1

Ali nacionalna zakonodaja, v skladu s katero nacionalno sodišče o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, odloča v ločenem postopku v zvezi z nezakonito pridobljenim premoženjem, ki se od glavnega kazenskega postopka loči, preden se ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in je oseba spoznana za krivo, ter ki odvzem določa tudi na podlagi gradiva, izločenega iz spisa kazenske zadeve, spada na področje uporabe Direktive 2014/42 (1), zlasti njenega člena 4, in Okvirnega sklepa 2005/212 (2), zlasti njegovega člena 2?

2

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je mogoče šteti, da je nacionalna zakonodaja o dokazovanju, da je bilo premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, v postopku v zvezi z nezakonito pridobljenim premoženjem, kot je določeno v spornih določbah, v skladu s pravico do poštenega sojenja iz členov 47 in 48 Listine ter člena 8(1) Direktive 2014/42?

3

Ali je treba načelo primarnosti prava Unije razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi ustavno sodišče države članice, ki odloča o ustavni pritožbi zoper nacionalno zakonodajo, ki je bila razglašena za nezdružljivo s pravom Unije, odločilo, da se uporabi načelo pravne varnosti in da se pravni učinki navedene zakonodaje ohranijo glede obdobja, v katerem je ta zakonodaja veljala?