Pritožba, ki jo je VP vložil 17. marca 2024 zoper sodbo Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 7. februarja 2024 v zadevi T-563/22, VP/Cedefop

(Zadeva C-209/24 P)

(C/2024/4570)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: VP (zastopnik: H. Tettenborn, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)

Predlogi

Pirtožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo v zadevi T-563/22;

—	naloži odškodnino za nepremoženjsko škodo, in

—	Cedefop naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja osem pritožbenih razlogov:

Prvi pritožbeni razlog

Splošno sodišče je izkrivilo dejstva, ki so bila utemeljena in dokazana z dokumentacijo v spisu. Do ugotovitve, da je izkrivljanje dejstev nastalo na škodo pritožnika, naj bi prišlo in je mogoče priti brez zahteve po ponovni preučitvi dokazov. Izkrivljanje dejstev pomeni kršitev načela pravice do poštenega sojenja in kršitev načela nepristranskosti v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Drugi pritožbeni razlog

Splošno sodišče ni spoštovalo obveznosti, da po uradni dolžnosti (ex officio) preuči pristojnosti odbora za pritožbe pri Cedefop, ki je domnevno sprejel nadomestni sklep na podlagi člena 266 PDEU. Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da je odbor za pritožbe sprejel nadomestni sklep. Dejstvo, da Splošno sodišče navedene pristojnosti ni preučilo ex officio pomeni kršitev načela pravice do poštenega sojenja na podlagi člena 47 Listine.

Tretji pritožbeni razlog

Odbor za pritožbe namreč ni pristojen za sprejemanje nadomestnega sklepa v smislu člena 266 PDEU, tako da, četudi je sklep z dne 17. junija 2022 mogoče šteti za tak sklep, kar ni bilo tako, bi ga moralo Splošno sodišče zavrniti.

Četrti pritožbeni razlog

Splošno sodišče je kršilo načelo zakonitega sodnika iz člena 47 Listine s tem da je odločalo o vprašanjih, ki mu niso bila predložena.

Splošno sodišče je ugotavljalo, ali je odločba o podaljšanju ali nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi zakonita ali ne. O tem vprašanju je bilo odločeno že v sodbi T-187/18, ki je postala pravnomočna v začetku leta 2021, tako da Splošno sodišče v zadevi T-563/22 ni bilo pristojno odločati o tem.

Dalje, Splošno sodišče je kršilo načelo zakonitega sodnika s tem, da je prevzelo vlogo in pooblastila Sodišča Evropske, kot edinega pritožbenega organa zoper sodbe Splošnega sodišča.

Peti pritožbeni razlog

Splošno sodišče je kršilo člen 266 PDEU in z njim povezano sodno prakso s tem, da je upoštevalo napačno časovno obdobje, ko je preučevalo dejstva („natančno določen čas“). Nadomestni sklep na podlagi člena 266 PDEU je treba sprejeti na podlagi dejstev in pravnega položaja v času, ko je prišlo do napake, ki je privedla do razglasitve ničnosti, v tem primeru leta 2017.

Splošno sodišče je potrdilo obveznost sprejetja nadomestnega sklepa, ampak je izključno upoštevalo dejstva iz let 2021/2022, ko je ugotavljalo zakonitost fiktivnega nadomestnega sklepa.

Šesti pritožbeni razlog

Splošno sodišče ni upoštevalo načela prekluzije in je upoštevalo popolnoma izmišljena dejstva, ki jih ni imel pravice upoštevati, četudi bi jih predložila obramba, kar pa v tem primeru ni bilo tako. Kršitev načela prekluzije pomeni kršitev načela pravice do poštenega sojenja iz člena 47 Listine.

Sedmi pritožbeni razlog

Splošno sodišče je podalo protislovno, izkrivljeno, neustrezno in/ali neupoštevno obrazložitev njegove sodbe. Ta obrazložitev ni temeljila niti na posebnostih zadeve niti na dejstvih in prepričljivih trditvah, ki jih je predložil pritožnik. Sodba ne ustreza minimalnim kakovostnim zahtevam glede obrazložitve in razlogovanje pomeni kršitev načela vladavine prava (člen 2 PEU).

Osmi pritožbeni razlog

Splošno sodišče je kršilo pravico do izjave in tako pravico do poštenega sojenja s tem, ko ni zaslišalo strank. Splošno sodišče je sodbo v celoti oprlo na izkrivljena in/ali neobstoječa, izmišljena dejstva, ki niso bila ugotovljena s strani Splošnega sodišča, niti jih ni bilo mogoče objektivno ugotoviti, ne da bi dalo pritožniku možnost, da se izjavi o teh izmišljenih dejstvih, ker so ključna v obrazložitvi sodbe. Pred izdajo sode ni upoštevalo dejstev, upravičenih trditev in prepričljivih dokazov, ki jih je predložil pritožnik. Splošno sodišče je tako kršilo pravico do izjave (člen 47 Listine).