1.

Ali je treba člen 1(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) razlagati tako, da dovoljuje preverjanje pogodbenih pogojev v zvezi s spremenljivo obrestno mero na podlagi referenčne vrednosti WIBOR?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 4(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da dopušča preverjanje pogodbenih pogojev v zvezi s spremenljivo obrestno mero na podlagi referenčne vrednosti WIBOR?

3.

Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da je mogoče za pogodbeni pogoj o spremenljivi obrestni meri, ki temelji na referenčni vrednosti WIBOR, šteti, da je v nasprotju z zahtevami dobre vere in povzroča znatno neravnovesje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank v škodo potrošnika, zaradi nezadostne seznanjenosti potrošnika o njegovi izpostavljenosti tveganju spremenljive obrestne mere, vključno zlasti s tem, da ni navedeno, kako se določa referenčna vrednost, na kateri temelji spremenljiva obrestna mera, in v zvezi s katero so dvomi povezani z njeno nepreglednostjo, ter zaradi neenakomerne porazdelitve tega tveganja med pogodbeni stranki?

4.

Če je odgovor na prejšnja vprašanja pritrdilen, ali je treba člen 6(1) v povezavi s členom 3(1) in (2), drugi stavek, ter členom 2 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da je v primeru ugotovitve, da je pogodbeni pogoj o spremenljivi obrestni meri, ki temelji na referenčni vrednosti WIBOR, nepošten, mogoče še naprej uporabljati pogodbo, v kateri bo obrestna mera za znesek glavnice kredita temeljila na drugem elementu obrestne mere, ki ga vsebuje pogodba, to je na fiksni bančni marži, zaradi česar bi se obrestna mera kredita spremenila iz spremenljive v fiksno?