezne določbe te konvencije in njene priloge. Obenem pa je opisana priporočena praksa.

POGLAVJE VI

RAZNO

Člen 44

Vsaka pogodbenica zagotavlja udeleženim zavarovalnim združenjem olajšave za nakazilo potrebnih sredstev:

(a) za poravnavo zneskov, ki jih zahtevajo organi pogodbenic na podlagi določb člena 8 te konvencije; in

(b) za plačilo obrazcev TIR zvezka, ki jih tuja združenja ali mednarodne organizacije pošljejo zavarovalnim združenjem, ki so z njimi v zvezi.

Člen 45

Vsaka pogodbenica objavi seznam uradov odhoda, uradov na poti in namembnih uradov, ki lahko opravljajo operacije TIR. Sosednje pogodbenice se sporazumno obveščajo o ustreznih obmejnih uradih in njihovem času poslovanja.

Člen 46

1. Za poslovanje carinskih organov, ki je predvideno v tej konvenciji, ni treba plačevati pristojbin, razen če poteka uradno poslovanje zunaj običajnih dni, ur ali mest, ki so za take operacije predvidena.

2. Pogodbenice po svojih zmožnostih pri carinskih uradih olajšajo carinjenje občutljivega blaga.

Člen 47

1. Določbe te konvencije ne izključujejo niti omejitev, predvidenih v skladu z nacionalnimi predpisi, ali nadzora iz razlogov javne morale, javne varnosti, higiene ali javnega zdravja kot tudi veterinarsko nadzorstvenih ukrepov in ukrepov, ki se nanašajo na varstvo rastlin, niti pobiranja pristojbin, ki jih je treba v skladu s temi predpisi pobirati.

2. Določbe te konvencije niso v nasprotju z uporabo drugih nacionalnih predpisov ali mednarodnih konvencij o prevozu.

Člen 48

Nobena določba te konvencije ne izključuje pravice, da pogodbenice, ki so združene v carinsko ali gospodarsko unijo, ne bi sprejele posebnih predpisov o prevozih blaga, ki se začnejo in končajo na njihovih ozemljih ali pa potekajo čeznje, vendar pod pogojem, da ti predpisi ne omejujejo olajšav, predvidenih v tej konvenciji.

Člen 49

Ta konvencija ni v nasprotju z nadaljnjimi olajšavami, ki bi jih pogodbenice zdaj ali v prihodnje bodisi odobrile z enostranskimi predpisi ali z dvo- ali večstranskimi pogodbami, vendar pod pogojem, da olajšave, ki so bile na ta način odobrene, ne ovirajo uporabe te konvencije in zlasti ne opravljanja operacij TIR.

Člen 50

Na prošnjo si pogodbenice medsebojno izmenjujejo informacije, ki so potrebne za uporabo določb te konvencije, zlasti se o odobritvi cestnih vozil in zabojnikov ter o njihovih tehničnih konstrukcijskih značilnostih.

Člen 51

Priloge te konvencije so sestavni del konvencije.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

1. Vse države članice Združenih narodov ali članice katerekoli specializirane agencije ali Mednarodne organizacije za jedrsko energijo ali pogodbenice statuta Mednarodnega sodišča ali katerakoli druga država, ki jo je povabila Generalna skupščina Združenih narodov, lahko postanejo države članice te konvencije, tako da:

(a) jo podpišejo brez pridržkov glede ratifikacije, sprejema ali potrditve;

(b) deponirajo listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi, potem ko so jo podpisale s pridržkom ratifikacije, sprejema ali odobritve; ali

(c) deponirajo listino o pristopu.

2. Ta konvencija je na voljo za podpis državam, navedenim v odstavku 1 tega člena, od 1. januarja 1976 do vključno 31. decembra 1976 na sedežu Združenih narodov v Ženevi. Po tem roku bo mogoč pristop.

3. Carinske ali gospodarske zveze lahko skupaj z vsemi svojimi državami članicami ali kadarkoli po tem, ko so njihove države članice postale pogodbenice te konvencije, tudi postanejo pogodbenice te konvencije v skladu z določbami odstavkov 1 in 2 tega člena. Vendar pa nimajo pravice do glasovanja.

4. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi oziroma pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

Člen 53

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati šest mesecev po tem, ko jo je pet držav iz člena 52(1) podpisalo brez pridržka ratifikacije, sprejem ali odobritev oziroma deponiralo listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu.

2. Potem ko jo je pet držav iz člena 52(1) podpisalo brez pridržka glede ratifikacije, sprejema ali odobritve ali pa deponiralo listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu, takonvencija za naslednje pogodbenice začne veljati šest mesecev po datumu, ko te deponirajo svoje listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu.

3. Za vse listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ki se deponirajo po začetku veljavnosti spremembe te konvencije, velja, da se nanašajo na dopolnjeno konvencijo.

4. Za vsako takšno listino, ki se deponira, potem ko je bila sprejeta sprememba, toda preden je ta začela veljati, se šteje, da se uporablja za dopolnjeno konvencijo od datuma, ko začne veljati sprememba.

Člen 54

Odpoved

1. Vsaka pogodbenica lahko z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Združenih narodov odpove to konvencijo.

2. Odpoved začne veljati petnajst mesecev po datumu, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo o odpovedi.

3. TIR zvezki, ki jih urad odhoda potrdi pred datumom, ko začne veljati odpoved, s tem ne prenehajo veljati in zavarovanje zavarovalnih združenj velja v skladu z določili te konvencije.

Člen 55

Prenehanje veljavnosti

Če se po uveljavitvi te konvencije število članic pogodbenic v katerem koli sklenjenem dvanajstmesečnem obdobju zmanjša na manj kot pet, konvencija ob koncu dvanajstmesečnega obdobja preneha veljati.

Člen 56

Prenehanje veljavnosti Konvencije TIR 1959

1. Ko začne veljati, ta konvencija, v odnosih med pogodbenimi strankami te konvencije, prekine in nadomesti Konvencijo TIR iz leta 1959.

2. Pogodbenice te konvencije sprejemajo veljavna ali podaljšana potrdila o soglasju, izdana za cestna vozila in zabojnike v skladu s pogoji Konvencije TIR iz leta 1959, k prevozu blaga pod carinsko oznako, če takšna vozila in zabojniki še nadalje izpolnjujejo pogoje, pod katerimi so soglasja prvotno dobili.

Člen 57

Reševanje sporov

1. Vsi spori med dvema ali več pogodbenicami o razlagi ali uporabi te konvencije se, če je le mogoče, rešujejo z medsebojnim dogovorom ali s poravnavo.

2. Vsak spor med dvema ali več pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ga ni mogoče rešiti s sredstvi, ki jih navaja odstavek 1 tega člena, se na zahtevo ene od njih predloži arbitražnemu sodišču, ki ima naslednjo sestavo: vsaka stranka v sporu imenuje arbitra in ti arbitri imenujejo drugega arbitra, ki je predsedujoči. Če v treh mesecih po prejetju zahteve ena od strank ne imenuje arbitra ali če arbitri niso izvolili predsednika, lahko katera koli stranka zaprosi generalnega sekretarja Združenih narodov, naj imenuje arbitra ali predsednika arbitražnega sodišča.

3. Odločitev arbitražnega sodišča, sestavljenega v skladu z določbami odstavka 2, je zavezujoča za stranke, udeležene v sporu.

4. Arbitražno sodišče določi svoj poslovnik.

5. Odločitev arbitražnega sodišča je sprejeta z večino glasov.

6. Kakršenkoli nesporazum, ki bi lahko nastal med sprtimi strankami glede razlage ali izpolnjevanja razsodbe, lahko katera koli stranka predloži v razsodbo arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo izreklo.

Člen 58

Pridržki

1. Vsaka država lahko ob podpisu, ratifikaciji ali pristopu k tej konvenciji izjavi, da zanjo člen 57(2) do (6) te konvencije ni obvezujoč. Za preostale pogodbenice ti odstavki v odnosih do katere koli pogodbenice, ki je takšne pridržke vložila, niso obvezujoči.

2. Katera koli pogodbenica, ki je izrazila pridržek, kot določa odstavek 1 tega člena, lahko takšen pridržek z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Združenih narodov kadarkoli umakne.

3. Razen pridržkov iz odstavka 1 tega člena niso dovoljeni drugi pridržki k tej konvenciji.

Člen 59

Postopek za spremembo te konvencije

1. Ta konvencija, vključno z njenimi prilogami, se lahko spremeni na predlog pogodbenice po postopku, ki ga opredeljuje ta člen.

2. Vsako predlagano spremembo k tej konvenciji obravnava upravni odbor, ki ga sestavljajo vse pogodbenice v skladu s poslovnikom iz Priloge 8. O vsaki takšni spremembi, ki se obravnava ali pripravlja med zasedanjem upravnega odbora in ki jo ta sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov, ki so glasovali, generalni sekretar Združenih narodov predloži pogodbenicam v potrditev.

3. Razen pri izjemah, predvidenih v členu 60, vsaka sprememba, predlagana v skladu s prejšnjim odstavkom, začne veljati za vse pogodbenice tri mesece po končanem dvanajstmesečnem obdobju po datumu predložitve predlagane spremembe, v katerem nobena od držav pogodbenic ni sporočila generalnemu sekretarju Združenih narodov svojega ugovora zoper predlagano spremembo.

4. Če je bil v skladu z odstavkom 3 tega člena zoper predlagano spremembo sporočen ugovor, sprememba ni sprejeta in nima nikakršne veljave.

Člen 60

Posebni postopek za spremembe Prilog 1 do 7

1. Vsaka predlagana sprememba Prilog 1 do 7, proučena v skladu s členom 59(1) in (2), začne veljati z dnem, ki ga določi upravni odbor ob njenem sprejetju, razen če pred datumom, ki ga določi upravi odbor ob istem času, ena petina ali pet držav pogodbenic, kar je manjše, generalnemu sekretarju Združenih narodov uradno sporoči svoj ugovor zoper spremembo. Upravni odbor datume, navedene v tem odstavku, sprejme z dvotretjinsko večino glasov članic, ki so navzoče in glasujejo.

2. Ko sprememba, sprejeta v skladu s postopki iz odstavka 1 tega člena, začne veljati, nadomesti vsa poprejšnja določila konvencije, na katera se sprememba nanaša.

Člen 61

Zahteve, obvestila in ugovori

Generalni sekretar Združenih narodov uradno obvesti pogodbenice in vse države iz člena 52(1) o vseh zahtevah, obvestilih oziroma ugovorih po členih 59 in 60 in o datumu začetka veljavnosti vsake spremembe.

Člen 62

Revizijska konferenca

1. Katera koli država pogodbenica lahko z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Združenih narodov zahteva, da se sklice konferenca, z namenom, da se naredi revizija te konvencije.

2. Revizijsko konferenco, na katero so povabljene vse pogodbenice in države, navedene v členu 52(1), generalni sekretar Združenih narodov skliče, če mu v šestmesečnem obdobju po datumu, ko so prejele uradno obvestilo, najmanj četrtina držav pogodbenic sporoči svoje soglasje k zahtevi.

3. Revizijsko konferenco, na katero so povabljene vse pogodbenice in države, navedene v členu 52(1), generalni sekretar Združenih narodov skliče tudi na podlagi zahteve upravnega odbora. Upravni odbor zahtevo izroči, če se s tem strinja večina navzočih in glasujočih v odboru.

4. Če je v skladu z odstavkom 1 ali 3 tega člena sklicana konferenca, generalni sekretar Združenih narodov o tem obvesti pogodbenice ter jih povabi, naj v treh mesecih predložijo predloge, za katere želijo, da bi bili obravnavani na konferenci. Generalni sekretar Združenih narodov najkasneje tri mesece pred datumom, ko bi se konferenca morala začeti, vsem pogodbenicam pošlje začasni dnevni red konference skupaj s predlogi.

Člen 63

Uradna obvestila

Poleg uradnih obvestil in sporočil iz členov 61 in 62 generalni sekretar Združenih narodov vse države iz člena 52 uradno obvesti o naslednjem:

(a) podpisih, ratifikacijah, sprejetjih, odobritvah in pristopih po členu 52;

(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členom 53;

(c) odpovedih po členu 54;

(d) prenehanju veljavnosti te konvencije po členu 55;

(e) pridržkih na podlagi člena 58.

Člen 64

Izvirno besedilo

Po 31. decembru 1976 izvirnik te konvencije hrani Generalni sekretar Združenih narodov, ki pošlje vsaki pogodbenici in vsem državam, navedenim v členu 52(1), ki niso pogodbenice, overjene prepise te konvencije.

Da bi jo potrdile, so pogodbenice, ki so za to polno pooblaščene, podpisale to konvencijo.

V Ženevi, štirinajstega novembra tisoč devetsto petinsedemdeset v treh izvirnikih v angleškem, francoskem in ruskem jeziku, od katerih je vsako besedilo enako verodostojno.

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

VZOREC TIR ZVEZKA

TIR zvezek je tiskan v francoščini, razen prve strani ovitka, kjer so določila tiskana tudi v angleščini. "Pravila uporabe TIR zvezka", navedena v francoščini na drugi strani ovitka, so tiskana tudi v angleščini na tretji strani ovitka.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA 2

PREDPISI O TEHNIČNIH ZAHTEVAH, KI SE UPORABLJAJO ZA CESTNA VOZILA, POTRJENA ZA MEDNARODNI PROMET, ČE IMAJO CARINSKO OZNAKO

Člen 1

Temeljna načela

Potrdilo za mednarodni prevoz blaga, ki ima carinsko oznako, se lahko izda le vozilom, katerih prostori za tovor so zgrajeni in opremljeni tako, da:

(a) blaga ni mogoče vzeti iz dela vozila, ki je označen ali dati vanj ne da bi ostali vidni sledovi nedovoljenega odpiranja, oziroma ne da bi poškodovali carinsko oznako;

(b) je carinske oznake mogoče enostavno in učinkovito pritrditi nanje;

(c) ne vsebujejo skritih mest, kamor bi lahko blago skrili;

(d) so vsa mesta, kjer bi lahko bilo blago, lahko dostopna za carinski pregled.

Člen 2

Zgradba prostorov za tovor (tovorišč)

1. Da bi zadovoljili potrebe iz člena 1 teh predpisov:

(a) je treba sestavne dele prostorov za tovor (stranice, tla, vrata, streho, pokončne dele, ogrodja, pregrade, itd.) postaviti bodisi s pomočjo pripomočkov, ki jih ni mogoče odstraniti in jih nadomestiti od zunaj, ne da bi ostali vidni sledovi, ali tako, da nastane zgradba, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi ostali vidni sledovi. Kadar so stranice, tla, vrata in streha sestavljeni iz različnih delov, morajo izpolnjevati enake zahteve in morajo biti dovolj trdni;

(b) morajo biti vrata in vsi ostali zapiralni sistemi (vključno s pipami, pokrovi vhodnih odprtin, prirobnicami, itd.) opremljeni s pripomočkom, na katerega je mogoče pritrditi carinske oznake. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati od zunaj, ne da bi ostali vidni sledovi, vrata ali zapahi pa se naj odpirajo tako, da ni treba prelomiti carinskih oznak. Slednje je treba primerno zavarovati. Dovoljene so odprtine na strehi;

(c) so odprtine za prezračevanje in odtekanje vode opremljene s pripomočkom, ki omogoča dostop v notranjost prostora za tovor. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati od zunaj, ne da bi obstali vidni sledovi.

2. Ne glede na določbe iz člena 1(c) teh predpisov so dovoljeni sestavni deli tovorišča, ki morajo iz praktičnih razlogov vsebovati prazne prostore (na primer med pregradami dvojnih sten). Da se prazni prostori ne bi uporabljalo kot skrivališče blaga, je treba upoštevati naslednje:

(i) kjer je zajeta celotna višina od tal do strehe ali v drugih primerih, kjer je prostor med njim in zunanjo steno povsem zaprt, mora biti obloga v prostoru za tovor postavljena tako, da je ni mogoče odstraniti in zamenjati brez vidnih sledov, ter

(ii) kjer je obloga manjša kot je celotna višina in prazni prostori med oblogo in zunanjo steno niso povsem zaprti, ter v vseh drugih primerih, kjer se pojavljajo prazni prostori v zgradbi prostora za tovor, je treba število teh prostorov čim bolj zmanjšati, ti prostori pa morajo biti zlahka dostopni za carinski pregled.

3. Okna so dovoljena, če so izdelana iz materialov, ki so dovolj trdni in jih ni mogoče odstraniti in zamenjati od zunaj brez vidnih sledov. Steklo je kljub temu dovoljeno, vendar mora biti v tem primeru na oknu nameščena stalna kovinska rešetka, ki je od zunaj ni mogoče odstraniti; odprtine v mreži pa ne smejo biti večje od 10 mm.

4. Odprtine v tleh, izdelane v tehnične namene, kot so mazanje, vzdrževanje in polnjenje posode s peskom, so dovoljene le, če je nanje nameščen pokrov, ki se lahko pritrdi tako, da je prostor za tovor nedostopen z zunanje strani.

Člen 3

Vozila s ponjavo

1. Kjer je to primerno, se določbe iz členov 1 in 2 teh predpisov nanašajo na vozila s ponjavo. Poleg tega morajo biti ta vozila v skladu z določbami iz tega člena.

2. Ponjava mora biti bodisi iz močnega platna ali iz blaga, prevlečenega s plastično snovjo ali gumo, in dovolj čvrsta ter neraztegljiva. Biti mora v dobrem stanju in izdelana tako, da je po namestitvi zapiralne naprave nemogoče priti do prostora za tovor, ne da bi ostali vidni sledovi.

3. Če je ponjava sestavljena iz več delov, morajo biti njihovi robovi prepognjeni navznoter ter sešiti skupaj z dvema šivoma, ki sta najmanj 15 mm vsaksebi. Ti šivi morajo biti narejeni tako, kot je prikazano na skici št. 1, ki je priložena tem predpisom. Kjer pa pri nekaterih delih ponjave (kot so zavihki in ojačani robovi) ni mogoče sestaviti delov na ta način, zadostuje, če prepognete rob vrhnjega dela in naredite šive tako, kot je prikazano na skici št. 2 ali 2(a), ki sta priloženi tem predpisom. Eden od šivov naj bo viden le od znotraj, barva niti, ki se uporablja za ta šiv, pa naj bo povsem drugačna od barve same ponjave ter od barve niti, ki se uporablja za drugi šiv. Vsi šivi naj bodo izdelani strojno.

4. Če je ponjava iz blaga, prevlečenega s plastično snovjo in sestavljena iz več delov, so deli lahko izmenično spojeni skupaj tako, kot je prikazano na skici št. 3, ki je priložena tem predpisom. Robovi delov se naj prekrivajo za najmanj 15 mm. Deli naj bodo spojeni po celotni širini prekrivanja. Rob zunanje ponjave naj bo prekrit s trakom plastične snovi, širokim najmanj 7 mm, ki je pritrjen z enakim postopkom spajanja. Plastični trak ter ponjava na vsaki strani traku v širini najmanj 3 mm morata imeti jasno viden enoten odtisnjeni reliefni vzorec. Deli morajo biti spojeni tako, da jih ni mogoče ločiti in ponovno združiti, ne da bi ostali vidni sledovi.

5. Popravila je treba opraviti v skladu s postopkom, opisanim na skici št. 4, ki je priložena k tem predpisom; robove je treba prepogniti navznoter in jih sešiti skupaj z dvema vidnima šivoma, ki sta najmanj 15 mm vsaksebi; barva šiva, vidnega od znotraj, mora biti drugačna od barve šiva, vidnega od zunaj, ter od barve same ponjave; vsi šivi naj bodo izdelani strojno. Kadar se popravlja ponjava, ki je bila poškodovana v bližini robov, tako da se nadomesti poškodovani del z zaplato, se lahko izdela tudi šiv v skladu z določbami odstavka 3 tega člena in skico št. 1, ki je priložena k tem predpisom. Ponjave iz blaga, prekritega s plastično snovjo, je mogoče izmenično zakrpati v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 4 tega člena, vendar pa mora biti v tem primeru plastični trak pritrjen na obeh straneh ponjave, medtem ko je zaplata nameščena na notranji strani ponjave.

6. (a) Ponjavo je treba namestiti na vozilo povsem v skladu s pogoji, določenimi v členu 1(a) in (b) teh predpisov. Zagotoviti je treba naslednje vrste pritrdilnih elementov:

(i) kovinski obroči, pritrjeni na vozila,

(ii) očesca na robu ponjave,

(iii) pritrdilni element, ki poteka skozi obroče nad ponjavo in je viden od zunaj po vsej dolžini.

Ponjava naj prekriva masivne dele vozila za najmanj 250 mm, izmerjeno od sredine obročev za pritrjevanje, razen če sistem konstrukcije vozila že sam po sebi ne preprečuje vsakršnega dostopa do tovornega prostora.

(b) Kadar je treba katerikoli rob ponjave trajno pritrditi na vozilo, naj bo spoj neprekinjen in opravljen s kompaktnimi sredstvi.

7. Ponjavo naj podpira ustrezna nadgradnja (oporniki, stranice, loki, rebra itd.).

8. Razmiki med obroči in razmiki med očesci ne smejo biti večji od 200 mm. Očesca je treba okrepiti.

9. Uporabljati je treba naslednje pritrdilne elemente:

(a) jeklene pletenice premera najmanj 3 mm, ali

(b) vrvi iz konoplje ali sisala premera najmanj 8 mm, ki jih obdaja prozorni tulec iz neraztegljive plastike.

Jeklene vrvi imajo lahko prozorni tulec iz neprožne plastike.

10. Kovinski končnik na vsaki strani. Pritrdilni element vsakega kovinskega končnika mora vsebovati votlo zakovico, ki poteka skozi vrv tako, da omogoča napeljavo niti št. Vrv naj bo v enem kosu in naj ima pritrditev ali je prevezana s trakom carinske oznake. Vrv mora biti vidna na obeh straneh votle zakovice tako, da je mogoče zagotoviti, da je iz enega kosa (glej skico št. 5, ki je priložena k tem predpisom).

11. Na mestih, kjer so odprtine v ponjavi, ki se uporabljajo za natovarjanje in raztovarjanje, se morata oba robova ponjave ustrezno prekrivata. Pritrjena naj bosta tudi z:

(a) zavihkom, prišitim ali privarjen v skladu z odstavkom 3 in 4 tega člena;

(b) obroči in očesci, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 8 tega člena; in

(c) jermenom, ki je iz enega kosa in izdelan iz ustrezne snovi, neraztegljivim, širokim najmanj 20 mm in debelim 3 mm, ki poteka skozi obroče in drži skupaj oba robova ponjave in zavihek; jermen jepritrjen znotraj ponjave in opremljen z očescem, skozi katerega je napeljana vrv, omenjena v odstavku 9 tega člena.

Zavihek ni potreben, če je nameščena posebna naprava, na primer plošča v obliki vodila, ki preprečuje dostop do prostora za tovor brez vidnih sledov.

+++++ TIFF +++++

Ponjava, izdelana iz več kosov, sešitih skupaj

+++++ TIFF +++++

Ponjava iz več kosov, sešitih skupaj

+++++ TIFF +++++

Ponjava iz več kosov, sešitih skupaj

+++++ TIFF +++++

Ponjava iz več kosov, spojenih skupaj

+++++ TIFF +++++

Popravilo ponjave

+++++ TIFF +++++

Primer končnika

--------------------------------------------------

PRILOGA 3

POSTOPEK ZA IZDAJO POTRDILA O USTREZNOSTI CESTNIH VOZIL, KI SO V SKLADU S TEHNIČNIMI ZAHTEVAMI IZ PRILOGE 2

Splošno

1. Cestna vozila je mogoče potrditi z enim od naslednjih postopkov:

(a) posamično, ali

(b) kot tipsko izvedbo (serija cestnih vozil).

2. Za ustrezna vozila se izda potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu s standardnim obrazcem iz Priloge 4. To potrdilo se natisne v jeziku države, ki ga je izdala, ter v francoskem in angleškem jeziku. Kadar organ, ki je potrdilo izdal, meni, da je to potrebno, priloži potrdilu fotografije ali sheme, ki jih je ta organ overil. Zatem ta organ vnese število teh dokumentov v točko 6 potrdila o ustreznosti.

3. Potrdilo o ustreznosti mora biti v cestnem vozilu.

4. Cestna vozila je treba vsaki dve leti pripeljati pristojnim organom države, v kateri je vozilo registrirano, ali če gre za vozila, ki niso registrirana, organom države, v kateri lastnik vozila ali njegov uporabnik stalno prebiva, na inšpekcijske preglede in podaljšati dovoljenje.

5. Če cestno vozilo ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, predpisanih za njegovo potrditev, mora biti, preden se lahko uporabi za prevoz blaga na osnovi TIR zvezkov, ponovno v stanju, ki je opravičilo njegovo potrditev, tako da znova izpolnjuje navedene tehnične zahteve.

6. Če se osnovne lastnosti cestnega vozila spremenijo, potem potrdilo za vozilo ne velja več in ga mora pristojni organ znova potrditi, preden se lahko uporabi za prevoz blaga na osnovi TIR zvezkov.

7. Pristojni organi države registracije vozila ali v primeru vozil, za katera se registracija ne zahteva, pristojni organi države, v kateri ima lastnik ali uporabnik vozila stalno prebivališče, lahko, odvisno od primera, prekličejo ali podaljšajo potrdilo o ustreznosti ali izdajo novo potrdilo v okoliščinah, predpisanih v členu 14 Konvencije, ter v odstavkih 4, 5 in 6 te priloge.

Postopek za izdajo posameznega potrdila

8. Lastnik, upravljavec vozila ali predstavnik obeh zaprosi pristojni organ za posamezno potrdilo. Pristojni organ pregleda pripeljano cestno vozilo v skladu s splošnimi pravili, določenimi v odstavkih 1 do 7 zgoraj, in se prepriča, ali vozilo ustreza tehničnim zahtevam, predpisanim v Prilogi 2, ter po odobritvi izda potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4.

Postopek za izdajo potrdila o ustreznosti za tipsko izvedbo vozila (serijo cestnih vozil)

9. Kjer se izdelujejo tipske serije cestnih vozil, lahko proizvajalec zaprosi pristojni organ države proizvajalke za izdajo potrdila o ustreznosti tipske izvedbe.

10. Proizvajalec mora v vlogi navesti številke ali črke istovetnosti, ki jih dodeli tipu cestnega vozila, na katerega se nanaša njegova vloga za izdajo potrdila.

11. Vlogi naj bodo priložene risbe ter podroben opis izvedbe tipa cestnega vozila, za katerega izdajo potrdila zaprosi.

12. Proizvajalec se pisno zaveže, da bo:

(a) pristojnemu organu pokazal tista vozila določenega tipa, ki jih ta organ želi pregledati;

(b) pristojnemu organu omogočil pregled drugih enot kadarkoli med izdelavo zadevne serije tipa vozila;

(c) obvestil pristojni organ o katerikoli spremembi, naj bo še tako majhna, v izvedbi ali opisu, preden bo nadaljeval s tako spremembo;

(d) cestna vozila označil na vidnem mestu z številkami ali črkami istovetnosti tipske izvedbe ter z zaporedno številko vozila v tipski seriji (oznaka proizvajalca);

(e) vodil zapisnik o vozilih, izdelanih v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

13. Pristojni organ naj navede katere sprememb, če sploh katere, je treba izvršiti v predlagani tipski izvedbi, da se lahko izda potrdilo.

14. Nobeno potrdilo o izvedbi posameznega tipa vozila se ne sme izdati, če se pristojni organ s pregledom enega ali več vozil, izdelanih v skladu z zadevno tipsko izvedbo, ni prepričal, ali so vozila tega tipa v skladu s tehničnimi zahtevami, predpisanimi v Prilogi 2.

15. Pristojni organ pisno obvesti izdelovalca o svoji odločitvi, da izda potrdilo o tipski izvedbi. To odločitev je treba datirati in opremiti s številko. Jasno je treba navesti organ, ki je sprejel odločitev.

16. Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za izdajo potrdila o ustreznosti, ki ga je pravilno podpisal, v zvezi z vsakim vozilom, izdelanim v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

17. Imetnik potrdila o ustreznosti mora pred uporabo vozila za prevoz blaga na osnovi TIR zvezka navesti, kar se morda zahteva na potrdilu o ustreznosti:

- registrsko številko vozila (točka 1), ali

- v primeru vozila, za katerega se ne zahteva registracija, podatke o njegovem imenu ter službeni naslov (točka 8).

18. Kadar se vozilo, za katerega je bilo izdano potrdilo o ustreznosti tipske izvedbe, izvozi v drugo državo, ki je pogodbenica Konvencije, se ne zahteva nadaljnji postopek za izdajo potrdila v tej državi zaradi uvoza.

Postopek za izdajo potrdila o ustreznosti

19. Kadar se ugotovi, da ima vozilo, za katero je bilo izdano potrdilo in ki prevaža blago na osnovi TIR zvezka, večje napake, lahko pristojni organi pogodbenic zavrnejo dovoljenje, da vozilo nadaljuje pot po njihovem ozemlju na osnovi TIR zvezka, ali dajo dovoljenje, da vozilo nadaljuje pot po njihovem ozemlju na osnovi TIR zvezka, medtem ko sprejmejo vse potrebne varnostne ukrepe. Vozilo, za katero je bilo izdano dovoljenje, je treba čim prej ponovno vzpostaviti v zadovoljivo stanje, vsekakor pa preden se znova uporabi za prevoz blaga na osnovi TIR zvezka.

20. V vsakem od teh primerov morajo carinski organi vnesti ustrezen zaznamek v točki 10 potrdila o ustreznosti vozila. Ko je bilo vozilo ponovno vzpostavljeno v stanje, ki opravičuje potrditev, ga je treba pokazati pristojnim organom pogodbenice, ki morajo ponovno oceniti potrdilo z dodatkom zaznamka v točki 11, s čimer razveljavijo prejšnje ugotovitve. Nobeno vozilo, za katero je bilo izdano potrdilo v točki 10 v skladu z določbami prejšnjega odstavka, se ne sme znova uporabiti za prevoz blaga na osnovi TIR zvezka, dokler ni vzpostavljeno njegovo zadovoljivo stanje in dokler ni bil zaznamek v točki 10 razveljavljen, kot je navedeno zgoraj.

21. Vsak zaznamek na potrdilu morajo carinski organi datirati in potrditi.

22. Kadar se na vozilu ugotovijo napake, za katere carinski organi menijo, da so manj pomembne in da ne vključujejo nevarnosti za tihotapljenje, se lahko odobri nadaljnja uporaba vozila za prevoz blaga na osnovi TIR zvezka. Imetnika potrdila o ustreznosti je treba obvestiti o napakah in mora svoje vozilo v primernem času vzpostaviti v zadovoljivo stanje.

--------------------------------------------------

PRILOGA 4

VZOREC POTRDILA O USTREZNOSTI CESTNEGA VOZILA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA 5

TABLICE TIR

1. Velikost tablic je 250 x 400 mm.

2. Črke TIR, napisane z latinskimi velikimi črkami, merijo 200 mm in so debele najmanj 20 mm. Črke so bele na modri podlagi.

--------------------------------------------------

PRILOGA 6

OPOMBE

UVOD

(i) V skladu z določbami člena 43 te konvencije opombe pojasnjujejo nekatere določbe te konvencije in njenih prilog. Obenem pa povzemajo tudi nekatera priporočila za izvajanje.

(ii) Opombe ne spreminjajo določb te konvencije ali njenih prilog, ampak le natančneje opredeljujejo vsebino, pomen in področje uporabe.

(iii) Predvsem glede določb člena 12 te konvencije in Priloge 2, ki govorijo o tehničnih pogojih za odobritev cestnih vozil za prevoz pod carinsko oznako, opombe natančneje določajo, če je to potrebno, načine izdelave, ki jih morajo upoštevati pogodbenice. Opombe opredeljujejo tudi, kdaj način izdelave ne ustreza tem določbam.

(iv) Opombe omogočajo izvajanje določil te konvencije in njenih prilog, tako da upoštevajo tehnični razvoj in gospodarske potrebe.

0. OSREDNJE BESEDILO KONVENCIJE

0.1 Člen 1

0.1 (b) Izjeme (dajatve in davki), navedene v členu 1(b), zajemajo vsa plačila, razen uvoznih ali izvoznih dajatev in davkov, ki bi jih pogodbenice dobile z uvozom ali izvozom ali v povezavi z njima. Zneski so okvirno omejeni na stroške opravljenih storitev in ne bodo posredno sredstvo za zaščito domačih izdelkov ali dajatve na uvoz ali izvoz. Te dajatve in davki med drugim zajemajo plačila, ki se nanašajo na:

- potrdila o poreklu, če so za tranzit potrebna,

- analize, opravljene v carinskih laboratorijih zaradi kontrole,

- carinske preglede in druge dejavnosti pri carinjenju, opravljene zunaj običajnega delovnega časa in zunaj uradnih prostorov carinskega urada,

- preglede, opravljene iz zdravstvenih, veterinarskih ali fitopatoloških razlogov.

0.1 (e) Izraz "zamenljivo tovorišče" pomeni tovorišče, ki nima lastnih sredstev za premikanje in je zasnovano za prevažanje na cestnem vozilu, pri čemer sta okvir tega vozila in spodnji del tovorišča posebej prilagojena v ta namen.

0.1 (e) (i) Izraz "delno zaprt" pomeni opremo, navedeno v členu 1(e)(i), v glavnem sestavljeno iz poda in vrhnjega dela, ki omejuje prostor za tovor, ki je enak prostoru zabojnika. Vrhnji del, ki sestavlja ogrodje, je v glavnem kovinski. Ta vrsta tovorišča ima lahko tudi eno ali več vzdolžnih ali prečnih sten. Nekatera od teh tovorišč imajo pod in streho preprosto povezano z navpičnimi nosilci. Uporabljajo se predvsem za prevoz blaga z veliko prostornino (na primer avtomobilov).

0.2 Člen 2

0.2—1 Po členu 2 se lahko prevoz na podlagi TIR zvezka začne in konča v isti državi, če del poti poteka tudi čez tuje ozemlje. V takem primeru lahko carinski organi države odhoda brez zadržkov zahtevajo poleg TIR zvezka nacionalno listino kot zagotovilo za ponovni prosti uvoz blaga. Vendar pa je priporočljivo, da carinski organi take listine ne zahtevajo in da namesto tega priznajo posebno navedbo v TIR zvezku.

0.2—2 Določbe tega člena omogočajo prevoz blaga na podlagi TIR zvezka, kadar le del poti poteka po cesti. Te določbe ne opredeljujejo, kateri del poti mora biti opravljen po cesti, zato zadostuje, da je ta del poti med začetkom operacije TIR in njegovim koncem. Vendar pa se lahko zgodi, da iz nepredvidenih trgovskih ali drugih vzrokov kljub začetnim nameram pošiljatelja noben del poti ne more potekati po cesti. V teh izrednih primerih pogodbenici sprejmeta TIR zvezek in tako obveznost zavarovalnih združenj, ostane v veljavi.

0.5 Člen 5

Ta člen ne izključuje pravice do pregleda nad blagom z naključnimi pregledi, vendar pa mora biti število takih pregledov zelo omejeno. Mednarodni postopek TIR daje dodatna zagotovila k jamstvom, zagotovljenim po nacionalnih predpisih. Po eni strani morajo navedbe v TIR zvezku glede blaga ustrezati navedbam v carinskih listinah, ki bi jih morebitno izdala država odhoda. Po drugi strani pa države tranzita in namembne države že imajo jamstvo v pregledih, ki so jih opravili in potrdili uradi odhoda (glej opombo k členu 19).

0.6.2 Člen 6(2)

Po določbah tega odstavka lahko carinski organi neke države določijo več združenj, od katerih vsako prevzame obveznost, ki izhaja iz razbremenitve zvezkov, ki jih je izdalo samo ali druga ustrezna združenja.

0.8.3 Člen 8(3)

Priporočljivo je, da carinski organi omejijo najvišjo vsoto, ki bi jo morebiti zahtevale od zavarovalnega združenja, na 50000 ameriških dolarjev za vsak TIR zvezek.

0.8.6 Člen 8(6)

1. Če v TIR zvezku ni dovolj natančnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti dajatve, lahko prizadeta stran dokazuje točnost vsebine.

2. Če dokazi niso predloženi, se dajatve in davke ne določijo poprečno, ampak po najvišji stopnji, predvideni za vrsto blaga, ki je navedena v TIR zvezku.

0.10 Člen 10

Šteje se, da je potrdilo o zaključku TIR zvezka pridobljeno z zlorabo ali goljufijo, če je bila operacija TIR opravljena s pomočjo goljufivo predelanega tovorišča ali zabojnika ali ob razkritju zlorab, kot so uporaba nepravih ali nepravilnih listin, zamenjava blaga, predelava carinskih oznak, ali če je bilo potrdilo pridobljeno na drugačen nezakonit način.

0.11 Člen 11

0.11—1 Ko carinski organi odločajo o sprostitvi blaga ali vozil, nanje ne bi smelo vplivati dejstvo, da je zavarovalno združenje, odgovorno za plačilo dajatev, davkov in zamudnih obresti za imetnika zvezka, če jim njihova zakonodaja daje druga sredstva za zaščito koristi, ki so jih dolžne varovati.

0.11—2 Če se od zavarovalnega združenja v skladu s postopkom, predvidenim v členu 11, zahteva, naj izplača vsote, navedene v členu 8(1) in (2), vendar združenje tega ne stori v treh mesecih, kot določa Konvencija, lahko pristojni organi zahtevajo plačilo na podlagi nacionalne zakonodaje, saj gre za nespoštovanje pogodbe o zavarovanju, ki jo je združenje sklenilo v skladu z nacionalnimi predpisi.

0.15 Člen 15

Do določenih težav lahko pride tedaj, kadar se za vozila, ki niso zavezana registraciji (npr., v nekaterih državah za prikolice ali polprikolice ne zahtevajo carinske listine za začasen uvoz). V tem primeru je mogoče upoštevati določbe člena 15, vendar pa morajo imeti carinski organi zadostno jamstvo, in to s tem, da se jim v kuponih št. 1 in št. 2 TIR zvezka, ki se v teh državah uporablja, ter v ustreznih kuponih zainteresirane države navedejo značilnosti (oznake in številke) teh vozil.

0.17 Člen 17

0.17—1 Določba, ki predvideva, da se mora v blagovnem manifestu na podlagi TIR zvezka ločeno navesti vsebina vsakega vozila v sklopu več vozil, ima edino ta namen, da olajša carinski pregled enega samega vozila ali enega samega zabojnika. Ta določba ne sme biti tako dosledno spoštovana, da bi vsaka razlika med dejansko vsebino nekega vozila ali zabojnika ter vsebino tega vozila ali zabojnika, kot je navedena v manifestu, pomenila kršenje določb Konvencije. Če lahko prevoznik zadovoljivo dokaže pristojnim organom, da kljub tej razliki vse blago, navedeno v manifestu, ustreza celoti blaga, naloženega na vsej skupini vozil ali zabojnikov v okviru skupnega TIR zvezka, načelno tega ne bi smeli šteti za kršitev carinskih predpisov.

0.17—2 Ob selitvah se je mogoče sklicevati na določbe odstavka 10(c) o uporabi TIR zvezka in tako smiselno poenostaviti navajanje predmetov, ki se prevažajo.

0.18 Člen 18

0.18—1 Uspešen potek operacije TIR predpostavlja, da carinski organi neke države ne dopustijo, da bi bil urad izstopa te države navedenkot namembni urad pri prevozni operaciji, namenjeni proti sosednji državi, prav tako pogodbenici te Konvencije, razen če posebni pogoji ne opravičujejo take zahteve.

0.18—2. 1. Blago mora biti natovorjeno tako, da je mogoče tisti del blaga, ki je prvi predviden za raztovarjanje, raztovoriti z vozila ali zabojnika, ne da bi bilo pri tem treba raztovoriti drug del ali druge dele blaga, ki so namenjeni za raztovarjanje na drugih raztovornih mestih.

2. Pri prevoznih operacijah z raztovarjanjem na več mestih je treba pri vsakem delnem raztovorjenju to navesti v vseh preostalih listih manifesta TIR zvezka v polju 12 in obenem navesti na vseh preostalih kuponih in ustreznih talonih, da so bile dane nove oznake.

0.19 Člen 19

Zahteva, po kateri naj urad odhoda preveri pravilnost navedb v manifestu blaga, vključuje vsaj ugotavljanje, ali navedbe iz manifesta glede blaga ustrezajo navedbam v listinah o poreklu in prevozu ali v drugih trgovskih listinah, ki se nanašajo na to blago; tudi urad odhoda lahko po potrebi pregleda blago. Urad odhoda mora pred pritrditvijo oznake tudi pregledati stanje cestnega vozila ali zabojnika, pri vozilih ali zabojnikih, pokritih s ponjavo, pa stanje ponjave in šivov, ki pritrjujejo ponjavo, ker ti pripomočki niso navedeni v potrdilu o odobritvi.

0.20 Člen 20

Ko carinski organi določajo roke za prevoz blaga po svojem ozemlju, morajo med drugim upoštevati tudi posebne predpise, ki zavezujejo prevoznike, predvsem pa predpise o delovnem času in obveznem počitku voznikov cestnih vozil. Priporočljivo je, da carinski organi izkoristijo svojo pravico do določanja poteka poti le, če je nujno potrebno.

0.21 Člen 21

0.21—1 Določbe tega člena v ničemer ne omejujejo pravice carinskih organov, da poleg tovorišča, označenega z oznako, pregledajo vse dele vozila.

0.21—2 Urad vstopa lahko pošlje prevoznika nazaj na urad izstopa sosednje države, če ugotovi, da ta ni potrdil carinjenja v svoji državi ali ga ni potrdil na ustrezen način. V takem primeru urad vstopa v TIR zvezek napiše opombo v vednost urada izstopa.

0.21—3 Če pri pregledu carinski organi vzamejo vzorce blaga, morajo v manifest TIR zvezka vpisati vse potrebne podatke o blagu, katerega vzorci so bili odvzeti.

0.28 Člen 28

1. Člen 28 predvideva, da mora biti TIR zvezek zaključen v namembnem uradu brez zadrževanja, razen če blago ni bilo dano v kakšen drug carinski postopek ali jeocarinjeno za domačo porabo.

2. Uporaba TIR zvezka mora biti omejena za namen, za katerega je predvidena, torej za tranzitno operacijo. Ne bi ga bilo, na primer, treba uporabljati za skladiščenja blaga pri namembnem uradu. Če ni bilo nobenih nepravilnosti, mora namembni urad zaključiti TIR zvezek takoj, ko blago, zajeto v njem, preide pod drug carinski postopek ali je bilo ocarinjeno za domačo porabo. V praksi mora biti ta zaključek opravljen takoj po ponovnem izvozu blaga (na primer ob vkrcanju na ladjo v pomorskem pristanišču) ali pa takoj ko je za blago izdana carinska deklaracija ali pa takoj ko preide pod drug carinski nadzor (na primer, skladiščenje na odobrenem mestu), po veljavnih predpisih namembne države.

0.29 Člen 29

Potrdilo o odobritvi ni zahtevano za cestna vozila ali zabojnike, v katerih se prevaža težko ali zajetno blago. Kljub temu pa mora urad odhoda preveriti, ali so izpolnjeni drugi pogoji tega člena, določeni za to vrsto prevoznih operacij. Carinski uradi drugih pogodbenic sprejmejo odločitev urada odhoda, razen če bi se jim zdela v očitnem nasprotju z določbami člena 29.

0.38.1 Člen 38(1)

Za neko podjetje ne bi smele prenehati veljati ugodnosti sistema TIR zaradi kršitev, ki jih je brez vednosti uprave podjetja storil kateri od voznikov.

0.38.2 Člen 38(2)

Če je katera od pogodbenic uradno obveščena, da je oseba, ki je nastanjena ali prebiva na njenem ozemlju, odgovorna za kršitev na ozemlju tuje države, ni dolžna prenehati izročati TIR zvezkov tej osebi.

0.39 Člen 39

Izraz "napaka zaradi malomarnosti" pomeni dejanja, ki niso storjena namerno in s polno zavestjo o posledicah, ampak izhajajo iz dejstva, da so bili opuščeni smiselni in potrebni ukrepi za zagotovitev točnih podatkov v vsakem posameznem primeru.

0.45 Člen 45

Priporočljivo je, da pogodbenice odprejo kar največ carinskih uradov za operacije TIR, tako v notranjosti kot na državni meji.

2. PRILOGA 2

2.2 Člen 2

2.2.1 (a) Pododstavek 1(a) — Spajanje sestavnih delov

(a) Če se uporabijo sredstva za spajanje (kovice, vijaki, matice), mora biti zadostno število teh spajalnih delov nameščenih tako, da od zunanje strani potekajo prek sestavnih delov v notranjost, kjer so pritrjeni na zanesljiv način (zakovani, zvijačeni, zavarjeni). Vendar pa so klasične kovice (pri katerih namestitev zahteva poseben postopek z ene in druge strani pritrjenih delov) lahko nameščene tudi z notranje strani. Ne glede na zgornja določila so podi oddelkov, namenjenih za tovor, lahko pritrjeni z vijaki, s samovrtalnimi kovicami, kovicami, vstavljenimis pomočjo eksplozivne sile, ali s pnevmatsko vstavljenimi žeblji, nameščenimi z notranje strani pod pravim kotom skozi pod in kovinske nosilce, pod pogojem da, razen pri samoreznih vijakih, nekateri njihovi skrajni konci segajo v zunanji del nosilca ali so nanj zavarjeni.

(b) Pristojni organi določijo število in vrsto sredstev za spajanje, ki morajo izpolnjevati zahteve iz pododstavka (a), pri tem pa se morajo prepričati, ali jih ni mogoče odstraniti ali dodati brez vidnih sledi. Pri izbiri in razporeditvi drugih pripomočkov za pričvrstitev ni nobenih omejitev.

(c) Sredstva za spajanje, ki jih je mogoče odstraniti ali zamenjati brez vidnih sledi z ene same strani, torej ne da bi bil potreben poseg z obeh strani vezanega dela, niso dovoljena v skladu s pododstavkom (a) tega člena. Gre predvsem za kovice brez zaključka, slepe kovice in podobno.

(d) Opisani načini pritrditve se nanašajo na posebna vozila, na primer na izotermna vozila, hladilnike in cisterne, če odstopajo od tehničnih predpisov, ki določajo njihovo uporabo. Če iz tehničnih razlogov sestavnih delov ni mogoče pritrditi na način, opisan v pododstavku (a), jih je mogoče pritrditi s pomočjo spajalnih sredstev, navedenih v pododstavku (c), če sredstva, uporabljena na notranji strani, niso dosegljiva z zunanje strani.

2.2.1 (b) Pododstavek 1(b) — Vrata in drugi sistemi za zapiranje

(a) Naprava, ki omogoča pritrditev carinske oznake, mora:

(i) biti privarjena ali pritrjena s pomočjo vsaj dveh delov za pritrditev, ki sta v skladu s pododstavkom (a) opombe 2.2.1 (a), ali

(ii) biti zasnovana tako, da jo potem, ko je poseben oddelek za tovor zaprt in označen z oznako, ni mogoče odstraniti brez vidnih sledi.

Prav tako mora:

(iii) imeti odprtine z vsaj 11 mm premera ali špranje, dolge vsaj 11 mm in široke 3 mm, in

(iv) zagotavljati enako varnost, ne glede na vrsto uporabljene oznake.

(b) Členki, nasadila, tečaji in druge naprave za namestitev vrat morajo biti pritrjeni v skladu z določbami pododstavkov (a)(i) in (ii) tega navodila. Poleg tega so razni sestavni členi teh delov za namestitev (na primer osi ali vzvodi pri členkih ali tečajih) narejeni tako, da jih ni mogoče odstraniti ali razstaviti brez vidnih sledi, potem ko je poseben oddelek zaprt in označen. Če pa del za pritrditev ni dosegljiv z zunanje strani, zadostuje, da zadevnih delov ni mogoče ločiti od tečaja vrat, ko so enkrat zaprta in označena, brez vidnih sledi. Če imajo vrata ali zapiralni sestav več kot dva tečaja, morata biti le oba tečaja na skrajnih koncih pritrjena v skladu s predpisi iz zgornjega podostavka (a)(i) in (ii).

(c) Izjemoma so lahko pri vozilih hladilnikih deli za carinsko oznako, členki in drugi deli, katerih odstranitev bi omogočila dostop v notranjost oddelka za tovor ali do prostorov, kjer bi bilo lahko skrito blago, pritrjeni na vrata oddelka za tovor z vijaki z zunanje strani, kljub temu da zahtevam iz navodila 2.2.1 (a), pododstavka (a) zgoraj ne ustrezajo:

(i) če je vrh vijaka ali zakovice usidran v ploščico z navojem ali s podobno napravo pritrjen na zunanji strani vrat, in

(ii) če je določeno število teh vijakov ali zakovic privarjenih na napravo za carinsko oznako, členek itd. na tak način, da so povsem razobličeni in jih ni mogoče odstraniti brez vidnih sledi [1].

Izraz "toplotno osamljen oddelek za tovor" ima enak pomen kot pri hladilnih in izotermnih oddelkih za tovor.

(d) Pri vozilih, ki imajo več zapiralnih naprav, kot so zaklopke, pipe, pokrovi itd., mora biti njihovo število za namestitev carinskih oznak čim bolj omejeno. Zato morajo biti sosednje zapiralne naprave med seboj povezane s skupno napravo, na katero bo mogoče dati eno samo oznako ali ki ima ustrezen pokrov za enak namen.

(e) Vozila s streho, ki se da odpirati, morajo biti izdelana tako, da je število carinskih oznak čim bolj omejeno.

2.2.1. (c) — 1. Podostavek 1(c) — Prezračevalne odprtine

(a) Velikost odprtine načelno ne sme presegati 400 mm.

(b) Odprtine, skozi katere je mogoč neposreden dostop v oddelek za tovor, so zaprte s kovinsko mrežico ali z naluknjano kovinsko ploščico (največja velikost lukenj: 3 mm v obeh primerih) in zaščitene s privarjeno kovinsko rešetko (največja velikost odprtin: 10 mm).

(c) Odprtine, ki ne omogočajo neposrednega dostopa v oddelek za tovor (na primer pri kolenastih ali zavrtih dostopih), morajo biti zaprte tako, kot je opisano v zgornjem odstavku b), vendar lahko velikost lukenj in odprtin doseže 10 mm (pri kovinski mrežici ali kovinski ploščici) in 20 mm (pri kovinski rešetki).

(d) Odprtine v ponjavi morajo biti načelno prav tako zaščitene, kot je opisano v zgornjem pododstavku (b) tega navodila. Vendar pa so odprtine lahko zaprte v naluknjano kovinsko ploščico, nameščeno na zunanji strani, ter mrežico iz kovine ali druge snovi, pritrjeno na notranji strani.

(e) Podobna nekovinska zapirala so dovoljena, če je upoštevana velikost lukenj in odprtin in če je uporabljena snov dovolj vzdržljiva, da lukenj ali odprtin ni mogoče bistveno razširiti brez vidnih sledi. Poleg tega premikanje enega samega konca ponjave ne sme dopustiti zamenjave prezračevalne naprave.

2.2.1 (c) — 2. Podostavek 1(c) — Odtočne odprtine

(a) Velikost odprtine načelno ne sme presegati 35 mm.

(b) Odprtine, skozi katere je mogoč neposreden dostop v oddelek za tovor, so prekrite na način, kot je predviden v pododstavku (b) navodil 2.2.1 (c) — 1 za prezračevalne odprtine.

(c) Kadar odtočne odprtine ne omogočajo neposrednega dostopa v oddelek za tovor, jih ni treba prekriti na način, ki ga predvideva zgornji pododstavek (b), če imajo odprtine varen sestav zavojev, ki je dostopen z notranje strani oddelka za tovor.

2.3 Člen 3

2.3.3 Odstavek 3 — Ponjave, izdelane iz več kosov

(a) Različni kosi iste ponjave so lahko izdelani iz različnih snovi, ki ustrezajo določbam člena 3(2) Priloge 2.

(b) Pri izdelavi ponjave je sprejemljiva vsaka razporeditev kosov, ki zagotavlja potrebno varnost, če so šivi narejeni v skladu z določbami člena 3 Priloge 2.

2.3.6 (a) Pododstavek 6(a) — Vozila z drsnimi obročki

Kovinski obročki za pritrditev, ki drsijo po kovinskih palicah, pritrjenih na vozilo, so po tem odstavku sprejemljivi (glej skico št. 2, ki je priložena tej prilogi):

(a) če so palice pritrjene na vozilo v presledkih največ 60 cm, in to tako, da jih ni mogoče odstraniti in nameščati brez vidnih sledi;

(b) če imajo obročki dvojni zavoj ali pa povezovalno palico in če so narejeni v enem samem kosu brez zvarov; in

(c) če je ponjava pritrjena na vozilo tako, da je strogo v skladu z zahtevami člena 1(a) Priloge 2 k tej konvenciji.

2.3.6 (b) Podostavek 6(b) — Stalno pritrjena ponjava

Če je en ali več robov ponjave stalno pritrjenih na vozilo, mora imeti ponjava trak iz kovine ali druge primerne snovi, ki je pričvrščen na stranico vozila s pritrdili, ki so v skladu z zahtevami pododstavka (a) navodila 2.2.1 (a) te priloge.

2.3.9 Odstavek 9 — Jeklene vrvi z jedrom iz tkanine

Po tem odstavku so sprejemljive vrvi, sestavljene iz tkaninske osnove, obdane z vsaj šestimi žicami, sestavljenimi izključno iz jeklene niti, ki popolnoma prekrivajo notranjost, če je premer teh vrvi vsaj 3 mm (v kar ni vključena morebitna prevleka iz prozorne plastike).

2.3.11 (a) Pododstavek 11(a) — Pričvrstilni zavihek ponjave

Na številnih vozilih ima ponjava na zunanji strani vodoraven zavihek z očesci, ki so razvrščena po vsej dolžini stranice vozila. Ti zavihki, imenovani pričvrstilni zavihki, so namenjeni za pritrditev ponjave z vrvjo ali podobnim sredstvom. Ti zavihki so se uporabljali za skrivanje vodoravnih zarez v ponjavi, ki so omogočale nezakonit dostop do blaga. Zato svetujemo, naj se ne dovoli uporaba te vrste zavihkov. Nadomestiti jih je mogoče:

(a) s podobnimi pričvrstilnimi zavihki, pritrjenimi na notranji strani ponjave; ali

(b) z manjšimi posamičnimi zavihki, od katerih je vsak preluknjan z očescem, pritrjenim na zunanji strani ponjave. Očesca so razporejena z razmiki. ki omogočajo zadovoljivo pritrditev ponjave.

V nekaterih primerih se je mogoče tudi izogniti uporabi pričvrstilnih zavihkov na ponjavi.

2.3.11 (c) Pododstavek 11(c) — Jermen pri ponjavi

2.3.11 (c) —1. Snovi, primerne za izdelavo jermenov, so:

(a) usnje;

(b) neraztegljive tekstilne snovi, vključno s plastificiranim ali gumiranim blagom, če jih po pretrgu ni mogoče privariti ali ponovno sestaviti brez vidnih sledi. Poleg tega mora biti plastična prevleka jermena prozorna in mora imeti gladko površino.

2.3.11 (c) —2. Skica št. 3, ki je priložena tej prilogi, prikazuje pritrdilni pripomoček, ki ustreza določbam zadnjega dela člena 3(11) Priloge 2. Ustreza pa tudi določbam člena 3(6) Priloge 2.

3. PRILOGA 3

3.0.17 Postopek za odobritev

1. Priloga 3 določa, da lahko pristojni organi ene pogodbenice izdajo potrdilo o odobritvi za vozilo, izdelano na ozemlju te pogodbenice, in da za to vozilo ni potreben noben dodatni postopek za potrditev v državi, kjer je registrirano, ali, odvisno od primera, kjer ima njegov lastnik prebivališče.

2. Te določbe pa ne izključujejo pravice, da pogodbenica, kjer je vozilo registrirano ali na ozemlju katere ima lastnik prebivališče, lahko zahteva predložitev potrdila o odobritvi vozila bodisi pri uvozu bodisi kasneje pri registraciji ali pregledu vozila ali pri podobnih priložnostih.

3.0.20 Postopek za vpis pripomb v potrdilo o odobritvi

Za razveljavitev zapisa o pomanjkljivosti, zaradi katere je bilo treba vozilo popraviti in vrniti v zadovoljivo stanje, je dovolj, da se v polje 11 ki je za to predvideno, vpiše opomba "pomanjkljivost odpravljena", priimek, podpis in žig pristojnega organa.

Skica št. 1

Primer členka in naprav za carinske oznake za vrata vozil s toplotno osamljenimi oddelki za tovor

+++++ TIFF +++++

Členek

+++++ TIFF +++++

Naprava za carinsko oznako

Skica št. 2

Vozila s ponjavo in drsnimi obročki

+++++ TIFF +++++

Skica št. 3

Primer naprave za zapiranje ponjave vozila

Naprava ustreza določbam zadnjega dela člena 3(11) Priloge 2. Ustreza tudi določbam člena 3(6) Priloge 2.

+++++ TIFF +++++

Skica št. 4

Naprava za zapiranje ponjave

Naprava ustreza določbam člena 3(6)(a) Priloge 2.

+++++ TIFF +++++

[1] Glej skico št. 1, ki je priložena tej prilogi.

--------------------------------------------------

PRILOGA 7

PRILOGA O ODOBRITVI ZABOJNIKOV

DEL I

PREDPISI O TEHNIČNIH POGOJIH, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI ZABOJNIKI ZA MEDNARODNI PREVOZ POD CARINSKIMI OZNAKAMI

Člen 1

Temeljna načela

Mednarodni prevoz blaga pod carinsko oznako se lahko opravlja le v zabojnikih, zgrajenih in opremljenih tako, da:

(a) iz označenega dela zabojnika ni mogoče izvleci ali vanj dodati blaga brez vidnih sledi vloma, oziroma ne da bi bila poškodovana carinska oznaka;

(b) se carinska oznaka lahko preprosto in učinkovito namesti;

(c) nima kakšnega skrivališča, kjer se lahko skrije blago;

(d) imajo cariniki ob pregledu lahek dostop do vseh prostorov, kjer je naloženo blago.

Člen 2

Zgradba zabojnika

1. V skladu z določbami iz člena 1 tega predpisa:

(a) morajo biti sestavni deli zabojnika (stranice, podi, vrata, streha, podboji, okviri, preklade, itd.) sestavljeni tako, da jih niti s pomočjo priprav niti s pomočjo postopkov ni mogoče od zunaj odstraniti in ponovno sestaviti brez vidnih sledi. Če so stranice, pod, vrata in streha sestavljeni iz raznih delov, se morajo ti skladati s predpisi in biti dovolj odporni;

(b) morajo biti vrata in vsi drugi sestavi za zapiranje (vključno s pipami, pokrovi odprtin za napeljave, prirobnicami itd.) opremljeni z napravo za pritrditev carinske oznake. Ta naprava mora biti takšna, da je z zunanje strani ni mogoče odstraniti in ponovno namestiti brez vidnih sledi ter da vrat ali drugih zapiral ni mogoče odpreti, ne da bi bila poškodovana carinska oznaka. Carinsko oznako je treba primemo zavarovati. Dovoljena je uporaba pomične strehe;

(c) prezračevalne in odtočne odprtine morajo biti opremljene z napravo, ki preprečuje dostop v notranjost zabojnika. Ta naprava mora biti takšna, da je ni mogoče odstraniti in ponovno namestiti brez vidnih sledi.

2. Ne glede na določbe člena 1(c) tega predpisa so pri zabojnikih dovoljeni sestavni deli, ki iz praktičnih razlogov vključujejo prazne prostore (na primer med predelnimi stenami dvojne stranice). Da pa se ti prostori ne bi mogli uporabiti za tihotapljenje, je treba upoštevati naslednje:

(i) obloga mora biti nameščena tako, da je ni mogoče odstraniti in ponovno namestiti brez vidnih sledi, ali

(ii) prostorov naj bo čim manj, če pa že so, naj bodo zlahka dostopni za carinske preglede.

Člen 3

Zložljivi ali razstavljivi zabojniki

Za zložljive ali razstavljive zabojnike veljajo določbe členov 1 in 2 tega predpisa; dodatno pa morajo imeti taki zabojniki zapahe za nepomičnost sestavnih delov, ko je zabojnik naložen na vozilo. Zapahi na zunanji strani morajo biti taki, da jih je mogoče označiti s carinsko oznako, potem ko je zabojnik zložen.

Člen 4

Zabojnik s ponjavo

1. Določbe členov 1, 2 in 3 tega predpisa se uporabljajo, kjer je mogoče, tudi za zabojnik s ponjavo. Ti zabojniki morajo poleg tega izpolnjevati tudi zahteve iz tega člena.

2. Ponjava mora biti iz močnega platna, plastificirane ali gumirane tkanine, ki se ne razteguje in je dovolj čvrsta. Ponjava mora biti kakovostna in tako izdelana, da po namestitvi zapirala dostop v zabojnik ni več mogoč brez vidnih sledov.

3. Če je ponjava sešita iz več delov, morajo biti njihovi robovi zapognjeni drug v drugega in sešiti z dvema šivoma v razmiku vsaj 15 mm. Izdelana morata biti v skladu z skico št. 1, ki je v prilogi tega predpisa. Kadar pa določenih delov ponjave, kot so zavihki in ojačeni vogali, ni mogoče sešiti na ta način, zadostuje, če se zaviha rob zgornjega dela in se naredijo šivi, kakor kaže skica št. 2, ki je v prilogi tega predpisa. Šiv sme biti viden le z notranje strani in izdelan s sukancem, ki se po barvi razlikuje od barve ponjave in sukanca drugega šiva. Šivanje mora biti strojno.

4. Če je ponjava iz plastificirane tkanine in izdelana iz več delov, se ti deli lahko tudi zvarijo v skladu z skico št. 3, ki je v prilogi tega predpisa. Robova enega in drugega dela se morata prekrivati vsaj za 15 mm in prilegati po vsej širini prekritja. Zunanji rob spoja se mora prekriti s plastičnim trakom, širokim vsaj 7 mm. Ta se pritrdi po enakem varilnem postopku. Po tem traku in se po širini vsaj 3 mm na vsako stran traku se vtisne zelo razločen reliefni vzorec. Deli morajo biti zvarjeni tako, da jih ni mogoče ločiti in ponovno sestaviti brez vidnih sledov.

5. Ponjava se krpa tako, kot je prikazano na skici št. 4, ki je priložena tem predpisom. Robova se zapogneta eden v drugega in sešijeta z dvema vidnima šivoma, ki sta vsaj 15 mm narazen. Barva sukanca, ki je viden z notranje strani, se mora razlikovati od barve sukanca, ki je viden z zunanje strani, in od barve ponjave. Šivanje mora biti strojno. Pri krpanju ponjave, ki je poškodovana na robovih, in je pri tem treba vstaviti nov kos tkanine, se šiv lahko naredi v skladu z navodili odstavka 3 tega člena in po skici št. 1, ki je priložena tem predpisu. Tudi ponjave iz plastificirane tkanine se lahko krpajo tako, kot je opisano v odstavku 4 tega člena, vendar je v tem primeru treba trak pritrditi na obeh straneh ponjave, krpa pa se namesti z notranje strani.

6. (a) Ponjava se pritrdi na zabojnik tako, da je strogo v skladu z zahtevama člena 1(a) in (b) tega predpisa. Načini pritrditve so naslednji:

(i) s kovinskimi obročki, pritrjenimi na zabojnik,

(ii) z očesci, vdelanimi v rob ponjave,

(iii) s pritrdilnim kablom, ki teče skozi obročke nad ponjavo in je po vsej svoji dolžini viden z zunanje strani.

Ponjava mora prekrivati trde dele tovorišča za vsaj 250 mm, merjeno od središča pritrdilnih obročkov, razen če izdelava vozila sama po sebi ne dopušča dostopa do blaga.

(b) Kadar mora biti rob ponjave trajno pritrjen na zabojnik, je stik neprekinjen in izveden s trajnimi pritrdili.

7. Razmik med obročki in očesci ne sme biti večji od 200 mm. Očesca so ojačena.

8. Uporabijo se naslednja pritrdila:

(a) jekleni kabel, premera vsaj 3 mm; ali

(b) vrv iz konoplje ali sisala, premera vsaj 8 mm, v ovoju iz prozorne neraztegljive plastike.

Jekleni kabli imajo lahko prozoren ovoj iz neraztegljive plastike.

9. Kabel ali vrv morata biti v enem kosu, njuna konca pa morata imeti kovinski zaključek. Sponka vsakega kovinskega zaključka mora imeti votlo kovico, ki gre skozi kabel oziroma vrv in omogoča, da se skoznjo lahko vdene vrvica carinske oznake. Kabel ali vrv morata biti vidna z ene in druge strani votle kovice, tako da se je možno prepričati, ali sta kabel ali vrv res v enem kosu (glej skico št. 5, ki je priložena temu predpisu).

10. Pri odprtinah v ponjavi, ki so namenjene za nakladanje in razkladanje tovora, se morata oba robova ponjave zadovoljivo prekrivati. Pritrjena sta:

(a) s prišitim ali privarjenim zavihkom v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena;

(b) s kovinskimi obročki in očesci, ki so v skladu z zahtevami odstavka 7 tega člena; ter

(c) z neraztegljivim, vsaj 20 mm širokim in 3 mm debelim jermenom iz ustrezne snovi v enem kosu, ki gre skozi obročke in drži robova ponjave in zavihek; jermen je pritrjen znotraj ponjave in ima očesce za kabel ali vrv, omenjena v odstavku 8 tega člena.

Zavihek ni potreben, če posebna priprava (pokrivalna ploščica itd.) preprečuje dostop do blaga brez vidnih sledov.

11. Razpoznavne številke, ki jih mora imeti zabojnik, kot tudi oznaka o odobritvi, iz dela II te priloge, v nobenem primeru ne sme prekrivati ponjava.

Člen 5

Prehodne določbe

Do 1. januarja 1977 so dovoljeni kovinski zaključki, ki ustrezajo skici št. 5tega predpisa, čeprav ima njihova votla zakovica, ki je bila odobrena že prej, manjšo odprtino, kot je predvideno na tej skici.

+++++ TIFF +++++

Ponjava, sešita iz več kosov, ki so sešiti skupaj

+++++ TIFF +++++

Ponjava, sešita iz več delov

Opomba:

Šivi vogalov, izdelani po postopku, ki je prikazan na skici št. 2(a) Priloge 2 k tej konvenciji, so prav tako sprejemljivi.

+++++ TIFF +++++

Ponjava, zvarjena iz več delov

+++++ TIFF +++++

Popravilo ponjave

+++++ TIFF +++++

Vzorec skrajnega konca

DEL II

POSTOPEK ZA ODOBRITEV ZABOJNIKOV, KI IZPOLNJUJEJO TEHNIČNE POGOJE IZ DELA I

Splošno

1. Za zabojnike je mogoče pridobiti odobritev za prevoz blaga pod carinsko oznako:

(a) bodisi v proizvodnem postopku glede na vrsto izdelave (postopek za odobritev v postopku izdelave); ali

(b) bodisi za posamezne zabojnike ali za določeno število zabojnikov iste vrste (postopek potrditve po končani proizvodnji).

Skupne določbe obeh postopkov

2. Po odobritvi izda za to pristojni organ prosilcu "potrdilo o odobritvi", veljavno, glede na primer, za neomejeno število zabojnikov odobrene vrste ali le za določeno število zabojnikov.

3. Uporabnik, ki mu je bilo izdano potrdilo o odobritvi, mora pred prevozom blaga pod carinsko oznako pritrditi na odobreni zabojnik oziroma zabojnike tablico o odobritvi.

4. Tablica o odobritvi mora biti stalno pritrjena na dobro vidnem mestu poleg drugih uradnih oznak.

5. Tablica o odobritvi, prikazana na vzorcu št. I v Dodatku 1 tega dela, je kovinska tablica, dolga vsaj 20 cm in široka vsaj 10 cm. Na njeno površino so vtisnjeni z vbočeno ali izbočeno tehniko ali kako drugače čitljivo izpisani naslednji podatki vsaj v francoščini ali angleščini:

(a) besede "Odobreno za prevoz pod carinsko oznako";

(b) ime države, v kateri je bil zabojnik odobren, bodisi izpisano ali s kratico, ki se uporablja pri registraciji vozil v mednarodnem cestnem prometu, in številka potrdila o odobritvi (številke, črke itd.) kot tudi leto odobritve (na primer "NL/26/73" pomeni: Nizozemska, potrdilo o odobritvi št. 26, izdano leta 1973);

(c) številka vrste zabojnika, ki jo določi proizvajalec (tovarniška številka);

(d) razpoznavne številke ali črke vrste zabojnika, če je bil zabojnik odobren na podlagi vrste izdelave.

6. Če zabojnik ne izpolnjuje več tehničnih pogojev, predpisanih za njegovo odobritev, mora biti pred nadaljnjimi prevozi blaga pod carinsko oznako spet vzpostavljeno stanje, na podlagi katerega je bil odobren.

7. Če se spremenijo bistvene značilnosti zabojnika, potrdilo o odobritvi preneha veljati in mora pristojni organ pred nadaljnjimi prevozi pod carinsko oznako izdati novo potrdilo.

Posebne določbe o odobritvi glede na vrsto izdelave v proizvodnem postopku

8. Kadar izdeluje zabojnike v serijah določenega tipa, sme proizvajalec zahtevati od pristojnega organa države proizvodnje odobritev po tipu konstrukcije.

9. Proizvajalec mora v svoji zahtevi navesti identifikacijske številke in črke vrste zabojnika, na katero se nanaša njegova zahteva za odobritev.

10. K zahtevi mora proizvajalec priložiti risbe in podrobno specifikacijo o konstrukciji tipa zabojnika, na katero se nanaša zahteva za odobritev.

11. Proizvajalec se pisno zaveže:

(a) da bo pristojnemu organu pokazal tiste zabojnike zadevnega tipa, ki bi jih hotel ta pregledati;

(b) da bo pristojnemu organu dovolil pregled ostalih enot serije, kadarkoli bo ta kaj takega zahteval, in sicer vse dotlej, dokler traja proizvodnja zadevnega serijskega tipa;

(c) da bo obvestil pristojni organ o sleherni, še tako majhni spremembi načrta ali specifikacije, in sicer preden izvede take spremembe;

(d) da bo na zabojnike na vidno mesto pritrdil poleg oznak o odobritvi tudi razpoznavno številko ali črke vrste izdelave kot tudištevilko vsakega zabojnika v seriji določenega tipa (tovarniška številka);

(e) da bo vodil evidence o zabojnikih, proizvedenih po odobrenem tipu konstrukcije.

12. Pristojni organi proizvajalcu po potrebi sporočijo, katere spremembe mora izvršiti na predlaganem tipu konstrukcije, če hoče dobiti odobritev.

13. Pristojni organ ne sme izdati nobene odobritve za tip konstrukcije, dokler se ne prepriča (s pregledom enega ali več zabojnikov, izdelanih po zadevnem tipu konstrukcije), da zabojniki takega tipa ustrezajo tehničnim pogojem, ki so predpisani v delu 1.

14. Ko je določen tip zabojnikov odobren, prejme prosilec potrdilo o odobritvi, prikazano na vzorcu št. II, ki je v Dodatku 2 tega dela in velja za vse zabojnike, izdelane v skladu z odobrenimi posli. Na podlagi tega potrdila ima proizvajalec pravico opremiti vsak zabojnik te vrste z oznako o odobritvi vzorca, opisano v odstavku 5.

Posebne določbe o odobritvi po končani proizvodnji

15. Če prošnja za odobritev ni bila vložena v postopku izdelave, lahko lastnik, uporabnik ali predstavnik enega ali drugega prosi za odobritev pri tistih pristojnih organih, ki jim lahko zabojnik ali zabojnike, za katere prosi odobritev, dostavi v pregled.

16. Vsaka prošnja za odobritev, vložena v primeru, ki ga predvideva odstavek 15, vsebuje zaporedno številko (tovarniško številko), ki jo vsakemu zabojniku da proizvajalec.

17. Pristojne oblasti pregledajo toliko zabojnikov, kot se jim zdi potrebno, in po ugotovitvi, da zabojnik ali zabojniki izpolnjujejo tehnične pogoje, navedene v delu I, izdajo potrdilo o odobritvi, ponazorjeno z vzorcem št. III, ki je v Dodatku 3 tega dela, in veljavno le za odobrene zabojnike. Na podlagi tega potrdila, v katerem je vpisana številka vrste ali številke zabojnika ali zabojnikov, na katere se potrdilo nanaša, prosilec lahko pritrdi na vsak odobreni zabojnik oznako o odobritvi, predvideno v odstavku 5.

DODATEK 1 K DELU II

VZOREC I

+++++ TIFF +++++

DODATEK 1 K DELU II

VZOREC I

+++++ TIFF +++++

DODATEK 2 K DELU II

VZOREC II

CARINSKA KONVENCIJA O MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA NA PODLAGI TIR ZVEZKOV (1975)

+++++ TIFF +++++

DODATEK 3 K DELU II

VZOREC III

CARINSKA KONVENCIJA O MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA NA PODLAGI TIR ZVEZKOV (1975)

+++++ TIFF +++++

DEL III

OPOMBE

1. Opombe, ki se nanašajo na Prilogo 2 in so vključene v Prilogo 6 te Konvencije, se s potrebnimi spremembami nanašajo tudi na zabojnike, odobrene za prevoz pod carinsko oznako.

2. Del I — člen 4(6)(a)

Skica, ki je priložena, prikazuje pritrditev ponjave na okovane robove zabojnikov, kot je to sprejemljivo za carino.

3. Del II — odstavek 5

Če sta dva zabojnika, odobrena za prevoz pod carinsko oznako, združena tako, da sestavljata en sam zabojnik, prekrit z eno samo ponjavo, ki izpolnjuje pogoje za prevoz pod carinsko oznako, za to vrsto ni zahtevano posebno potrdilo o odobritvi ali posebna oznaka o odobritvi.

Naprava za pritrditev ponjave na okovane robove

Naprava ustreza določbam člena 4(6)(a) dela I:

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA 8

SESTAVA IN PRAVILNIK UPRAVNEGA ODBORA

Člen 1

(i) Pogodbenice so članice upravnega odbora.

(ii) Upravni odbor lahko sklene, da lahko pristojne uprave držav iz člena 52(1) te konvencije, ki niso pogodbenice, ali predstavniki mednarodnih organizacij kot opazovalci sodelujejo na sestankih glede vprašanj, ki jih zanimajo.

Člen 2

Generalni sekretar Združenih narodov opravlja za odbor storitve sekretariata.

Člen 3

Odbor vsako leto na svoji prvi seji izvoli predsednika in podpredsednika.

Člen 4

Generalni sekretar Združenih narodov vsako leto skliče odbor pri Gospodarski komisiji za Evropo. Skliče ga lahko na zahtevo pristojnih uprav vsaj petih držav pogodbenic Konvencije.

Člen 5

Predlogi se dajo na glasovanje. Vsaka država, ki je pogodbenica in je zastopana na seji, ima en glas. Predloge, razen sprememb te konvencije, sprejme odbor z večino glasov članic, ki so prisotne in glasujejo. Spremembe in odločitve iz členov 59 in 60 te konvencije se sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov članic, ki so navzoče in glasujejo.

Člen 6

Za sprejemanje odločitev je potrebna sklepčnost vsaj polovice držav pogodbenic.

Člen 7

Pred koncem svoje seje odbor sprejme poročilo.

Člen 8

Če v tej prilogi ni ustreznih določb, velja poslovnik Gospodarske komisije za Evropo, razen če odbor odloči drugače.

--------------------------------------------------