—

Tožeči stranki v zvezi s tem trdita, da izpodbijata napačno opredelitev družbe Conserve Italia kot „podjetja“ namesto kot „združenja podjetij“ za namene uporabe člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Nepriznanje družbe Conserve Italia kot „združenja podjetij“ – v smislu lastnega in samostojnega pojma, razvitega v konkurenčnem pravu Unije – v sklepu se je odrazilo v hudi napaki pri izračunu zgornje meje predpisane globe.

—

Tožeči stranki v zvezi s tem na prvem mestu trdita, da je Evropska komisija pri določitvi referenčnega zneska prodaje za izračun osnovnega zneska sankcije, ki jima je bila naložena, storila napako, ker je upoštevala vrednost prodaje, dosežene na celotnem območju EGP. Na drugem mestu štejeta, da v obravnavanem primeru ni bilo upravičeno, da je Evropska komisija uporabila razmerje 18 % vrednosti prodaje. Poleg tega je Evropska komisija družbi Conserve Italia pripisala obdobje udeležbe, ki je enako celotnemu trajanju kršitve, ne da bi upoštevala, da je bila udeležba te družbe pri vsakem sporazumu veliko bolj omejena in nikakor ne trajajoča, ker je bilo izvajanje sporazumov večkrat prekinjeno.