1.

Ali je mogoče člen 29 CZS (1) v zvezi s carinsko vrednostjo razlagati tako, da določa le metodo za določitev carinske vrednosti – to je transakcijske vrednosti, brez poseganja v morebitne popravke navzgor ali navzdol –, ne določa pa trenutka, v katerem je treba to vrednotenje opraviti?

2.

Ali je treba člen 29 CZS v povezavi s členoma 112(3) CZS in 214 CZS ob upoštevanju sodne prakse Sodišča, da se za namene člena 29 CZS uporabi metoda določitve carinske vrednosti blaga na podlagi njegove transakcijske vrednosti, če je bilo blago prodano za izvoz v Evropsko unijo, razlagati tako, da dajanje blaga v carinsko skladišče po poenostavljenem postopku iz člena 76(1)(c) CZS pomeni, da je bilo blago prodano z namenom izvoza v Evropsko unijo, oziroma omogoča tako predpostavko? Ali je za odgovor na prejšnje vprašanje pomembno, da je bilo blago po opravljenem prenosu sproščeno v prosti promet, ko je bilo v carinskem skladišču?

3.

Če je odgovor na vprašanji iz prejšnje točke nikalen, ali je mogoče člene 29 CZS, 112(3) CZS in 214 CZS ob upoštevanju dejstva, da postopek carinskega skladiščenja kot odložni postopek ne vpliva na nastanka carinskega dolga, saj ta nastane v trenutku sprostitve blaga v prosti promet, vseeno razlagati tako, da je časovno izhodišče za določitev carinske vrednosti trenutek dajanja blaga v postopek carinskega skladiščenja? Ali pa je treba te določbe nujno razlagati tako, da je treba to vrednost izračunati v trenutku sprostitve blaga v prosti promet, torej v trenutku nastanka carinskega dolga, tudi če je bilo blago pred tem dano v carinsko skladišče?

4.

Ali je v primeru postopka zaporednih prodaj člen 147 določb za izvajanje CZS (2) mogoče razlagati tako, da je mogoče že samo na podlagi dajanja blaga v carinsko skladišče predpostavljati, da je bila prodaja pred zadnjo prodajo, na podlagi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje, opravljena z namenom izvoza v Evropsko unijo?

5.

Ali je treba člena 118 in 97k določb za izvajanje CZS v zvezi s potrdili o poreklu razlagati tako, da predložitev dokazila o sprostitvi blaga v prosti promet po poteku dveletnega roka povzroči izgubo tarifnih ugodnosti zaradi preferencialnega porekla, čeprav je bilo potrdilo o poreklu, na podlagi katerega se je zahteval tarifni preferencial, uporabljeno pri prejšnjih delnih sprostitvah uvoženega blaga v promet, ki so bile izvedene v zgoraj navedenem dveletnem roku?