Tožba, vložena 9. marca 2023 – eClear/Komisija

(Zadeva T-127/23)

(2023/C 155/87)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: eClear AG (Berlin, Nemčija) (zastopnik: R. Thomas, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

odločbo zaradi molka organa z dne 4. januarja 2023 o zavrnitvi zahteve tožeče stranke za dostop do dokumentov Komisije z dne 14. septembra 2022 – referenčna številka GESTDEM 2022/5489 – s katerim je zahtevala dostop do vseh odločb v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami od leta 2004, razglasi za nično;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 2(1) Uredbe 1049/2001 (1)

—	Pri zahtevanih odločbah v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami naj bi šlo dokumente v smislu Uredbe 1049/2001.

—	Komisija naj v odločbi v zvezi s prvotno zahtevo ne bi upoštevala dejstva, da so bile tožeči stranki v preteklosti odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami posredovane na papirju, ki vse spadajo pod pojem dokumenta iz Uredbe 1049/2001.

—

Komisija naj bi napačno ugotovila, da neveljavne odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami, ki jih javnost ne more več poiskati na spletu, niso dokumenti v smislu Uredbe 1049/2001. Pri zbirki podatkov o zavezujočih tarifnih informacijah kot celoti naj bi šlo za dokument, do katerega bi tožeča stranka lahko dostopala.

—	Tudi posamezne odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami naj bi bile v skladu s sodno prakso Sodišča dokumenti v smislu Uredbe, ker jih lahko uslužbenci Unije poiščejo z orodji, ki jih imajo na voljo.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 42 Listine temeljnih pravic

—	Če bi prikaz zbirke podatkov v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami pripeljal do tega, da neveljavne odločbe ne bi več spadale pod pojem dokumenta iz Uredbe 1049/2001, bi šlo za kršitev člena 42 Listine temeljnih pravic in se Komisija se bi smela sklicevati nanjo.

—	Veljavne odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami, ki jih je mogoče poiskati v zbirki podatkov, naj bi bile nedvomno dokumenti v smislu Uredbe 1049/2001.

—

Če bi konkretno dejanje – v obravnavanem primeru programiranje zbirke podatkov – institucijo Unije vodilo k temu, da bi se določene dokumente izključilo iz področja uporabe Uredbe 1049/2001, bi šlo za poseg v pravico do dostopa do dokumentov institucije. Poseg naj bi se presodil na podlagi člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah.

—	V obravnavanem primeru naj ne bi bila podana nobena pravna podlaga, ki bi Komisiji omogočila odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami po izteku njihove veljavnosti izključiti iz področja uporabe Listine o temeljnih pravicah.

—	Na podlagi navedenega naj ne bi bilo razvidno, katerim zasebnim ali javnim interesom v smislu čelna 15(3), drugi pododstavek, PDEU, naj bi se sledilo s posegom v člen 42 Listine o temeljnih pravicah.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL 2001, L 145, str. 43).