1.

Zakon 20/2021 kot edino sankcijo predvideva razpis natečaja skupaj z nadomestilom samo za žrtve zlorab, ki so na teh natečajih neuspešne. Ali ta zakon krši določbo 5 okvirnega sporazuma Direktive 1999/70/ES (1), ker ne sankcionira zlorab, ki so jim podvrženi javni uslužbenci, zaposleni za določen čas, ki so bili uspešni na navedenih natečajih, če je sankcija vedno nujna, uspešnost na navedenem natečaju pa ni sankcija, ki bi izpolnjevala zahteve Direktive, kot je odločilo Sodišče v sklepu z dne 2. junija 2021 v zadevi C-103/2019 (2)?

2.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen in če zakon 20/2021 ne predvideva drugih učinkovitih ukrepov za sankcioniranje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas ali zlorabe podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas: ali to, da zakonodaja ne predvideva spremembe zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas ali zlorabe podaljšanja pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas, krši določbo 5 okvirnega sporazuma iz Direktive 1999/70/ES, kot je odločilo Sodišče v sklepu z dne [30. septembra 2020 v zadevi C-135/20 (3)]?

3.

Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) je v svojih sodbah št. 1425/2018 in 1426/2018, z dne 26. septembra 2018, vzpostavilo sodno prakso, ki jo je potrdilo v sodbi št. 1534/2021 z dne 20. decembra, da je lahko ukrep, ki ga je treba sprejeti v primeru zlorabe zaposlovanja za določen čas, zgolj to, da se javnega uslužbenca, ki je bil žrtev zlorabe, še naprej zaposluje na ta način, dokler uprava delodajalka ne ugotovi, ali obstaja strukturna potreba, in razpiše ustrezne natečaje – na katerih lahko sodelujejo kandidati, ki niso bili žrtve zlorabe zaposlovanja za določen čas – za zasedbo delovnega mesta z javnimi uslužbenci, zaposlenimi za nedoločen čas, ali kariernimi javnimi uslužbenci. Ali je navedena sodna praksa v nasprotju z določbo 5 okvirnega sporazuma iz Direktive 1999/70/ES, če razpis javnega natečaja in uspešnost na tem natečaju ni ukrep sankcioniranja, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive, kot je odločilo Sodišče v sklepu z dne 2. junija 2021, C-103/2019?

4.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen in sodna praksa Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) ne predvideva drugih učinkovitih ukrepov za sankcioniranje zlorabe zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas ali zlorabe podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas: ali to, da sodna praksa ne predvideva spremembe zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas ali zlorabe podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas, pomeni kršitev določbe 5 okvirnega sporazuma iz Direktive 1999/70/ES, kot je odločilo Sodišče v sklepu z dne [30. septembra 2020 v zadevi C-135/20]?

5.

Če zakonodaja, sprejeta za prenos določbe 5 okvirnega sporazuma iz Direktive 1999/70/ES, krši pravo Skupnosti, ker ne predvideva nobene posebne sankcije za zagotavljanje skladnosti s cilji tega predpisa Skupnosti in za odpravo negotove zaposlitve javnih uslužbencev

Ali morajo nacionalni pravosodni organi v takem primeru privoliti v spremembo delovnega razmerja za določen čas, ki pomeni zlorabo, v delovno razmerje za nedoločen čas, ki se razlikuje od delovnega razmerja kariernega uradnika, vendar žrtvi zlorabe zagotavlja stabilnost zaposlitve, zato da se prepreči, da bi navedena zloraba ostala nekaznovana in bi spodkopavala cilje določbe 5 okvirnega sporazuma, tudi če ta sprememba ni predvidena v nacionalni zakonodaji, če je bilo to delovno razmerje za določen čas sklenjeno na podlagi javnega natečaja, v katerem so se upoštevala načela enakosti, kvalifikacij in sposobnosti?