20.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 237/31 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (Nemčija) 10. marca 2022 – IK/KfH Kuratorium für Dialyse in Nierentransplantation e.V.
(Zadeva C-184/22)
(2022/C 237/41)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesarbeitsgericht
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: IK
Tožena stranka: KfH Kuratorium für Dialyse in Nierentransplantation e.V.
Vprašanja za predhodno odločanje
1. |
Ali je treba člen 157 PDEU ter člen 2(1)(b) in člen 4, prvi stavek, Direktive 2006/54/ES (1) razlagati tako, da nacionalna določba kolektivne pogodbe, v skladu s katero je plačilo dodatka za nadurno delo določeno le za ure, opravljene preko rednega delovnega časa delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom, vsebuje različno obravnavanje delavcev, zaposlenih s polnim delovnim časom, in delavcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom? |
2. |
Če bi Sodišče na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno:
|
3. |
Če bi Sodišče na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, na drugo vprašanje, točki (a) in (b), pa tako, da bi se v primeru, kot je ta iz postopka v glavni stvari, lahko ugotovilo, da različno obravnavanje pri plačilu zadeva znatno več žensk kot moških: ali je treba člen 157 PDEU ter člen 2(1)(b) in člen 4, prvi stavek, Direktive 2006/54/ES razlagati tako, da gre lahko za legitimni cilj, če stranki kolektivne pogodbe z ureditvijo – kot je ta, navedena v prvem vprašanju, – sicer po eni strani uresničujeta cilj odvračanja delodajalca od odrejanja nadurnega dela in nagrajevanja delavcev z dodatkom za nadurno delo, če delajo preko dogovorjenega delovnega časa, po drugi strani pa uresničujeta tudi cilj preprečevanja manj ugodne obravnave delavcev, zaposlenih s polnim delovnim časom, v primerjavi z delavci, zaposlenimi s krajšim delovnim časom, in se zato dogovorita, da se dodatek plača le za nadurno delo, ki se v posameznem koledarskem mesecu opravi preko delovnega časa delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom? |
4. |
Ali je treba določbo 4, točka 1, okvirnega sporazuma o delu s krajšim delovnim časom iz Priloge k Direktivi 97/81/ES (4) razlagati tako, da nacionalna določba kolektivne pogodbe, v skladu s katero je plačilo dodatka za nadurno delo določeno le za ure, opravljene preko rednega delovnega časa delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom, vsebuje različno obravnavanje delavcev, zaposlenih s polnim delovnim časom, in delavcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom? |
5. |
Če bi Sodišče na četrto vprašanje odgovorilo pritrdilno: ali je treba določbo 4, točka 1, okvirnega sporazuma o delu s krajšim delovnim časom iz Priloge k Direktivi 97/81/ES razlagati tako, da gre lahko za objektiven razlog, če stranki kolektivne pogodbe z ureditvijo – kot je ta, navedena v četrtem vprašanju, – sicer po eni strani uresničujeta cilj odvračanja delodajalca od odrejanja nadurnega dela in nagrajevanja delavcev z dodatkom za nadurno delo, če delajo preko dogovorjenega delovnega časa, po drugi strani pa uresničujeta tudi cilj preprečevanja manj ugodne obravnave delavcev, zaposlenih s polnim delovnim časom, v primerjavi z delavci, zaposlenimi s krajšim delovnim časom, in se zato dogovorita, da se dodatek plača le za nadurno delo, ki se v posameznem koledarskem mesecu opravi preko delovnega časa delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom? |
(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL 2006, L 204, str. 23).
(2) Sodba z dne 26. januarja 2021 (C-16/19, EU:C:2021:64).
(3) Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).
(4) Direktiva Sveta z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC (UL 1998, L 14, str. 9).