Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Veszprémi Törvényszék (Madžarska) 29. julija 2024 – Nitrogénművek Vegyipari Zrt./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

(Zadeva C-519/24, Nitrogénművek)

(C/2024/6408)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Veszprémi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Nitrogénművek Vegyipari Zrt.

Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba oziroma ali je mogoče cilje in določbe Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) (v nadaljevanju: Direktiva o ETS) – zlasti, vendar ne izključno, člene 1, 10 in 11 ter uvodne izjave 5, 7 in 20 te direktive – razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu ukrepu (vladni uredbi), na podlagi katerega:

—	se za emisije, proizvedene ob uporabi pravic do emisije, naknadno zaračuna davek (naložitev dajatve);

—	se za emisije, proizvedene ob uporabi brezplačnih pravic do emisije, naknadno zaračuna davek (naložitev dajatve);

—	se za emisije, proizvedene ob uporabi brezplačnih pravic do emisije, naknadno zaračuna davek (naložitev dajatve), katerega učinek je, da sta brezplačnim pravicam do emisije odvzeta vrednost in izravnalni učinek;

—	se za emisije, proizvedene ob uporabi brezplačnih pravic do emisije, naknadno zaračuna davek (naložitev dajatve), katerega učinek je odvračanje upravljavcev od zmanjšanja emisij, izboljšanja njihove okoljske učinkovitosti ali vlaganja v okolju prijaznejše tehnologije;

—

se za emisije, proizvedene ob uporabi brezplačnih pravic do emisije, naknadno zaračuna davek (naložitev dajatve), katerega naložitev ni povezana z varstvom okolja ali sistemom Evropske unije za trgovanje z emisijami in njegovimi cilji, temveč je, nasprotno, namen in edina podlaga za uvedbo te obdavčitve boj proti posledicam oboroženega spopada in humanitarne katastrofe v sosedstvu Madžarske?

Ali je glede na prepoved diskriminacije iz členov 18, 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU), člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člena 14 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), treba oziroma ali je mogoče pojem „upravljavec“ iz člena 3(f) Direktive o ETS razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu ukrepu (vladni uredbi), ki neupravičeno in samovoljno ter brez nujnega razloga v splošnem interesu diskriminira določeno kategorijo upravljavcev v primerjavi z upravljavci, ki ne spadajo na področje uporabe tega ukrepa?

Ali je treba oziroma ali je mogoče člene 18, 49 in 56 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu ukrepu (vladni uredbi), ki omejuje uresničevanje teh svoboščin in ki:

—	neupravičeno in samovoljno ter brez nujnega razloga v splošnem interesu diskriminira določeno kategorijo upravljavcev v smislu člena 3(f) Direktive o ETS, ker zanje veljajo drugačna (bolj obremenjujoča) pravila;

—	samovoljno opredeljuje osebno področje uporabe, brez podlage v nujnem razlogu v splošnem interesu, in ni primeren za doseganje ciljev pooblastila, na podlagi katerega je bil vzpostavljen, ter

—	je bil uveden nenadoma in nepredvidljivo, saj so med njegovo objavo in začetkom veljavnosti minili le trije dnevi, hkrati pa za nazaj nalaga retroaktivne obveznosti v zvezi z dejstvi, ki so nastala pred začetkom njegove veljavnosti?

Ali je treba oziroma ali je mogoče varstvo lastninske pravice, zagotovljeno s členom 17 Listine in členom 1 Prvega dodatnega protokola k EKČP, razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu ukrepu (vladni uredbi), ki je konfiskacijske narave in upravljavce, ki spadajo na njegovo področje uporabe, v bližnji prihodnosti v celoti prikrajša za dobiček, kar pomeni nesorazmeren in nedopusten poseg?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631.