1.

Ali Direktiva 2000/78/ES (1) v primeru, v katerem je organ javne uprave menil, da za vojaške osebe, ki opravljajo posebne naloge, ni treba predpisati obveznega cepljenja v smislu člena 206-bis decreto legislativo n. 66/10 (zakonska uredba št. 66/10), s čimer je prevzel odgovornost za posledice cepljenja, nasprotuje nacionalni zakonodaji, sprejeti zaradi prenosa te direktive, kakršna je decreto-legge n. 172/21 (uredba-zakon št. 172/21), ki v delu, v katerem se z uvedbo člena 4-ter(2)(b) spreminja oziroma dopolnjuje decreto-legge n. 44/21 (uredba-zakon št. 44/21), vojaškim osebam nalaga obvezno cepljenje, ki je v nasprotju z njihovim osebnim mnenjem, in od njih zahteva, naj prostovoljno in na lastno odgovornost sodelujejo v taki, zaenkrat še poskusni, zdravstveni obravnavi, pri čemer gre za dodaten pogoj, ki ga morajo izpolniti, če želijo delati v delovnem okolju, v katerem delo opravljajo tudi civilne osebe, ki pa se jim ni treba cepiti, čeprav opravljajo naloge, ki so z vidika možnosti okužbe in prenosa okužbe podobne tistim, ki jih opravljajo vojaške osebe?

2.

Ali člen 2(2)(b) Direktive 2000/78/ES v primeru, v katerem se v skladu z italijansko zakonodajo, ki ureja dostop do delovnega mesta, tudi v prostorih, za katere je značilna gneča, kakršni so sredstva javnega prevoza, stadioni in restavracije, v zvezi z delavci, ki v uredbi-zakonu št. 172/21 niso izrecno navedeni, šteje, da je potrdilo o cepljenju enakovredno dokazilu o negativnem rezultatu testa, ki ni starejši od 48 ur, nasprotuje ukrepu, kakršen je uredba-zakon št. 172/21, ki v delu, v katerem se z uvedbo člena 4-ter(1)(b) spreminja oziroma dopolnjuje uredba-zakon št. 44/21, vojaškim osebam nalaga obvezno cepljenje, ki je v nasprotju z njihovim osebnim prepričanjem, pri čemer gre za pogoj, ki ga morajo izpolniti, če želijo delati v delovnem okolju, v katerem delo opravljajo tudi vojaške osebe, ki se jim je na podlagi osebnih prepričanj kljub neobveznemu cepljenju zdelo primerno, da se cepijo, čeprav morajo biti necepljene vojaške osebe pripravljene in so v vsakem primeru dolžne predložiti dokazilo o negativnem rezultatu testa na covid-19, ki ga morajo opraviti v presledkih, krajših od 48 ur?

3.

Ali je ukrep iz uredbe-zakona št. 172/21 o dopolnitvi uredbe-zakona št. 44/21, ki v členu 4-ter(3) določa, da delavec, ki je bil zaradi kršitve obveznosti cepljenja suspendiran, ne more zakonito preživljati svoje družine ter omogočiti potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev dobrobiti mladoletnih otrok, v nasprotju s členoma 1 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v smislu člena 24 te listine?