Tožba, vložena 15. avgusta 2022 – Madžarska/Komisija

(Zadeva T-499/22)

(2022/C 368/54)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Madžarska (zastopnika: M. Fehér in G. Koós, agenta)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/908 z dne 8. junija 2022 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije razglasi za ničen v delu, v katerem so z njim zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti iz financiranja Unije izključeni odhodki v okviru finančne pomoči, ki je bila Madžarski iz naslova nevezanih neposrednih pomoči in prostovoljne vezane podpore dodeljena za proračunska leta od 2017 do 2019 ter iz naslova ukrepov v okviru IAKS in obvladovanja tveganj (Razvoj podeželja – EKSRP) za proračunski leti 2017 in 2018, in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Izključitev temelji na štirih razlogih, tožba madžarske vlade za razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa pa se nanaša na tri od teh razlogov.

Madžarska vlada trditve glede prve pravne podlage izključitve utemeljuje s tem, da ne z jezikovno ne s teleološko razlago člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 (1) ni mogoče podpreti razlage Komisije, da mora pojem aktivnega kmeta vključevati povezana podjetja.

Pojma skupine fizičnih ali pravnih oseb ni mogoče enačiti s pojmom povezanih podjetij in prvi pojem niti ne vključuje drugega. To razlago Komisije poleg tega zavrača več držav članic in ni mogoče šteti, da je objava vsebine dvostranskih usklajevalnih pogajanj z državami članicami prek sistema CircaBC primerna za ustvaritev pravne varnosti o tako pomembnem vprašanju.

Drugi razlog za izključitev se nanaša na mnenje Komisije, da člen 35 Uredbe (EU) št. 809/2014 (2) ob določitvi povečanja odstotnega deleža nadzorov na kraju samem ne razlikuje med temi nadzori glede na izvor ravni pomanjkljivosti (izbor na podlagi tveganja/naključen izbor). Pristop madžarskih organov, da upoštevajo le nekatere rezultate, ki izvirajo iz naključno izbranih nadzorov na kraju samem in so upoštevni za izračun morebitno potrebnega povečanja odstotnega deleža nadzorov, naj ne bi bil skladen z zahtevami iz zakonodaje.

Upoštevne zakonodajne določbe pa ne določajo izrecno, da bi bilo treba za določitev povečanja stopnje upoštevati tudi napake, ugotovljene v elementih vzorca, ki so bile odkrite v okviru analize tveganja. Določbe prava Unije, ki se uporabljajo, zato ne določajo natančneje, kako je treba sestaviti vzorec upravičencev, pri katerih je treba opraviti nadzor. Dejansko nič ne utemeljuje tega, da bi lahko „ustrezno povečanje“ pomenilo le, če bi se namesto naključnega vzorca, s katerim se populacija opiše bolje, izbrala rešitev, da se navedeni vzorec „sorazmerno prilagodi“ vzorcu, izbranemu po analizi tveganj. Vračunanje rezultatov vzorca, izbranega po analizi tveganj, v projicirano skupno stopnjo napak vodi do izkrivljenega rezultata.

Nazadnje, tretji razlog za izključitev temelji na tem, da so bila obvestila dogodkih v zvezi z živalmi v bazo podatkov glede registracije živali vnesena brez sledi o prepoznosti obvestil. Dejstvo, da na podlagi upravnih navzkrižnih pregledov ni bilo mogoče opredeliti prepoznih obvestil (podanih po maksimalnih rokih, določenih s panožno zakonodajo, kar je obvezno za prostovoljno vezano podporo), preprečuje zmanjšanje plačil iz naslova prostovoljne vezane podpore in uporabo upravnih sankcij.

To pa ne pomeni, da madžarski organi prepoznih obvestil ne bi sankcionirali, saj se ta dejansko sankcionirajo v okviru preverjanja navzkrižne skladnosti. To pomeni, da taka ravnanja ne ostanejo nekaznovana, hkrati pa isto ravnanje ni sankcionirano dvakrat.

(1) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608).

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL 2014, L 227, str. 69).