—

sklep Enotnega odbora za reševanje z dne 15. decembra 2021 o izračunu predhodnih prispevkov družbe Landesbank Baden-Württemberg v enotni sklad za reševanje za leto 2017 (SRB/ES/2021/22), vključno z njegovimi prilogami, razglasi za ničen;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

—

ugotovi, da izpodbijani sklep pravno ne obstaja;

—

toženi strani naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: s sklepom naj bi bila kršena člen 81(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 (1) v povezavi s členom 3 Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 (2) in splošno načelo enakega obravnavanja, ker ni bil sestavljen v uradnem jeziku nemščini, ki bi se moral uporabiti v razmerju do tožeče stranke, in ker se uporabljeni jezik razlikuje od jezika, ki se uporablja za sklepe, naslovljene na druge nemške institucije.

2.

Drugi tožbeni razlog: s sklepom naj bi bila kršena obveznost obrazložitve iz člena 296(2) PDEU in člena 41(1) in (2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ker naj bi vseboval številne pomanjkljivosti pri obrazložitvi, med drugim pri tem, kako je tožena stranka uporabila različna zakonska polja proste presoje, in ker naj ne bi bil razumljiv in pregleden.

3.

Tretji tožbeni razlog: s sklepom naj bi bila kršena zahteva po učinkovitem pravnem varstvu iz člena 47, prvi odstavek, Listine, ker naj sodni nadzor nad sklepom praktično ne bi bil mogoč in ker naj bi bilo s tem onemogočeno učinkovito pravno varstvo tožeče stranke.

4.

Četrti tožbeni razlog: s členom 7(4), drugi stavek, Delegirane uredbe (3) naj bi bili kršeni hierarhično višji predpisi, ker naj bi dopuščal vsebinsko neustrezno in nesorazmerno razlikovanje med članicami institucionalne sheme za zaščito vlog (institutional protection scheme, v nadaljevanju: IPS) in relativizacijo kazalnika IPS.

5.

Peti tožbeni razlog: s sklepom naj bi bila med drugim kršena člen 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 (4) in zahteva izračuna prispevkov, ki je prilagojen tveganju, ker naj bi se v njem za tožečo stranko uporabil multiplikator za kazalnik IPS v višini 5/9. Razlikovanje med institucijami na ravni kazalnika IPS naj bi bilo zaradi vseobsegajočega zaščitnega učinka IPS v nasprotju s shemo in samovoljno.

6.

Šesti tožbeni razlog: s členi 6, 7 in 9 Delegirane uredbe in Prilogo I k tej uredbi naj bi bili kršeni hierarhično višji predpisi, med drugim ker naj bi kršili zahtevo izračuna prispevkov, ki je prilagojen tveganju, načelo sorazmernosti in zahtevo celovitega upoštevanja dejanskega stanja.

7.

Sedmi tožbeni razlog: s sklepom naj bi bila kršena svoboda gospodarske pobude tožeče stranke iz člena 16 Listine in načelo sorazmernosti, ker naj uporabljeni multiplikatorji za prilagoditev tveganjem ne bi bili v skladu z nadpovprečno dobrim profilom tveganja tožeče stranke.

8.

Osmi tožbeni razlog: s sklepom naj bi bili kršeni člena 16 in 20 Listine ter načelo sorazmernosti in pravica do dobrega upravljanja, in sicer zaradi očitnih napak, ki naj bi jih storila tožeča stranka pri uporabi različnih polj proste presoje.

9.

Deveti tožbeni razlog: člen 20(1), prvi in drugi stavek, Delegirane uredbe naj bi kršil člen 103(7) Uredbe 2014/59/EU (5) in zahtevo izračuna prispevkov, ki je prilagojen tveganju.