Predlog direktiva Sveta o splošnem režimu za trošarino /* COM/2008/0078 konč. - CNS 2008/0035 */

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.2.2008

COM(2008) 78 konč.

2008/0035 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o splošnem režimu za trošarino

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Določbe Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov[1] je treba pregledati, da bi se upoštevala uvedba sistema za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (Excise Movement and Control System), v nadaljevanju „EMCS“. EMCS je bil uveden na podlagi Odločbe št. 1152/2003/ES E vropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov[2] .

Zato je treba prilagoditi predvsem določbe v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, da se omogoči zajetje takih gibanj v postopkih v novem sistemu. Take spremembe bi zagotovile poenostavljeno in brezpapirno okolje za trgovino, hkrati pa bi bil trošarinskim organom omogočen celovitejši in hitrejši nadzor, usmerjen v tveganja (glej tretjo in četrto uvodno izjavo Odločbe 1152/2003/ES).

Poleg teh novih določb so potrebne tudi druge spremembe pravil iz Direktive 92/12/EGS:

- posodobiti jezik, uporabljen v navedeni direktivi, ob upoštevanju novih zakonodajnih standardov;

- preoblikovati besedilo tako, da se izboljša logična struktura in črtajo določbe, ki so sčasoma izgubile pomen;

- upoštevati pravni razvoj in nove pravne pojme;

- poenostaviti in posodobiti trošarinske postopke, da se zmanjšajo trošarinske obveznosti za trgovce, zlasti za tiste, ki izvajajo čezmejno dejavnost, pri čemer ne sme biti ogrožen trošarinski nadzor.

Glede na naravo in obseg takih sprememb je primerno, da se Direktiva 92/12/EGS v celoti nadomesti.

Novo predlagano besedilo vključuje tudi bistvene elemente prejšnjega predloga, ki je bil pripravljen za spremembe členov od 7 do 10 navedene direktive in je vsebovan v dokumentu COM(2004) 227[3].

- Splošno ozadje

Direktiva 92/12/EGS zagotavlja pravilno delovanje notranjega trga, kar zadeva splošna vprašanja, povezana s prostim pretokom trošarinskega blaga.

Pregled te zakonodaje bo povečal pravno gotovost za gospodarske subjekte ter gospodarskim subjektom in upravam omogočil, da bolje izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo postopki informacijske tehnologije.

Razprave v Svetu o predlogu Komisije za spremembo členov od 7 do 10 Direktive 92/12/EGS (vsebovan v COM/2004/ 227) so bile prekinjene januarja 2005 s pričakovanjem nadaljnjega pravnega razvoja ter pobud za pregled in posodobitev Direktive. Navedeni predlog je zdaj vključen v Poglavje V novega predloženega besedila. Nekatere spremembe so bile opravljene za izboljšanje besedila in struktura ter da se določbe uskladijo z drugimi spremembami v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Predloženo besedilo naj bi nadomestilo Direktivo Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta predlog je skladen z glavnimi politikami in cilji Unije. Njegov namen je izboljšati sedanja pravila in jih prilagoditi trenutnim okoliščinam. Cilj je poenostaviti postopke in povečati preglednost za trgovino znotraj Skupnosti, zlasti s postopkom, po katerem se gibanje trošarinskih proizvodov pod režimom odloga plačila trošarine izvaja v skladu z EMCS. Poleg tega bo novi postopek nacionalnim upravam olajšal postopke spremljanja tveganj.

2) Posvetovanje z zainteresiranimi stran KAMI IN OCENA UčINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija je 20. januarja 2006 začela posvetovanje na spletni strani Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo. Posvetovalno obdobje se je končalo 30. aprila 2006.

Posvetovanje je temeljilo na dokumentu, ki je vseboval informacije o sedanjem pravnem okviru in različnih vidikih nove reforme. Poudarjena je bila potreba po pregledu trošarinske zakonodaje Skupnosti, da se zagotovi potrebna pravna podlaga za EMCS. Dokument je vseboval tudi pregled drugih sprememb, ki bi se lahko upoštevale v postopku pregleda.

Skupno je bilo prejetih 73 prispevkov. Od tega jih je bilo 20 od nacionalnih in evropskih zvez ali društev, 52 od podjetij in eden od polvladne maloprodajne organizacije. Večina sodelujočih je menila, da bi bilo treba sedanje določbe pregledati in posodobiti ter da bi bilo zlasti treba vključiti delovanje EMCS v veljavna pravila.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Predlog je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z delovno skupino izvedencev pod okriljem Odbora za trošarine (ki je bil ustanovljen z Direktivo 92/12/EGS). Službe Komisije so dodatno razpravljale o predlogu na več dvostranskih posvetovanjih z zainteresiranimi državami članicami.

- Ocena učinka

Med novimi elementi, vsebovanimi v tem predlogu, so bistvena pravna pravila, ki zagotavljajo uporabo EMCS. Učinek, ki iz tega izhaja, je dejansko posledica Odločbe št. 1152/2003/ES, s katero je bilo določeno oblikovanje EMCS, in ne spodaj predlaganega besedila. Kot je že omenjeno, novi sistem zlasti poenostavlja gibanje pod režimom odloga plačila trošarine in državam članicam olajšuje izvajanje ustreznega nadzora.

Kar zadeva spremembe, predlagane v COM(2004) 227, ki so vključene v ta predlog, so bile te spremembe že podrobno analizirane v navedenem dokumentu.

3) Pravni elementi predloga

- Povzetek predlaganega ukrepa

Uvedba pravne podlage za uporabo EMCS ter nekatere dodatne spremembe za večjo preglednost pri obračunavanju trošarine. Predlog vključuje prejšnji predlog Komisije za spremembo členov od 7 do 10 Direktive 92/12/EGS (COM/2004/227).

- Pravna podlaga

Člen 93 Pogodbe.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne sodi v izključno pristojnost Skupnosti.

Cilj predloga je nadomestiti Direktivo 92/12/EGS z določbami, ki imajo enak namen, in sicer zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga, zlasti na področju trošarinskega blaga.

Načelo subsidiarnosti se upošteva, ker se ta cilj ne more ustrezno doseči z ukrepi držav članic in se lahko bolje doseže na ravni Skupnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjega razloga:

Predlagana direktiva naj bi nadomestila Direktivo 92/12/EGS z določanjem določb, ki imajo isti cilj, ter hkratnim upoštevanjem sedanjega tehničnega in pravnega stanja. Enako kot Direktiva 92/12/EGS tudi predlagana direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga na področju trošarinskega blaga.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: direktiva.

Predlog naj bi nadomestil sedanjo Direktivo 92/12/EGS z direktivo, ki bi izpolnjevala isto nalogo. Drugi akti zaradi svoje narave ne bi bili ustrezni.

4) Proračunske posledice

Sprejetje predloga ne bo vplivalo na proračun Skupnosti. Vse posledice, povezane z vzpostavitvijo EMCS, izhajajo iz Odločbe 1152/2003/ES.

5) DODATNE INFORMACIJE

- Razveljavitev sedanje zakonodaje

S sprejetjem predloga se bo razveljavila sedanja zakonodaja, in sicer Direktiva 92/12/EGS. Predvideno je prehodno obdobje, v katerem lahko države članice še vedno dovolijo gibanje pod režimom odloga plačila trošarine na podlagi spremnih dokumentov v papirni obliki v skladu z navedeno Direktivo.

- Podrobna obrazložitev predloga

Naslednja podrobna obrazložitev vsakega člena posebej je osredotočena na določbe, ki so nove ali vsebinsko spremenjene v primerjavi z ustreznimi določbami Direktive 92/12/EGS. Za primerjavo novih in sedanjih določb Direktive 92/12/EGS je treba uporabiti korelacijski tabeli, ki sta priloženi predlagani novi direktivi.

Poglavje I: Splošne določbe

Člen 1 se nanaša na naravo trošarine kot davka na potrošnjo trošarinskega blaga. Opredelitev različnega trošarinskega blaga (ki je potrebna, da se točno opredeli, za katero blago veljajo določbe te direktive), struktura trošarine, ki se uporablja (na primer na hektoliter, stopnjo alkohola, 1 000 kosov itd.), obseg morebitnih oprostitev ter minimalne stopnje trošarine, ki jih morajo upoštevati države članice, bodo določene v posebnih direktivah.

Člen 2(1 ) ustreza členu 5(1) Direktive 92/12/EGS. Vendar pa je v točki a) dodana beseda „pridobivanje“ za pojasnitev, da beseda „proizvodnja“ pomeni tudi neposredno pridobivanje iz zemlje, kot je določeno v členu 21(2) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije [4].

V členu 3(1) in členu 3(2) je določeno, da se formalnosti v zvezi z uvozom ali izvozom, določene v veljavnih carinskih določbah Skupnosti, smiselno uporabljajo za uvoz na ozemlja iz člena 5(2) ali izvoz s teh ozemelj, ki so del carinskega območja Skupnosti, vendar ne spadajo na ozemeljsko območje uporabe te direktive. Te formalnosti se že uporabljajo za trošarinsko blago na podlagi členov 275 in 279 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[5]. Za razjasnitev teh primerov pa je priporočljivo, da se te določbe vključijo tudi v to direktivo.

Da bi se izognili podvajanju postopkov, je v členu 3(3) določeno, da za trošarinsko blago, za katero velja carinski odložni postopek ali režim, ne veljajo določbe te direktive o proizvodnji, predelavi in skladiščenju ter gibanju pod režimom odloga plačila trošarine.

V členu 4 je določenih več novih ali precej spremenjenih opredelitev, ohranjene pa so nekatere stare opredelitve. Opredelitve, ki vsebujejo normativne določbe, kot je obveznost pridobitve potrebnega dovoljenja, so prestavljene v ustrezne normativne oddelke.

V členih 5 in 6 je določeno, kdaj se uporabljajo ta direktiva in posebne direktive o trošarini. Zaradi večje jasnosti je struktura teh določb usklajena s strukturo členov 6 in 7 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

V primerjavi z Direktivo 92/12/EGS je Gibraltar dodan na seznam ozemelj v členu 5(3) (ozemlja, ki niso del carinskega območja Skupnosti, za katera ne veljajo ta direktiva in posebne direktive o trošarini), da bi odpravili vsakršen dvom o tem, ali glede na Akt o pristopu Združenega kraljestva določbe Skupnosti o trošarini veljajo tudi za Gibraltar. Poleg tega so v členu 5(4) dodane besede „ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev na njihovo veliko oddaljenost“ za Kanarske otoke, s čimer je ta člen kot tak usklajen s členom 5(5) za francoske čezmorske departmaje.

Poglavje II: Nastanek trošarine

V členu 7(1) , ki nadomešča prvi pododstavek člena 6(1) Direktive 92/12/EGS, se ne omenja več primanjkljaj, saj pojav primanjkljaja pod režimom odloga plačila trošarine samodejno pomeni sprostitev v porabo, kot je določeno v členu 7(2). V členu 7(2), ki nadomešča drugi pododstavek člena 6(1) Direktive 92/12/EGS, se kot sprostitev v porabo ne omenjajo več „nepravilni“ dogodki, saj je treba kot dogodke, ki pomenijo sprostitev v porabo, šteti pravilne in nepravilne dogodke.

Drugi pododstavek člena 7(2) vsebuje nekoliko spremenjeno opredelitev uvoza trošarinskega blaga, ki je trenutno vključena v drugi in tretji pododstavek člena 5(1) Direktive 92/12/EGS.

V členu 7(4) je določeno, da se trošarinsko blago, ki je popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, vključno z izgubami, ki so značilne za naravo takega blaga, ne obravnava, kot da je sproščeno v porabo. Ta določba nadomešča in poenostavlja člen 14 Direktive 92/12/EGS. Glede na naravo trošarine kot davka na potrošnjo trošarinskega blaga je uporaba predlaganega pravila odvisna od tega, ali je blago pod režimom odloga plačila trošarine uničeno in/ali se še vedno lahko uporablja ter se zato lahko učinkovito sprosti – in da na voljo – za porabo. V nasprotju s trenutno zakonodajo pristojnim organom ne bo več treba ugotoviti, ali je pojav primanjkljaja posledica naključnih dogodkov ali višje sile. Pomembna razlika v primerjavi s členom 14 Direktive 92/12/EGS je tudi ta, da bo v primeru gibanja znotraj Skupnosti pod režimom odloga plačila trošarine o uporabi člena 7(4) odločala država članica, kjer je blago uničeno ali izgubljeno, in ne namembna država članica.

V drugem pododstavku člena 8 je pojasnjeno, da so države članice pristojne tudi za določanje postopkov za povrnitev in odpustitev trošarine. Sedanja določba (člen 16(2) Direktive 92/12/EGS) omenja le določbe za obračunavanje in pobiranje trošarine.

Člen 9 nadomešča in poenostavlja člen 20 Direktive 92/12/EGS, saj določa pravila za opredelitev države članice, ki je upravičena do izterjave trošarine v primeru nepravilnosti, ki so se pojavile med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine. V členu 9(3) je izraz „nepravilnost“ opredeljen kot primer, v katerem se gibanje pod režimom odloga plačila trošarine ni končalo v skladu s členom 19(2). To pomeni, da za vse zadevno blago ali le del ni veljala navedena določba. Poleg tega je odpravljen izraz „prekršek“, saj izraz „nepravilnost“ vključuje tudi prekrške. Načelo iz člena 20(1) Direktive 92/12/EGS, da se mora trošarina plačati v državi članici, kjer je bila storjena nepravilnost, je že vključeno v novi člen 8, zato ga tukaj ni treba ponoviti. V členu 9(1) je zato obravnavan le primer, v katerem ni mogoče ugotoviti, kje je bila storjena nepravilnost, in posplošeno pravilo, da se v tem primeru šteje, da je blago sproščeno v porabo v državi članici odpreme. To vključuje tudi primere, v katerih je nepravilnost ugotovljena v državi članici, ki ni država članica odpreme, kar trenutno pokriva člen 20(2) Direktive 92/12/EGS. Vključeni so tudi primeri, v katerih trošarinsko blago ne prispe v namembni kraj, kar je omenjeno v členu 20(3) Direktive 92/12/EGS.

S členom 10 so določeni še drugi pogoji za povračilo ali odpustitev trošarine, kot so določeni v primerih iz člena 31(4) in člena 34(7), ter je nadomeščen člen 22(1) in (2) Direktive 92/12/EGS. V nasprotju s temi določbami, ki vključujejo le posebne primere, predlog določa splošno načelo, da morajo države članice določiti primere in pogoje, v katerih se dovoli povračilo ali odpustitev trošarine. Povračilo ali odpustitev pa ne smeta biti mogoča v primeru, če bi to omogočilo oproščeno porabo trošarinskega blaga, ki ni določena v členu 11. Zapleten postopek iz člena 22(2) Direktive 92/12/EGS se lahko odpravi, saj bo postal nepotreben, ko bo začel delovati EMCS.

Člena 11 in 12 prevzemata določbe v zvezi z oprostitvami iz člena 23(1) in (1a.) Direktive 92/12/EGS. Postopek iz člena 23(2) Direktive 92/12/EGS ni vključen v predlog. Nikoli ni bil uporabljen in se lahko šteje, da ga pokriva odstavek 1(e) člena 11 predloga.

V členu 13 je določena ureditev za brezcarinske prodajalne, ki omogoča prodajalnam na letališču ali v pristanišču, da dobavljajo trošarinsko blago, oproščeno plačila trošarin, le potnikom na poletu ali morski plovbi na tretje ozemlje ali v tretjo državo. Načeloma ni omejitev količine ali vrednosti blaga, ki se lahko nakupi, vendar lahko države članice te količine omejijo, da bi preprečile morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe.

Poglavje III: Proizvodnja, predelava in skladiščenje

Člena 14 in 15 ustrezata členom od 11 do 13 Direktive 92/12/EGS.

Poglavje IV: Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

V tem poglavju so določeni osnovne določbe in postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine v skladu z EMCS.

V členu 16 je predvidena možnost, da se trošarinsko blago giba pod režimom odloga plačila trošarine, ter so našteti različni namembni kraji in scenariji gibanja. V odstavku 1(b) je predvidena možnost, da se gibanje začne v kraju uvoza z odgovornostjo pooblaščenega pošiljatelja z dovoljenjem. V odstavku 2 je omogočeno, da se gibanje nadaljuje do kraja neposredne dobave, to je do kraja, ki ga navede imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj v skladu s svojo pristojnostjo.

V členu 17 so vsebovane določbe, povezane z jamstvom, ki se mora vložiti za zavarovanje tveganja, izhajajočega iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine. V nasprotju s členom 15(3) Direktive 92/12/EGS odstavek 1 določa mnogo širši krog oseb, ki lahko delujejo kot izdajatelji jamstva, da bi se gospodarskim subjektom omogočilo boljše usklajevanje davčne odgovornosti s komercialno odgovornostjo gibanja.

Člen 18 , ki nadomešča člen 16 Direktive 92/12/EGS, vsebuje posebne določbe glede gibanja, katerega namembni cilj je pooblaščeni prejemnik ali začasni pooblaščeni prejemnik (v Direktivi 92/12/EGS imenovana „pooblaščeni trošarinski prejemnik“ in „nepooblaščeni trošarinski prejemnik“ v tem zaporedju). Določbe v zvezi z obveznostjo plačila trošarine in plačilom trošarine so iz tega člena odstranjene in vključene v člen 7. Določbe glede začasnih pooblaščenih prejemnikov so usklajene z dejstvom, da bodo v sistemu EMCS dovoljenja za te operaterje vključena v elektronsko podatkovno bazo iz člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 2073/2004 z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin[6].

V členu 19 je določeno, kdaj se šteje, da se je gibanje pod režimom odloga plačila trošarine začelo in končalo. To je potrebno, da bi določili področje uporabe različnih pravil v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine. V tem členu je tudi določen natančni trenutek, v katerem odgovornost za blago preide na osebo in z osebe, odgovorne za gibanje pod režimom odloga plačila trošarine.

V členu 20(1) je določeno, da se za trošarinsko blago šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, le, če ga spremlja elektronski administrativni dokument (v nadaljevanju „e-AD“). V odstavku 2 je določeno, da mora pošiljatelj e-AD predložiti z uporabo računalniško podprtega sistema, razvitega v skladu z Odločbo št. 1152/2003/ES (v nadaljevanju „računalniško podprt postopek“). Dokument e-AD nadomešča sedanji dokument, ki je priložen dokumentu iz člena 18(1) Direktive 92/12/EGS. V odstavkih od 3 do 6 so opisane različne faze, skozi katere gre e-AD, zlasti pa je predvidena dodelitev enotne administrativne referenčne oznake, ki mora biti na voljo ves čas gibanja.

V odstavkih 7 in 8 so določene v tem zaporedju posebne določbe glede možnosti preklica dokumenta e-AD pred začetkom gibanja in spremembe namembnega kraja gibanja.

Člen 21 omogoča, da se podatki za predloženi dokument e-AD (omejeno na energente) izpolnijo pozneje.

Člen 22 določa, da lahko države članice dovolijo pošiljatelju razdelitev gibanja energentov.

V členih 23 in 24 je predvidena uporaba elektronskega „poročila o prejemu“ ali „poročila o izvozu“ za dokaz, da se je trošarinsko gibanje pravilno končalo, in so opisane različne faze, skozi katere mora iti poročilo. Ti poročili nadomeščata izvod dokumenta, priloženega dokumentu, ki ga je treba vrniti pošiljatelju v potrditev prejema pošiljke, kot je določeno v členu 19 Direktive 92/12/EGS.

V členu 25(2) je določeno, da se lahko, kadar ni elektronskih poročil, omenjenih v prejšnjih členih, predloži drug dokaz o pravilnem koncu gibanja. Tak dokaz države članice sprejemajo že zdaj na podlagi sporazuma, sklenjenega v Odboru za trošarine. Zaradi večje pravne gotovosti je treba to možnost vključiti v direktivo.

V členu 26 so določeni postopki, ki jih je treba uporabiti, kadar ni na voljo računalniško podprtega sistema. Odstavek 1 se nanaša na predložitev dokumenta e-AD, odstavek 2 pa obravnava informacije, ki jih mora pošiljatelj predložiti ob spremembi namembnega kraja in delitve gibanja.

V členu 27 je odraženo dejstvo, da je za pravilno delovanje sistema EMCS potrebna večja usklajenost postopkov v primerjavi s sedanjo zakonodajo. Predlog je, naj nova direktiva določi ključne elemente postopka, številne tehnične podrobnosti pa naj se določijo v izvedbenih predpisih.

S členom 28 je državam članicam omogočeno, da poenostavijo postopke za gibanje, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju.

S členom 29 je omogočena poenostavitev formalnosti za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ki se lahko sporazumno sklene med dvema ali več državami članicami za pogosto in redno gibanje med nekaterimi gospodarskimi subjekti. Ta določba nadomešča tretji pododstavek člena 19(2) Direktive 92/12/EGS, ki se je nanašal le na postopek za potrditev prejema pošiljke v spremnem dokumentu. V členu 29 je možnost poenostavitve formalnosti razširjena na predložitev dokumenta e-AD, saj v sistemu EMCS zgolj poenostavitev potrditve prejema pošiljke ni smiselna. S členom 29(c) je državam članicam omogočeno, da poenostavijo postopke za gibanje po fiksnih cevovodih, ki so trenutno vključeni v Uredbo Komisije (EGS) št. 2719/92 z dne 11. septembra 1992 o spremnem administrativnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine[7].

Poglavje V: Gibanje in obdavčenje trošarinskega blaga po sprostitvi v porabo

To poglavje nadomešča člene od 7 do 10 Direktive 92/12/EGS in ponavlja prejšnji predlog Komisije za spremembo teh členov, ki je vključen v COM(2004) 227 z dne 2. aprila 2004. Podrobna obrazložitev tega poglavja je na voljo v obrazložitvenem memorandumu v COM(2004) 227.

V Poglavju V so razlikovani trije različni scenariji glede trošarinskega blaga, ki se skladišči ali giba med državami članicami po sprostitvi v porabo.

- V členu 30 je obravnavano gibanje blaga, ki ga nabavijo fizične osebe. Ta člen nadomešča člena 8 in 9 Direktive 92/12/EGS ter ustreza točkama 2 in 3 člena 1 predloga, vključenega v COM(2004) 227.

- V členih od 31 do 33 je obravnavano trošarinsko blago, ki je že bilo sproščeno v porabo v eni državi članici in se skladišči v komercialne namene v drugi državi članici. Ta člen nadomešča člene 7 Direktive 92/12/EGS in ustreza točki 1 člena 1 predloga, vključenega v COM(2004) 227.

- V členu 34 so določeni postopki, uporabljeni za prodajo, ki jo izvedejo gospodarski subjekti, ki neposredno ali posredno prevzamejo odgovornost za prevoz trošarinskega blaga do fizičnih oseb s sedežem v drugi državi članici (tako imenovana „prodaja na daljavo“). Ta člen nadomešča člene 10 Direktive 92/42/EGS in ustreza točki 4 člena 1 predloga, vključenega v COM(2004) 227.

V členu 35 je določeno, da se uničenje ali izguba trošarinskega blaga, ki se prevaža med državami članicami po sprostitvi v porabo, obravnava podobno kot uničenje ali izguba med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine.

S členom 36 je enako določena obravnava nepravilnosti. Te določbe ustrezajo točki 5 člena 1 predloga, vključenega v COM(2004) 227.

Poglavje VI: Razno

S členom 37 je državam članicam omogočeno, da na svojem ozemlju zahtevajo uporabo davčnih ali fiskalnih oznak. V primerjavi s členom 21 Direktive 92/12/EGS je prvi odstavek dopolnjen za razjasnitev, da se lahko davčne oznake ali nacionalni identifikacijski znaki zahtevajo tudi, ko se trošarinsko blago prevaža v državo članico zunaj režima odloga plačila trošarine v primerih iz členov 31 in 34 predloga. Člen 37 vsebuje tudi več elementov, ki naj bi jasno opredelili, glede na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-374/06, BATIG , da take oznake ne smejo neposredno ali posredno povzročiti dvojne obdavčitve. Zadnji odstavek člena 21 Direktive 92/12/EGS ni bil vključen v predlog, saj je uporaba dokumenta e-AD predvidena že s sklicevanjem na člen 7(1) v prvem odstavku člena 34.

S členom 38 je državam članicam omogočeno, da male proizvajalce vina oprostijo zahtev iz poglavij III in IV.

Člen 39 ustreza odstavku 5 člena 23 Direktive Sveta 92/12/EGS.

Poglavje VII: Končne določbe

Člen 40 zadeva Odbor za trošarine, ki se imenuje kot regulativni odbor v skladu z določbami Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[8]. S členom 41 je določeno, naj Odbor preuči tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo določb Skupnosti o trošarini, ki jih odpre predsednik Odbora.

V členu 42 je določeno, da bo sedanja Direktiva 92/12/EGS razveljavljena s 1. aprilom 2009, ki je predvideni datum za začetek uporabe računalniško podprtega sistema. V členu 43 je določeno, da lahko države članice v vmesnem obdobju, ki se bo končalo 31. decembra 2009, dovolijo, da še naprej veljajo nekatere določbe glede uporabe papirnega postopka za spremljanje gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine v skladu z Direktivo 92/12/EGS. Pri gibanju, ki se je začelo v skladu z določbami Direktive 92/12/EGS, je treba upoštevati formalnosti za konec gibanja, kot je določeno v navedeni direktivi.

2008/0035 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o splošnem režimu za trošarino

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[10],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov[12] je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, jo je treba zaradi jasnosti nadomestiti.

(2) Pogoji za obračunavanje trošarine za blago, zajeto v Direktivi 92/12/EGS, v nadaljevanju „trošarinsko blago“, morajo ostati usklajeni, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga.

(3) Primerno je določiti trošarinsko blago, za katero se uporablja ta direktiva, in se zato sklicevati na Direktivo Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače[13], Direktivo Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače[14], Direktivo Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov[15], Direktivo Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete[16], Direktivo Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret[17] in Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije[18].

(4) Trošarinsko blago je lahko obdavčeno z drugimi posrednimi davki za posebne namene. Da ne bi ogrozili koristnih učinkov pravil Skupnosti glede posrednih davkov, morajo v takem primeru države članice izpolnjevati nekatere bistvene elemente navedenih pravil.

(5) Da se zagotovi prosti pretok, obdavčenje blaga, ki ni trošarinsko blago, ne sme povzročiti formalnosti ob prestopu meje.

(6) Treba je zagotoviti uporabo formalnosti, kadar se trošarinsko blago z ozemelj, ki so opredeljena kot del carinskega območja Skupnosti, vendar ne spadajo na ozemeljsko območje uporabe te direktive, giba na ozemlja, ki so opredeljena enako, vendar za njih ta direktiva velja.

(7) Ker odložni postopki iz Uredbe Sveta (ES) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti[19] določajo ustrezno spremljanje trošarinskega blaga, za katero veljajo določbe navedene uredbe, ni potrebna ločena uporaba sistema spremljanja trošarin, dokler za trošarinsko blago velja carinski odložni postopek Skupnosti.

(8) Ker je za pravilno delovanje notranjega trga še vedno nujno, da so koncept trošarine in pogoji za njeno plačilo enaki v vseh državah članicah, je treba na ravni Skupnosti jasno določiti, kdaj se trošarinsko blago sprosti za porabo.

(9) Ker je trošarina davek na potrošnjo nekega blaga, se ne sme zaračunavati za trošarinsko blago, ki je bilo uničeno ali nepovratno izgubljeno, ne glede na okoliščine uničenja ali izgube.

(10) Režim za pobiranje in vračilo trošarine vpliva na pravilno delovanje notranjega trga, zato se morajo zanj uporabljati nediskriminacijska merila.

(11) V primeru nepravilnosti se trošarina plača v državi članici, na ozemlju katere je bila storjena nepravilnost, ki je povzročila sprostitev v porabo. Kadar ni mogoče določiti, kje je bilo blago sproščeno v porabo, se določi kraj, za katerega se šteje, da je bilo blago sproščeno v porabo. Zaradi pravne gotovosti in izognitve dvojni obdavčitvi se za to določi ena država članica.

(12) Poleg primerov vračila, določenih v tej direktivi, morajo biti države članice sposobne, kadar jim to omogoča namen te direktive, vrniti trošarino, plačano za trošarinsko blago, sproščeno v porabo.

(13) Pravila in pogoji za dobave, ki so oproščene plačila trošarine, morajo ostati usklajeni. Za plačila trošarine oproščeno dobavo organizacijam v drugih državah članicah je treba uporabljati potrdilo o oprostitvi.

(14) Jasno je treba opredeliti, kdaj je dovoljena brezcarinska prodaja potnikom, ki zapuščajo ozemlje Skupnosti.

(15) Za zagotovitev, da se pobere davčni dolg, je treba izvajati preglede v obratih za proizvodnjo in skladiščenje, zato je za omogočanje opravljanja takih pregledov treba ohraniti sistem skladišč, ki ga odobrijo pristojni organi.

(16) Določiti je treba tudi zahteve, v skladu s katerimi ravnajo imetniki trošarinskih skladišč in gospodarski subjekti brez statusa imetnika trošarinskega skladišča.

(17) Za trošarinsko blago je treba pred sprostitvijo v porabo zagotoviti, da se lahko giba znotraj Skupnosti pod režimom odloga plačila trošarine, in tako gibanje je treba dovoliti od trošarinskega skladišča do različnih namembnih krajev, zlasti do drugega trošarinskega skladišča, pa tudi do krajev, ki se v tej direktivi obravnavajo enako.

(18) Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine je treba dovoliti tudi od kraja njihovega uvoza do navedenih namembnih krajev in v skladu s tem je treba sprejeti določbe v zvezi s statusom oseb, ki odpremljajo blago od navedenega kraja uvoza.

(19) Da se zagotovi plačilo trošarine v primeru nezaključenega postopka trošarinskega gibanja, morajo države članice zahtevati jamstvo, ki ga lahko predloži kateri koli izmed glavnih akterjev, vključenih v gibanje blaga, v skladu s pogoji, ki jih določijo države članice.

(20) Za zagotovitev pobiranja davkov po stopnjah, ki jih določijo države članice, morajo pristojni organi imeti možnost, da spremljajo gibanje trošarinskega blaga, zato je treba sprejeti določbe za spremljanje takega blaga.

(21) Za to je primerno uporabljati računalniško podprt sistem, ki je bil uveden na podlagi Odločbe št. 1152/2003/ES E vropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov[20]. V nasprotju s podatki na papirju uporaba tega sistema omogoča, da se hitreje opravijo potrebne formalnosti, in olajša spremljanje gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine.

(22) Primerno je določiti postopek, na podlagi katerega gospodarski subjekti obveščajo davčne organe držav članic o poslanih ali prejetih pošiljkah trošarinskega blaga. Upoštevati je treba položaj nekaterih prejemnikov, ki niso povezani v računalniško podprt sistem, vendar kljub temu lahko prejemajo trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine.

(23) Da se zagotovi pravilno izvajanje pravil, povezanih z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, je treba jasno določiti pogoje za začetek in konec gibanja ter potrditev prejema pošiljke.

(24) Določiti je treba postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprt sistem ni na voljo.

(25) Za omogočanje poenostavitve je treba državam članicam dovoliti, da določijo poseben režim za gibanje trošarinskega blaga z odlogom plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju, ali sklenejo dvostranske sporazume z drugimi državami članicami.

(26) Povečanje obsega trgovinskega poslovanja prek interneta ter odprava brezcarinske prodaje osebam, ki potujejo znotraj Skupnosti, sta povzročila večjo uporabo določb Direktive 92/12/EGS glede gibanja blaga, za katero je že plačana trošarina v državi članici, znotraj Skupnosti v komercialne ali zasebne namene. Primerno je jasno opredeliti pravila obdavčenja in postopkovna pravila, ki se nanašajo na gibanje blaga, za katero je že bila plačana trošarina v državi članici.

(27) Za trošarinsko blago, ki ga nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in jih same prevažajo, se po načelu, ki ureja enotni trg, trošarina obračuna v državi članici, kjer je blago nabavljeno. To načelo bi se moralo uporabljati tudi v povezavi s trošarinskim blagom, namenjenim fizičnim osebam za osebno uporabo, ki ga prevaža tretja stran v imenu fizične osebe, saj so take transakcije izključno zasebne. Zaradi varovanja zdravja pa to načelo ne bi smelo zajemati tudi tobačnih proizvodov, ki se prevažajo v imenu fizične osebe.

(28) Določiti je treba, da načelo obdavčenja v državi članici, kjer je blago nabavljeno, velja tudi za blago, ki ga ena fizična oseba pošlje drugi fizični osebi neposredno ali posredno brez vsakršnega plačila.

(29) Kadar se trošarinsko blago po sprostitvi v porabo v državi članici skladišči v drugi državi članici, je treba določiti, ali nastane obveznost za plačilo trošarine v drugi državi članici. Zato je treba zlasti opredeliti pojem „komercialni nameni“.

(30) Trošarinsko blago, ki ga kupijo osebe, ki niso imetniki trošarinskih skladišč, in ga neposredno ali posredno pošlje ali prevaža prodajalec ali nekdo v njegovem imenu, je zavezano plačilu trošarine v namembni državi članici in sprejeti je treba določbe za postopek, v skladu s katerim mora ravnati prodajalec.

(31) Da bi se izognili navzkrižju interesov med državami članicami in dvojni obdavčitvi v primerih, ko se trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo v eni državi članici, giba znotraj Skupnosti, je treba sprejeti določbe za primere nepravilnosti v zvezi s trošarinskim blagom po njegovi sprostitvi v porabo.

(32) Kadar ne obstaja skupni sistem pobiranja davka, bi morale imeti države članice možnost zagotoviti, da je blago, ki je sproščeno v porabo, označeno z davčnimi ali nacionalnimi identifikacijskimi oznakami. Vendar pa uporaba teh oznak ne sme ovirati trgovine znotraj Skupnosti. Ker uporaba teh oznak ne sme neposredno ali posredno povzročiti dvojne obdavčitve, je treba jasno opredeliti, da mora država članica, ki je izdala oznake, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici.

(33) Izvajanje običajnih zahtev glede gibanja in spremljanja trošarinskega blaga bi lahko pomenilo nesorazmerno administrativno obremenitev za male proizvajalce vina. Zato bi morale imeti države članice možnost, da te proizvajalce oprostijo nekaterih zahtev.

(34) Upoštevati je treba dejstvo, da za trošarinsko blago, ki se uporablja za oskrbo ladij in zrakoplovov, še ni bil najden primeren skupni pristop.

(35) Ukrepe za izvajanje te direktive je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[21].

(36) Da bi omogočili obdobje prilagoditve elektronskemu nadzornemu sistemu za gibanje blaga z odlogom plačila trošarine, bi morale imeti države članice možnost, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem se tako gibanje lahko še naprej izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v Direktivi 92/12/EGS.

(37) Ker države članice ne morejo ustrezno doseči ciljev te direktive, to je zagotavljanja skupnega režima v zvezi z nekaterimi vidiki trošarine, in se zaradi obsega in učinkov ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 1

Ta direktiva določa splošni režim za trošarino, ki se pobira neposredno ali posredno za porabo naslednjega blaga, v nadaljevanju „trošarinsko blago“:

(1) energenti in električna energija, zajeti v Direktivi 2003/96/ES;

(2) alkohol in alkoholne pijače, zajeti v direktivah 92/83/EGS in 92/84/EGS;

(3) tobačni izdelki, zajeti v direktivah 95/59/ES, 92/79/EGS in 92/80/EGS .

Člen 2

1. Obveznost plačila trošarine velja za:

(a) proizvodnjo, vključno s pridobivanjem, trošarinskega blaga na ozemlju Skupnosti;

(b) uvoz trošarinskega blaga na ozemlje Skupnosti.

2. Države članice lahko obdavčijo trošarinsko blago z drugimi davki za posebne namene, če so ti davki skladni z davčnimi pravili Skupnosti, ki se uporabljajo za trošarino ali davek na dodano vrednost, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, davčne obveznosti in davčnega nadzora.

3. Države članice obdržijo pravico do pobiranja:

(a) davkov na proizvode, ki niso trošarinsko blago;

(b) davkov od opravljanja storitev, ki jih ni mogoče označiti za prometne davke, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trošarinsko blago.

Vendar pa pobiranje takih davkov pri trgovanju med državami članicami ne sme povzročati formalnosti, povezanih s prestopom meje.

Člen 3

1. Formalnosti, določene v carinskih določbah Skupnosti za uvoz blaga na carinsko območje Skupnosti, se smiselno uporabljajo za vnos trošarinskega blaga v Skupnost z ozemlja iz člena 5(2).

2. Formalnosti, določene v carinskih določbah Skupnosti za izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti, se smiselno uporabljajo za izvoz trošarinskega blaga iz Skupnosti na ozemlje iz člena 5(2).

3. Poglavji III in IV se ne uporabljata za trošarinsko blago, za katero velja carinski odložni postopek ali ureditev.

Člen 4

V tej direktivi in v njenih izvedbenih določbah se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) „režim odloga plačila trošarine“ pomeni davčni režim, ki se uporablja za proizvodnjo, predelavo, skladiščenje ali gibanje trošarinskega blaga, za katero ne velja carinski odložni postopek, in pri katerem je plačilo trošarine odloženo;

(2) „carinski odložni postopek ali režim“ pomeni katero koli ureditev, določeno v Uredbi (EGS) št. 2913/92, nanašajočo se na carinski nadzor, ki se izvaja ob vstopu blaga držav nečlanic na carinsko območje Skupnosti, začasno hrambo, proste cone ali prosta skladišča ter katero koli ureditev, določeno v členu 84(1)(a) navedene uredbe;

(3) „država članica“ in „ozemlje države članice“ pomeni ozemlje vsake države članice Skupnosti, za katero velja Pogodba, v skladu s členom 299 Pogodbe, brez vsakega ozemlja iz člena 5(2) ali (3);

(4) „Skupnost“ in „ozemlje Skupnosti“ pomeni ozemlja držav članic, kot so določena v točki (3).

Člen 5

1. Ta direktiva in direktive iz člena 1 se uporabljajo za ozemlje Skupnosti.

2. Ta direktiva in direktive iz člena 1 se ne uporabljajo za naslednja ozemlja, ki so del carinskega območja Skupnosti:

(a) Kanarski otoki;

(b) francoski čezmorski departmaji;

(d) Kanalski otoki.

3. Ta direktiva in direktive iz člena 1 se ne uporabljajo za naslednja ozemlja, ki niso del carinskega območja Skupnosti:

(a) otok Helgoland;

(b) ozemlje Büsingen;

(d) Melilla;

(e) Livigno;

(f) Campione d'Italia;

(g) italijanske vode Luganskega jezera;

(h) Gibraltar.

4. Španija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take izjave za Kanarske otoke uporabljajo ta direktiva in direktive iz člena 1 v zvezi z vsem trošarinskim blagom ali nekaterimi izdelki iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev veliki oddaljenosti Kanarskih otokov.

5. Francija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take izjave za francoske čezmorske departmaje uporabljajo ta direktiva in direktive iz člena 1 v zvezi z vsem trošarinskim blagom ali nekaterimi izdelki iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev veliki oddaljenosti departmajev.

6. Z določbami te direktive Grčiji ni preprečena ohranitev posebnega statusa gore Atos, ki je zagotovljen s členom 105 grške ustave.

Člen 6

1. Glede na konvencije in pogodbe, sklenjene s Francijo, Združenim kraljestvom, Italijo in Ciprom v tem zaporedju, se Kneževina Monako, otok Man, San Marino in suvereni coni Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia pri uporabi te direktive ne obravnavajo kot tretje države.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki

(a) izhaja iz Kneževine Monako ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Francije ali je tja namenjeno;

(b) izhaja z otoka Man ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Združenega kraljestva ali je tja namenjeno;

(d) izhaja iz suverenih con Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja s Cipra ali je tja namenjeno.

3. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki izhaja iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal) ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Nemčije ali je tja namenjeno.

POGLAVJE IINastanek trošarine

oddelek 1kraj in čas obveznosti za plačilo

ČLEN 7

1. Obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo.

Sprostitev v porabo se določi v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

2. Sprostitev v porabo je:

(a) odprema trošarinskega blaga iz režima odloga plačila trošarine;

(b) proizvodnja trošarinskega blaga zunaj režima odloga plačila trošarine;

Za namene točke (c) je trošarinsko blago uvoženo, kadar se vnese na ozemlje Skupnosti in zanj ne velja carinski odložni postopek ali režim ali kadar je trošarinsko blago sproščeno iz carinskega odložnega postopka ali režima.

Kadar pa za trošarinsko blago takoj po uvozu začne veljati režim odloga plačila trošarine, za trošarinsko blago ne velja, da je sproščeno v porabo.

3. V primerih iz točke (ii) člena 16(1)(a) in člena 16(2) za trošarinsko blago velja, da je sproščeno v porabo, kadar pooblaščeni prejemnik prejme blago ali kadar se opravi neposredna dobava.

4. Trošarinsko blago, ki je popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, vključno z izgubami, ki so značilne za naravo takega blaga, se ne obravnava, kot da je sproščeno v porabo.

Pristojnim organom je treba predložiti zadovoljivo dokazilo o izgubi ali uničenju trošarinskega blaga.

Za namene prvega pododstavka je blago nepovratno izgubljeno, kadar velja za neuporabno.

5. Vsaka država članica določi pravila in pogoje, v skladu s katerimi se opredelijo v odstavku 4 navedene izgube, ki so značilne za naravo blaga.

Člen 8

Sprejmejo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v državi članici, kjer se proizvodi sprostijo v porabo.

Trošarina se obračuna in pobere, ter, kadar je to primerno, vrne ali odpusti v skladu s postopkom posamezne države članice. Države članice uporabljajo enake postopke za domače blago in blago iz drugih držav članic.

Člen 9

1. Če je med gibanjem blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo, in ni mogoče ugotoviti, kje je bilo blago sproščeno v porabo, velja, da je blago sproščeno v porabo v državi članici odpreme.

Če se pred iztekom treh let od datuma, ko se je gibanje začelo v skladu s členom 19(1), ugotovi, v kateri državi članici je bilo blago dejansko sproščeno v porabo, ta država članica o tem obvesti pristojne organe države članice odpreme.

Če se trošarina pobere v državi članici odpreme, se trošarina vrne ali odpusti takoj, ko so predloženi dokazi, da jo je pobrala druga država članica.

2. Če ni znan čas sprostitve v porabo, velja, da je bila taka sprostitev opravljena, ko je bilo trošarinsko blago odpremljeno.

3. Za namene odstavka 1 nepravilnost pomeni stanje, ko se gibanje ni končalo v skladu s členom 19(2).

oddelek 2povračilo in odpustitev

ČLEN 10

Poleg primerov iz člena 31(4) in člena 34(7) lahko države članice na prošnjo gospodarskega subjekta pri opravljanju njegove dejavnosti dovolijo, da je trošarinsko blago, ki je sproščeno v porabo, upravičeno do vračila ali odpustitve trošarine, če tako vračilo ali odpustitev ne povzroči oprostitev, ki niso navedene v členu 11.

oddelek 3oprostitve

ČLEN 11

1. Trošarinsko blago, vključno s tistim, ki je že sproščeno v porabo, je oproščeno plačila trošarine, kadar je namenjeno:

(a) za dobavo v okviru diplomatskih ali konzularnih odnosov;

(b) za mednarodne organizacije, ki jih javne oblasti države članice gostiteljice priznajo kot take, in za člane takih organizacij v mejah in pod pogoji, določenimi v mednarodnih konvencijah o ustanovitvi teh organizacij ali v sporazumih o sedežu;

(c) za oborožene sile vsake države članice Severnoatlantske pogodbe, ki ni država članica, v kateri nastane obveznost plačila trošarine, za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin;

(d) za oborožene sile Združenega kraljestva, ki so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Republike Ciper z dne 16. avgusta 1960 stacionirane na Cipru, za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin;

(e) za porabo v skladu s sporazumom, sklenjenim s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, če je tak sporazum dovoljen ali potrjen glede oprostitve plačila davka na dodano vrednost.

2. Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine.

Člen 12

Brez poseganja v člen 20(1) trošarinsko blago, ki je pod režimom odloga plačila trošarine namenjeno prejemniku iz člena 11(1), spremlja potrdilo o oprostitvi.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 40(2) določi obliko in vsebino potrdila o oprostitvi.

Člen 13

1. Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo.

2. Blago, dobavljeno na letalu ali ladji med poletom ali morsko plovbo na tretje ozemlje ali v tretjo državo, se obravnava enako kakor blago, ki ga dobavljajo brezcarinske prodajalne.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se oprostitve iz odstavkov 1 in 2 uporabljajo tako, da se preprečijo morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe.

4. V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „tretje ozemlje“ pomeni ozemlja iz člena 5(2) in (3);

(b) „brezcarinska prodajalna“ pomeni vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi, zlasti na podlagi odstavka 3;

(c) „potnik, ki potuje na tretje ozemlje ali v tretjo državo“ pomeni vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je neposredni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi.

POGLAVJE IIIProizvodnja, predelava in skladiščenje

Člen 14

1. Vsaka država članica določi pravila glede proizvodnje, predelave in skladiščenja trošarinskega blaga, za katero velja ta direktiva.

2. Za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje trošarinskega blaga velja, da se opravi pod režimom odloga plačila trošarine, če se te dejavnosti izvajajo v prostorih, za katere je izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 3.

3. Pristojni organi držav članic izdajo dovoljenje, da se prostori, ki se uporabljajo za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje trošarinskega blaga ter za njegov prejem ali odpremo pod režimom odloga plačila trošarine, uporabljajo kot „trošarinska skladišča“.

Člen 15

1. Za odprtje in delovanje trošarinskega skladišča mora fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju „imetnik trošarinskega skladišča“, pridobiti dovoljenje pristojnih organov države članice, v kateri je trošarinsko skladišče.

Izdaja dovoljenja se ne sme zavrniti zgolj zato, ker ima fizična ali pravna oseba sedež v drugi državi članici in namerava sama upravljati trošarinsko skladišče prek zastopnika ali podružnice v državi članici, kjer se izda dovoljenje.

Dovoljenje mora zajemati dejavnosti iz člena 14(3).

2. Imetnik trošarinskega skladišča mora:

(a) zagotoviti jamstvo, če je potrebno, za kritje tveganj, povezanih s proizvodnjo, predelavo in skladiščenjem trošarinskega blaga;

(b) ravnati v skladu z zahtevami, ki jih določi država članica, na ozemlju katere je trošarinsko skladišče;

(d) v svoje trošarinsko skladišče vnesti vse prispelo trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine;

(e) privoliti v vsak nadzor in preverjanje zalog.

Pogoje jamstva iz točke (a) določijo pristojni organi države članice, ki izda dovoljenje za trošarinsko skladišče.

POGLAVJE IVGibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

oddelek 1splošno

ČLEN 16

1. Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine na ozemlju Skupnosti:

(a) od trošarinskega skladišča do enega izmed naslednjih namembnih krajev:

(i) drugega trošarinskega skladišča:

(ii) fizične ali pravne osebe, ki ji pristojni organi namembne države članice izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, da prejme trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine in je poslano iz druge države članice, v nadaljevanju „pooblaščeni prejemnik“;

(iii) kraja, kjer trošarinsko blago zapusti ozemlje Skupnosti, kot je navedeno v členu 24(1);

(iv) prejemnika iz člena 11(1), kadar je blago odpremljeno iz druge države članice;

(b) od kraja uvoza do katerega koli namembnega kraja iz točke (a), kadar blago odpremi fizična ali pravna oseba, ki ji pristojni organi države članice uvoza za to izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, v nadaljevanju „pooblaščeni pošiljatelj“.

2. Z odstopanjem od točk (i) in (ii) odstavka 1(a) lahko namembna država članica pod pogoji, ki jih lahko sama določi, dovoli gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine do kraja neposredne dobave, ki je na njenem ozemlju, kadar ta kraj določi imetnik trošarinskega skladišča v namembni državi članici ali pooblaščeni prejemnik.

Imetnik trošarinskega skladišča in pooblaščeni prejemnik sta še naprej odgovorna za predložitev poročila o prejemu iz člena 23(1).

3. Odstavka 1 in 2 veljata za gibanje trošarinskega blaga, za katero je predpisana ničelna trošarinska stopnja in ki ni sproščeno v porabo.

Člen 17

1. Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z jamstvom, ki ga zagotovi ena ali več izmed naslednjih oseb:

(a) imetnik odpremnega trošarinskega skladišča;

(b) pooblaščeni pošiljatelj;

(d) lastnik trošarinskega blaga;

(e) prejemnik.

2. Jamstvo velja na celotnem območju Skupnosti.

Podrobna pravila v zvezi z jamstvom določijo države članice.

3. Odpremna država članica lahko opusti obveznost zagotavljanja jamstva pri naslednjem gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine:

(a) gibanju, ki se v celoti izvaja na njenem ozemlju;

(b) gibanju energentov znotraj Skupnosti po morju ali po fiksnih cevovodih, kadar se druge zadevne države članice s tem strinjajo.

Člen 18

1. Pooblaščeni prejemnik ne sme niti skladiščiti niti odpremljati trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine.

Izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) jamči plačilo trošarine pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi namembne države članice;

(b) vodi evidence pošiljk trošarinskega blaga;

(d) privoli v vsak nadzor in preverjanje zalog.

2. Za gospodarski subjekt, ki prejme trošarinsko blago le občasno, je dovoljenje iz točke (ii) člena 16(1)(a) omejeno na določeno količino trošarinskega blaga, enega pošiljatelja in določeno časovno obdobje.

Pooblaščeni prejemnik, ki ima dovoljenje za namene iz prvega pododstavka, izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) jamči plačilo trošarine pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi namembne države članice;

(b) privoli v vse preglede, ki pristojnim organom namembne države članice omogočajo ugotoviti, da je blago dejansko prejeto.

Člen 19

1. Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine začelo, ko blago zapusti odpremno trošarinsko skladišče ali kraj uvoza.

2. Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine končalo, ko prejemnik prejme pošiljko blaga, ali v primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a), ko blago zapusti ozemlje Skupnosti.

oddelek 2postopek, v skladu s katerim je treba ravnati pri gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

ČLEN 20

1. Za trošarinsko blago se šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2. Za namene odstavka 1 pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema, ustanovljenega z Odločbo št. 1152/2003/ES, v nadaljevanju „računalniško podprt sistem“.

3. Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo popolnost in točnost podatkov v osnutku elektronskega administrativnega dokumenta.

Če so ti podatki popolni in točni, dokumentu dodelijo enotno administrativno referenčno oznako.

Elektronski administrativni dokument z administrativno referenčno oznako pošljejo pošiljatelju.

4. V primerih iz točk (i), (ii) in (iv) člena 16(1)(a) pristojni organi odpremne države članice pošljejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom namembne države članice, ki ga pošlje prejemniku, kadar je ta imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni prejemnik.

Kadar je trošarinsko blago namenjeno imetniku trošarinskega skladišča v odpremni državi članici, pristojni organi te države članice pošljejo elektronski administrativni dokument neposredno njemu.

5. V primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a) pristojni organi odpremne države članice pošljejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom države članice, v kateri je izvozna deklaracija vložena v skladu s členom 161(5) Uredbe (ES) št. 2913/92, v nadaljevanju „država članica izvoza“, če ta država članica ni odpremna država članica.

6. Pošiljatelj sporoči administrativno referenčno oznako osebi, ki spremlja blago.

Oznaka mora biti na voljo ves čas gibanja pod režimom odloga plačila trošarine.

7. Pošiljatelj lahko prekliče elektronski administrativni dokument, če se gibanje ni začelo v skladu s členom 19(1).

8. Pošiljatelj lahko spremeni namembni kraj med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine in navede nov namembni kraj, ki mora biti eden izmed namembnih krajev iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 16(1)(a), ali kadar je to primerno, iz člena 16(2).

Člen 21

V primeru gibanja energentov pod režimom odloga plačila trošarine po morju ali celinskih vodnih poteh do prejemnika, ki ni dokončno znan v času, ko pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 20(2), lahko pristojni organi odpremne države članice pošiljatelju dovoli, da v navedenem dokumentu izpusti podatke o prejemniku.

Takoj ko so ti podatki znani, jih pošiljatelj pošlje pristojnim organom odpremne države članice.

Člen 22

Pristojni organ odpremne države članice lahko dovoli pod pogoji, ki jih določi ta država članica, da pošiljatelj z uporabo računalniško podprtega sistema razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dve gibanji, če se ne spremeni skupna količina trošarinskega blaga.

Države članice lahko določijo tudi, da se taka delitev ne izvede na njihovem ozemlju.

Člen 23

1. Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (i), (ii) ali (iv) člena 16(1)(a) ali iz člena 16(2) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema takoj predloži poročilo o prejemu blaga, v nadaljevanju „poročilo o prejemu“.

Navedeni organi prejemnikom iz člena 11(1) takoj zagotovijo pomoč, ki je potrebna, da se lahko predloži poročilo o prejemu z uporabo računalniško podprtega sistema.

2. Pristojni organi namembne države članice elektronsko preverijo popolnost in točnost podatkov v poročilu o prejemu in nato prejemniku potrdijo, da je poročilo registrirano, ter ga pošljejo pristojnim organom odpremne države članice.

3. Pristojni organi odpremne države članice poročilo o prejemu pošljejo pošiljatelju. Kadar sta kraj odpreme in namembni kraj v isti državi članici, pristojni organi te države članice pošljejo poročilo o prejemu neposredno pošiljatelju.

Člen 24

1. V primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a) pristojni organi države članice izvoza izpolnijo poročilo, v nadaljevanju „poročilo o izvozu“, na podlagi potrdila, ki ga pripravi carinski urad izstopa, kot je navedeno v členu 793(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93[22], ali urad, na katerem se opravijo formalnosti iz člena 3(2) te direktive, in ki potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Skupnosti.

2. Pristojni organi države članice izvoza elektronsko preverijo popolnost in točnost podatkov v potrdilu iz odstavka 1, ter kadar odpremna država članica ni država članica izvoza, pošljejo poročilo o izvozu pristojnim organom odpremne države članice.

3. Pristojni organi odpremne države članice pošljejo pošiljatelju poročilo o izvozu.

Člen 25

1. Poročilo o prejemu ali poročilo o izvozu sta dokaza, da se je gibanje končalo v skladu s členom 19(2).

2. Kadar ni poročila o prejemu ali poročila o izvozu ter v primeru, ko računalniško podprt sistem ni na voljo, se lahko predloži drug dokaz o koncu gibanja pod režimom odloga plačila trošarine, ki ga potrdijo pristojni organi namembne države članice in ki temelji na ustreznem dokazu, da je odpremljeno trošarinsko blago prispelo na navedeni namembni kraj, ali ki ga, v primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a), potrdijo pristojni organi države članice, v kateri je carinski urad izstopa, ter potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Skupnosti.

Dokument, ki ga predloži prejemnik in vsebuje enake podatke kot poročilo o prejemu, je ustrezen dokaz za namene prvega pododstavka.

Člen 26

1. Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, lahko imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj začne gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine pod naslednjimi pogoji:

(a) blago spremlja papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot osnutek elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 20(2);

(b) ko odpremi blago, mora o odpremi obvestiti pristojne organe odpremne države članice.

Ko je sistem ponovno na voljo, pošiljatelj takoj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta. Ta dokument nadomesti papirni dokument iz točke (a) prvega pododstavka takoj, ko je obdelan v skladu s členom 20(3), uporablja pa se postopek v zvezi z elektronskim administrativnim dokumentom.

Dokler elektronski administrativni dokument ni obdelan v skladu s členom 20(3), se šteje, da se gibanje izvaja pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja papirni dokument.

2. Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, lahko imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj sporoči informacije iz člena 20(8) ali člena 22 z drugimi komunikacijskimi sredstvi. V ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice v trenutku, ko se spremeni namembni kraj ali ko se začne delitev gibanja.

Smiselno se uporablja drugi pododstavek odstavka 1.

Dokler pristojni organi odpremne države članice ne opravijo potrebnega elektronskega preverjanja in pošiljatelju ne pošljejo ustreznega elektronskega administrativnega dokumenta, se šteje, da se zadevno gibanje ali gibanja izvajajo pod režimom odloga plačila trošarine, če so predložene informacije v skladu s prvim pododstavkom.

3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 40(2) določi pravila in postopke, ki jih je treba upoštevati v primerih, ko ni na voljo računalniško podprt sistem.

Člen 27

Komisija v skladu s postopkom iz člena 40(2) sprejme ukrepe, da se določi:

(1) struktura in vsebina sporočil, ki se morajo izmenjati za namene členov od 20 do 24 med osebami in pristojnimi organi, ki jih zadeva gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ter med pristojnimi organi, ki jih to zadeva;

(2) pravila in postopke v zvezi z izmenjavo sporočil iz točke (1).

oddelek 3poenostavljeni postopki

ČLEN 28

Države članice lahko določijo poenostavljene postopke v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju.

Člen 29

Zadevne države članice lahko sporazumno določijo poenostavljene postopke za naslednje gibanje pod režimom odloga plačila trošarine:

(1) pogosto in redno gibanje med nekaterimi gospodarskimi subjekti v dveh ali več državah članicah;

(2) pogosto in redno gibanje med nekaterimi gospodarskimi subjekti v eni državi članici prek druge države članice;

(3) gibanje po fiksnih cevovodih med vsaj dvema državama članicama.

POGLAVJE VGibanje in obdavčenje trošarinskega blaga po sprostitvi v porabo

oddelek 1nabave, ki jih opravijo fizične osebe

ČLEN 30

1. Za trošarinsko blago, ki ga nabavijo fizične osebe za osebno uporabo in ga same prevažajo iz ene države članice v drugo, se trošarina obračuna le v državi članici, kjer je blago nabavljeno.

Za trošarinsko blago razen tobačnih proizvodov, ki jih nabavijo fizične osebe, velja prvi pododstavek tudi v primerih, kadar se blago prevaža v njihovem imenu.

Obdavčenje v državi članici, kjer je blago nabavljeno, velja tudi za trošarinsko blago, ki ga pošlje ena fizična oseba drugi fizični osebi neposredno ali posredno brez vsakršnega plačila.

2. Za ugotovitev, ali je trošarinsko blago odstavka 1 namenjeno za osebno uporabo, države članice upoštevajo vsaj naslednje:

(a) komercialni status imetnika trošarinskega blaga in njegove razloge za razpolaganje z njim;

(b) kraj, kjer je trošarinsko blago, ali če je ustrezno, uporabljeni način prevoza,

(d) naravo trošarinskega blaga;

(e) količino trošarinskega blaga.

oddelek 2skladiščenje v drugi državi članici

ČLEN 31

1. Kadar se trošarinsko blago, ki je že bilo sproščeno v porabo v eni državi članici, skladišči v komercialne namene v drugi državi članici, se trošarina pobere v drugi državi članici.

Za komercialne namene se štejejo vsi nameni razen osebne uporabe fizičnih oseb, kot je določeno v skladu s členom 30(2).

V primerih iz člena 30(1), kadar tobačnih izdelkov ne prevažajo zadevne fizične osebe, se šteje, da se skladiščijo za komercialne namene.

2. Brez poseganja v člen 36 se za trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo v eni državi članici in se giba na območju Skupnosti, ne šteje, da se skladišči za komercialne namene, dokler ne prispe v namembno državo članico, pod pogojem, da se gibanje izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v členu 32(3)(a), (b) in (c) ali členu 34(4)(a), (b) in (c), odvisno od primera.

3. Za trošarinsko blago, ki se skladišči na ladji ali zrakoplovu, ki pluje ali leti med dvema državama članicama, vendar ni na voljo za prodajo, ko je plovilo ali letalo na ozemlju ene od držav članic, se ne šteje, da se skladišči za komercialne namene v tej državi članici.

4. Trošarina se v državi članici, kjer je blago sproščeno v porabo, vrne ali odpusti, kadar pristojni organi namembne države članice ugotovijo, da je nastala obveznost plačila trošarine.

Člen 32

1. V primeru iz prvega pododstavka člena 31(1) je zavezanec za plačilo trošarine oseba, ki skladišči trošarinsko blago ali v imenu katere se trošarinsko blago skladišči.

Kadar pa se trošarinsko blago skladišči za dobavo gospodarskemu subjektu ali subjektu, za katerega velja javno pravo, ki ima sedež v državi članici, kjer se blago skladišči, je ta subjekt zavezanec za plačilo trošarine.

V primeru iz drugega pododstavka pristojni organi dovolijo prodajalcu na njegovo zahtevo, da zamenja zadevni gospodarski subjekt ali subjekt, za katerega velja javno pravo, kot zavezanca za plačilo trošarine, če prodajalec izpolnjuje zahteve iz člena 34(4).

2. Kadar oseba, ki skladišči trošarinsko blago ali v imenu katere se trošarinsko blago skladišči, nima sedeža v državi članici, kjer se blago skladišči, izpolni zahteve iz člena 34(4).

3. V primerih, ki niso navedeni v tretjem pododstavku odstavka 1 in odstavku 2, zavezanec za plačilo trošarine stori naslednje:

(a) pred odpremo blaga vloži prijavo pri pristojnih organih namembne države članice in jamči plačilo trošarine;

(b) zagotovi, da blago med gibanjem med državami članicami spremlja dokument, v nadaljevanju „spremni dokument“;

(d) privoliti v vse preglede, ki pristojnim organom namembne države članice omogočijo ugotoviti, da je trošarinsko blago dejansko prejeto in da je trošarina plačana.

4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 40(2) sprejme ukrepe, s katerimi določi obliko in vsebino spremnega dokumenta.

Člen 33

1. Kadar se trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo v državi članici, giba v namembni kraj v tej državi članici čez ozemlje druge države članice, veljajo naslednje zahteve:

(a) tako gibanje spremlja spremni dokument in se izvaja na podlagi ustreznega itinerarja;

(b) pošiljatelj pred odpremo blaga vloži prijavo pri pristojnih organih v kraju odpreme;

(d) pošiljatelj in prejemnik privolita v vse preglede, ki njunim davčnim organom omogočijo ugotoviti, da je trošarinsko blago dejansko prejeto.

2. Kadar se trošarinsko blago pogosto in redno giba pod pogoji iz odstavka 1, se lahko države članice dvostransko sporazumejo, da odobrijo poenostavljen postopek.

oddelek 3prodaja na daljavo

ČLEN 34

1. Trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo v eni državi članici in ki ga kupijo osebe v vlogi fizičnih oseb ter ga prodajalec ali nekdo v njegovem imenu neposredno ali posredno pošlje ali prevaža v drugo državo članico, je zavezano plačilu trošarine v namembni državi članici.

2. V primeru iz odstavka 1 obveznost za plačilo trošarine nastane ob dobavi trošarinskega blaga.

3. Trošarina v namembni državi članici se obračuna prodajalcu.

4. Prodajalec ravna v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a) prijavi se pri davčnih organih odpremne države članice;

(b) preden odpošlje trošarinsko blago, jamči plačilo trošarine pri davčnem uradu, ki ga namembna država članica posebej imenuje za prodajo na daljavo;

(c) na komercialnih dokumentih, ki spremljajo pošiljke trošarinskega blaga, navede identifikacijsko številko iz tretjega pododstavka odstavka 5;

(d) ob koncu obdobja, ki ga določi vsaka država članica, pošlje davčnemu uradu iz točke (b) dokument, v katerem navede količine trošarinskega blaga, dobavljene v tem obdobju.

5. Namembna država članica določi pogoje za izračun jamstva iz točke (b) odstavka 4.

Ob vložitvi jamstva mora prodajalec predložiti identifikacijski dokument iz točke (a) odstavka 4.

Namembna država članica nato prodajalcu dodeli identifikacijsko številko.

6. Davčni organi iz točke (a) odstavka 4 potrdijo dokument iz točke (d) odstavka 4, ki so mu, kadar je to primerno, priloženi administrativni in komercialni dokumenti, ki jih zahteva namembna država članica.

Trošarina se plača v skladu s postopkom, ki ga določi namembna država članica.

7. V primeru iz odstavka 1 se trošarina v prvi državi članici na zahtevo prodajalca vrne ali odpusti, če prodajalec ravna v skladu s postopkom iz odstavka 4.

Kadar je prodajalec imetnik trošarinskega skladišča, lahko države članice določijo poenostavljen postopek vračila ali odpustitve.

8. Komisija v skladu s postopkom iz člena 40(2) določi obliko in vsebino dokumentov iz točk (a) in (d) odstavka 4 ter določi podatke, ki jih je treba navesti v komercialnih dokumentih iz točke (c) odstavka 4.

oddelek 4uničenje in izguba

ČLEN 35

Kadar je za trošarinsko blago treba plačati trošarino na podlagi prvega pododstavka člena 31(1) ali člena 34(1), se trošarina ne zaračuna za trošarinsko blago, ki je bilo v celoti uničeno ali nepovratno izgubljeno.

Za to blago se smiselno uporabljata drugi in tretji pododstavek člena 7(4).

Jamstvo, vloženo v skladu s členom 32(3)(a) ali členom 34(4)(b), se v celoti ali delno sprosti.

oddelek 5nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga

ČLEN 36

1. Kadar trošarinsko blago, ki se giba v skladu s členom 31(2), ne prispe v namembno državo članico, se trošarina v skladu s prvim pododstavkom člena 31(1) zaračuna v državi članici, kjer se je zadevno gibanje končalo ali kjer se je blago prenehalo gibati.

Trošarina se zaračuna osebi, ki je jamčila njeno plačilo v skladu s členom 32(3)(a) ali členom 34(4)(b).

Ko je predložen dokaz, da so pristojni organi zadevne države članice ugotovili, da je nastala obveznost plačila trošarine, država članica, kjer je blago sproščeno v porabo, povrne ali odpusti trošarino; namembna država članica pa sprosti jamstvo, vloženo v skladu s členom 32(3)(a) ali členom 34(4)(b).

Kadar se gibanje konča ali preneha v državi članici, kjer je blago sproščeno v porabo, namembna država članica sprosti jamstvo, vloženo v skladu s členom 32(3)(a) ali členom 34(4)(b).

2. Kadar ni mogoče določiti, kje se je gibanje iz odstavka 1 končalo ali kje se je blago prenehalo gibati, se za ta dogodek, v nadaljevanju „nepravilnost“, šteje, da je bil storjen v državi članici, kjer je bilo blago sproščeno v porabo.

Če se pred iztekom treh let od datuma odpreme blaga ugotovi, v kateri državi članici je bila storjena nepravilnost, ta država članica o tem obvesti pristojne organe države članice, v kateri je bilo blago sproščeno v porabo.

Takoj ko druga država članica predloži dokaz, da je pobrala trošarino, država članica, kjer je bilo blago sproščeno v porabo, povrne ali odpusti trošarino, ki jo je zaračunala ali pobrala.

3. Če ni znan čas, ko je bila storjena nepravilnost, za namene tega člena velja, da je bila storjena, ko je bilo trošarinsko blago odpremljeno.

POGLAVJE VIRazno

ODDELEK 1 OZNAKA

ČLEN 37

1. Brez poseganja v člen 7(1) lahko države članice zahtevajo, da se trošarinsko blago v času, ko je sproščeno v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz prvega pododstavka člena 31(1) in člena 34(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označi z davčnimi oznakami ali nacionalnimi identifikacijskimi znaki, ki se uporabljajo za fiskalne namene.

2. Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic.

3. Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile prevaro, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da te oznake ali znaki ne ustvarjajo omejitev za prost pretok trošarinskega blaga.

Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, mora država članica, ki jih je izdala, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici.

4. Davčne oznake ali identifikacijski znaki v smislu odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Te oznake pa lahko države članice medsebojno priznajo.

oddelek 2mali proizvajalci vina

ČLEN 38

1. Države članice lahko male proizvajalce vina oprostijo zahtev iz poglavij III in IV ter drugih zahtev glede gibanja in nadzora. Če ti mali proizvajalci vina sami opravljajo transakcije znotraj Skupnosti, obvestijo svoje pristojne organe in ravnajo v skladu z zahtevami iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2001[23].

2. „Mali proizvajalci vina“ so osebe, ki proizvedejo povprečno manj kot 1 000 hl vina na leto.

3. Kadar so mali proizvajalci vina oproščeni v skladu z odstavkom 1, prejemnik obvesti pristojne organe namembne države članice o prejetih pošiljkah vina z dokumentom, določenim z Uredbo (EGS) št. 884/2001, ali s sklicevanjem nanj .

oddelek 3oskrba ladij in zrakoplovov

ČLEN 39

Dokler Svet ne sprejme določb Skupnosti o oskrbi ladij in zrakoplovov, lahko države članice še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe s tega področja.

POGLAVJE VIIKončne določbe

Člen 40

1. Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „Odbor za trošarine“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, traja tri mesece.

Člen 41

Poleg nalog iz člena 40 Odbor za trošarine preuči vprašanja v zvezi z uporabo določb Skupnosti o trošarini, ki jih odpre predsednik Odbora za trošarine bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 42

Direktiva 92/12/EGS se razveljavi s 1. aprilom 2009].

Sklici na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklici na to direktivo in se glasijo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 43

Do [31. decembra 2009] lahko odpremne države članice dovolijo, da se gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine začne v skladu s formalnostmi iz člena 15(6) in člena 18 Direktive 92/12/EGS.

Za navedena gibanja ter za njihov zaključek veljajo določbe iz prvega pododstavka ter členov 15(4) in (5) in člena 19 Direktive 92/12/EGS. Člen 15(4) navedene direktive velja za izdajatelje jamstva, določene v skladu s členom 17(1) te direktive.

Členi od 20 do 26 te direktive ne veljajo za navedena gibanja.

Člen 44

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 28. februarja 2009]. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2009].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih za področje, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 45

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 46

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Korelacijska tabela 1: Direktiva 92/12/EGS > nova direktiva |

Člen Direktive 92/12/EGS | Novi člen | Člen Direktive 92/12/EGS | Novi člen |

1 | 1 | 15(6) | 21 |

2 | 5, 6 | 16 | 18 |

3(1) | 1 | 17 | - |

3(2) | 2(2) | 18(1) | 20(1), 20(2), 27 |

3(3) | 2(3) | 18(2-6) | - |

4 | 4 | 19 | 20(3–5), 23, 24, 29 |

5(1) | 2(1), 7(2) | 20 | 9 |

5(2) | 7(2) | 21 | 37 |

5(3) | - | 22(1), 22(2) | 10 |

22(3) | 31(4) |

22(4) | 34(7) |

22(5) | - |

6(1) | 7(1), 7(2) | 23(1) | 11 |

23(1a) | 12 |

23(2) | - |

6(2) | 8 | 23(3) | - |

7 | 31, 32, 33 | 23(4) | - |

8 | 30 | 23(5) | 39 |

9 | 30 | 24 | 40, 41 |

10 | 34 | 25 | - |

11 | 14(1), 14(2) | 26 | - |

12 | 15(1) | 26a | - |

13 | 15(2) | 27 | - |

14 | 7(4), 7(5) | 28 | - |

15(1) | 16(1), 16(3) | 29 | 38 |

15(2) | - | 30 | - |

15(3) | 17 | 30a | - |

15(4) | 19(2) | 31 | 44, 45 |

15(5) | 20(8) | 32 | 46 |

Korelacijska tabela 2: nova direktiva > Direktiva 92/12/EGS |

Novi člen | Člen Direktive 92/12/EGS | Novi člen | Člen Direktive 92/12/EGS |

1 | 1, 3(1) | 21 | 15(6) |

2(1-3) | 5(1), 3(2), 3(3) | 22 | nov |

3 | nov | 23 | 19 |

4 | 4 | 24 | 19 |

5, 6 | 2 | 25 | nov |

7(1), 7(2) | 6(1), 5(1), 5(2) | 26 | nov |

7(3) | nov | 27 | 18(1) |

7(4), 7(5) | 14 | 28 | nov |

8 | 6(2) | 29 | 19(2) |

9 | 20 | 30 | 8, 9 |

10 | 22(1), 22(2) | 31, 32, 33 | 7 |

31(4) | 22(3) |

34(7) | 22(4) |

11 | 23(1) | 34 | 10 |

12 | 23(1a) |

13 | nov | 35 | nov (COM/2004/227) |

14 | 11 | 36 | nov (COM/2004/227) |

15 | 12, 13 | 37 | 21 |

16(1), 16(3) | 15(1) | 38 | 29 |

16(2) | nov |

17 | 15(3) | 39 | 23(5) |

18 | 16 | 40 | 24(1-3) |

19(1) | nov | 41 | 24(4) |

19(2) | 15(4) | 42 | nov |

20(1), 20(2) | 18(1) | 43 | nov |

20(3-5) | 19 | 44 | 31 |

20(6), 20(7) | nov | 45 | 31 |

20(8) | 15(5) | 46 | 32 |

[1] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/106/ES (UL L 359, 4.12.2004, str. 30).

[2] UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

[3] UL C 122, 30.4.2004, str. 44.

[4] UL L 283, 31.10.2003, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

[5] UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

[6] UL L 359, 4.12.2004, str. 1.

[7] UL L 276, 19.9.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1792/2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[9] UL C , , str. .

[10] UL C […], […], str. .

[11] UL C […], […], str. .

[12] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/106/ES (UL L 359, 4.12.2004, str. 30).

[13] UL L 316, 31.10.1992, str. 21. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

[14] UL L 316, 31.10.1992, str. 29.

[15] UL L 291, 6.12.1995, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/10/ES (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

[16] UL L 316, 31.10.1992, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/117/ES (UL L 333, 20.12.2003, str. 49).

[17] UL L 316, 31.10.1992, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/117/ES.

[18] UL L 283, 31.10.2003, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

[19] UL L 302, 19.10.1992, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006(UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

[20] UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

[21] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[22] UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

[23] UL L 128, 10.5.2001, str. 32.

52008PC0078