[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.4.2005

KOM(2005) 171 končno

2005/0062 (CNS)

2005/0063 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o ukrepih Skupnosti za nadzor aviarne influence

Predlog

ODLOČBA SVETA

o spremembi Odločbe Sveta 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine

(predložene s strani Komisije) {SEC(2005)549}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Okvir predloga

( Razlogi in cilji predloga

Komisija namerava posodobiti sedanje ukrepe Skupnosti za nadzor aviarne influence (AI), določene v Direktivi Sveta 92/40/EGS, da se dosežeta boljše preprečevanje ter nadzor izbruhov in da se zmanjšajo zdravstveno tveganje, stroški in izgube ter negativni vpliv te bolezni na celotno družbo. Predlagane spremembe pravnih aktov Skupnosti za nadzor aviarne influence morajo biti v skladu s spremembami Odločbe Sveta 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine, da se uskladi s tem predlogom in državam članicam zagotovi ustrezna finančna podpora v zvezi z nekaterimi novimi nadzornimi ukrepi.

( Splošni okvir

Aviarna influenca je resna, zelo nalezljiva bolezen perutnine in drugih ptic, ki jo povzročajo različne vrste virusa iz velike skupine virusov Influenzaviridae . Virus aviarne influence se lahko prenese tudi na druge živali in ljudi, navadno prek neposrednega stika z okuženimi pticami. V človeškem gostitelju se lahko bolezen razvije od blažje oblike vnetja veznice do resne bolezni, ki je lahko tudi smrtna; med še vedno trajajočo epidemijo aviarne influence v nekaterih območjih v Aziji je bila smrtnost zaradi te bolezni pri ljudeh zelo visoka.

Zaradi stalnih genetskih sprememb povzročiteljev bolezni in njihove mogoče „prilagoditve“ na novo okuženo žival ali človeškega gostitelja je tveganje, ki ga predstavljajo različni virusi aviarne influence za zdravje ljudi in živali raznoliko ter zelo nepredvidljivo. Vseeno zdajšnje znanje kaže, da je zdravstveno tveganje, ki ga povzročajo tako imenovani virusi nizko patogene aviarne influence (Low Pathogenic AI) (LPAI) – nižje od tveganja, ki ga povzročajo virusi visoko patogene aviarne influence (Highly Pathogenic AI) (HPAI), ki nastanejo z mutacijo nekaterih LPAI virusov, in sicer tipov H5 in H7, in ki lahko povzročijo bolezen perutnine s stopnjo smrtnosti 90 %.

V zvezi z javnim zdravjem razpoložljivi podatki kažejo, da so virusi HPAI tipov H5 in H7 odgovorni za veliko večino primerov aviarne influence pri ljudeh in vse primere smrti zaradi aviarne influence.

Na splošno domača perutnina ni okužena z aviarno influenco. Vseeno nekatere divje ptice (zlasti vodne ptice selivke, kot so race in gosi) delujejo kot trajni rezervoar virusov LPAI, s katerega se virus lahko občasno razširi na domačo perutnino. Sedaj niso na voljo ali predvideni nobeni ukrepi, ki bi ustavili ali zmanjšali kroženje virusa pri divjih pticah, ki živijo v naravi; to pomeni, da obstaja stalno tveganje prenosa zelo nevarnega virusa aviarne influence z divjih ptic na domačo perutnino ter nazadnje na druge živali in ljudi.

Iz nepojasnjenih razlogov se je v zadnjih letih povečalo število izbruhov aviarne influence. Pred kratkim so bili prijavljeni resni izbruhi aviarne influence (HPAI) pri različnih vrstah ptic – vključno z domačo perutnino, gojeno v različnih sistemih reje in upravljanja – v več različnih območjih sveta in na vseh celinah. Ti izbruhi so povzročili pogin ali uničenje zaradi nadzora bolezni stotine milijonov ptic in resne izgube za perutninsko industrijo po vsem svetu. V zvezi s temi izbruhi je bilo prijavljenih tudi več primerov okužbe pri ljudeh, nekateri so bili smrtni.

V EU so se v zadnjih petih letih večji izbruhi HPAI pojavili v Italiji (1999–2000) in na Nizozemskem, s sekundarno širitvijo v Belgijo in Nemčijo (2003). Ti izbruhi so imeli uničujoče posledice na perutninski sektor in negativen vpliv na družbo kot celoto – zlasti na Nizozemskem, kjer je bilo tudi nekaj primerov bolezni pri ljudeh. To se je zgodilo kljub strogim nadzornim ukrepom, ki so jih izvajale države članice, vključno z masovnim pobijanjem in uničevanjem perutnine ter drugih ptic na prizadetih območjih, ki je pogosto preseglo najnižje zahteve Direktive 92/40/EGS.

Po predhodnih krizah z zdravjem živali so ti izbruhi spodbudili nadaljnje kritike v državah članicah proti masovnem zakolu živali, zaradi dobrega počutja živali ter etičnih, socialnih, ekonomskih in okoljskih razlogov. Izvajanje teh ukrepov je imelo zelo negativen vpliv na javno mnenje in je povzročilo številne kritike, še zlasti v zvezi s posebnimi kategorijami ptic, kot so ogrožene vrste ali pasme, ter domačimi živalmi. Komisijo je prav tako kritiziralo Računsko sodišče zaradi gospodarskih posledic masovnega zakola v breme proračuna Komisije.

Znanstveniki menijo, da nenadzorovani izbruhi aviarne influence, zlasti tisti, ki jih povzročijo nekatere vrste virusov, po prenosu virusa s ptice ali druge živali na človeka, lahko sčasoma povzročijo nastanek virusov, ki so popolnoma prilagojeni ljudem in lahko povzročijo pandemijo influence, kot je bila „španska gripa“ v letih 1917–1919. Takšna pandemija lahko povzroči milijone smrti med ljudmi in velike socialno-ekonomske posledice po vsem svetu.

Direktiva 92/40/EGS določa obvezne ukrepe nadzora bolezni le v primeru bolezni perutnine, ki jo povzroči HPAI. Med zadnjimi epidemijami so bila pridobljena nova spoznanja. Izbruh aviarne influence, ki jo povzročijo virusi LPAI tipov H5 in H7, ki sta posledično mutirala v viruse HPAI, sta povzročila uničujoče posledice. Ko virus mutira, ga je izjemno težko nadzirati.

Glede na povečano znanje o tveganju za zdravje ljudi, ki jih povzročajo virusi aviarne influence, mnenje Znanstvenega odbora (ZO) ter najnovejše znanje o patogenezi, epidemiologiji in prenosu aviarne influence, obstaja jasna potreba po revidiranju in posodobitvi obstoječih pravnih aktov, ki bodo odražali ta napredek in izkušnje, ter po izboljšanju nadzora bolezni v prihodnosti, za LPAI in HPAI. To bo neposredno koristilo zdravju živali in posredno tudi zdravju ljudi.

( Obstoječe določbe na področju predloga

Direktiva Sveta 92/40/EGS; Odločba Komisije 2002/649/ES; Odločba Komisije 2002/673/ES; Odločba Komisije 2002/649/ES določa smernice za raziskave aviarne influence v ES pri perutnini in divjih pticah. Odločbi Komisije 2002/673/ES in 2004/630/ES potrjujeta programe držav članic za perutnino in divje ptice, ki potekajo sedaj.

Odločba 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine določa, da lahko države članice za nekatere ukrepe nadzora in izkoreninjenja aviarne influence (HPAI) prejemajo finančne prispevke Skupnosti.

( Usklajenost z drugimi politikami

Ker je v Prilogi I Pogodbe navedena živa perutnina, je ena od nalog Skupnosti na področju veterine izboljšati zdravstveno stanje perutnine ter s tem olajšati trgovino s perutnino in perutninskimi proizvodi, da se zagotovi razvoj tega sektorja. Poleg tega se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in presoja vplivov

( Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje z državami članicami v delovnih skupinah ter v elektronski izmenjavi osnutkov predlogov je potekala od julija do oktobra 2004.

Oktobra 2004 so se o osnutku predloga posvetovale evropske nevladne organizacije.

Kot rezultat posvetovanj so bili upoštevani predlogi o izboljšanju nekaterih členov osnutka predloga in njegovih Prilog.

( Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

1. Leta 2000 je Znanstveni odbor izrazil mnenje o aviarni influenci ter priporočil spremembo opredelitve iz Direktive 92/40/EGS, tako da se ukrepi nadzora bolezni sprejmejo tudi v primeru okužbe z nizko patogenimi sevi virusov.

2. Leta 2003 je bilo izdano drugo izvedensko mnenje o najnovejših diagnostičnih tehnikah in uporabi cepiva proti aviarni influenci.

3. Mnenje znanstvenega odbora je objavljeno na:

http//europa.eu.int/comm/food/fs/sc/scah/outcome_en.html .

Mnenje se je obravnavalo v osnutku predloga.

( Presoja vplivov

Ocenjene so bile tri politične možnosti, ki jih je v poročilu iz leta 2000 obravnaval Znanstveni odbor, in določena je bila presoja vplivov[1].

Rezultati se lahko povzamejo v naslednjih točkah:

Možnost 1: opredelitev aviarne influence in nadzornih ukrepov iz Direktive 92/40/EGS, s priporočilom, da države članice uvedejo omejitve za omejitev širjenja LPAI, se ne spremeni:

Vzdrževanje sedanjega stanja ne bi zmanjšalo tveganja Skupnosti za prihodnje izbruhe HPAI zaradi nenadzorovanega kroženja virusov LPAI na perutninskih farmah. Preprosto priporočilo državam članicam, da sprejmejo nacionalne ukrepe za nadzor LPAI ni zadostno jamstvo za izboljšanje nadzora bolezni in zmanjšanje tveganja za zdravje, ob upoštevanju protesta nosilcev dejavnosti zoper strožje ukrepe, ki se pri njihovih konkurentih v drugih državah članicah morda ne uvajajo v enaki meri. Izvajanje nacionalnih ukrepov za nadzorovanje LPAI v vsaki državi članici lahko tako vodi k resnim motnjam na trgu s perutnino in perutninskimi proizvodi ter k nelojalni konkurenci med proizvajalci perutnine na visokokonkurenčnem trgu.

Možnost 2: sprememba obstoječe opredelitve aviarne influence, ki vključuje tudi LPAI, tako da vzpostavi enake ukrepe za nadzor LPAI in HPAI:

Izvajanje sedanjih ukrepov za nadzor HPAI tudi v primeru LPAI bi bilo nesorazmerno s tveganjem, ki jih predstavlja LPAI za zdravje živali in ljudi; to bi lahko vodilo v masovno pobijanje živali – z velikim negativnim učinkom na dobro počutje živali – in zelo velike stroške za nadzor bolezni, v okoliščinah, v katerih tako masovno pobijanje in stroški niso upravičeni niti trajni. V primeru LPAI izvajanje obveznega in sistematičnega izkoreninjenja, ki bi vodilo v masovno pobijanje in uničenje živali, ni nujno, čeprav je v nekaterih primerih utemeljena rešitev, ob upoštevanju stroškov in tveganj v primerjavi s koristmi, ki jih prinaša. Poleg tega je treba več drugih pomožnih ukrepov za nadzor bolezni, ki so potrebni za HPAI, v primeru LPAI uporabiti na bolj prožen način.

Možnost 3 : sprememba opredelitve aviarne influence, da vključuje tudi LPAI, vendar predvideti določitev ukrepov za nadzor glede na različne vrste vpletenih virusov in živalskih gostiteljev:

Glavne koristi možnosti 3 bi bile zmanjšanje tveganja izbruha HPAI pri perutnini in drugih pticah z boljšim nadzorom LPAI in z oblikovanjem sorazmernega pristopa k tveganju, ki ga predstavljata ti dve bolezni. Ob tem bi bil ta pristop edini, ki bi se ujemal z novim poglavjem Zakonika OIE (Mednarodni urad za živalske kužne bolezni), ki bo dokončno sprejet maja 2005, in bi preprečil, da bi imeli ukrepi ES za nadzor bolezni negativen vpliv na mednarodno trgovino.

3. Pravni elementi predloga

( Povzetek predlaganih ukrepov

Direktiva 92/40/EGS bi se nadomestila z novo direktivo, ki posodablja obstoječe določbe, da se zagotovi boljše nadzorovanje aviarne influence, ob upoštevanju potrebe po čim večjem zmanjševanju masovnega zakola ptic.

V skladu z možnostjo 3 se v sedanje predpise o aviarni influenci vnesejo naslednje spremembe:

1. sprememba opredelitve aviarne influence, da se razširi obseg ukrepov za nadzor tudi na viruse LPAI, ki lahko mutirajo v viruse HPAI, z ohranitvijo razlikovanja med tema dvema boleznima, tako da se lahko izvajajo posebni ukrepi za nadzor glede na različno tveganje, ki ga predstavljajo zadevni virusi;

2. uvajanje obveznega nadzora za LPAI v vseh državah članicah.

3. novi in bolj prožni predpisi o cepljenju.

4. novi in prožni predpisi za nadzor LPAI in HPAI pri domačih pticah, ki niso perutnina, kot so ptice v živalskih vrtovih ali ogrožene vrste;.

5. novi predpisi, da se zagotovi sodelovanje med veterinarji držav članic in zdravstvenimi organi v primeru odkrivanja aviarne influence, za zaščito zdravja ljudi;

6. pooblastilo Komisiji, da s komitološkimi postopki sprejme nadaljnje in bolj specifične ukrepe za nadzor aviarne influence ter ustanovi banko cepiv za aviarno influenco.

( Pravna podlaga

Člen 37 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

( Načelo subsidiarnosti

Ukrepi za zdravstveno varstvo živali, določeni v tem predlogu, so v izključni regulativni pristojnosti Skupnosti. Zelo malo ukrepov, povezanih z javnim zdravjem, je usklajenih z načelom subsidiarnosti, ker so države članice v celoti pristojne, da, na primer, določajo ukrepe za preprečevanje bolezni za osebje, ki je izpostavljeno okuženi perutnini ali perutnini, za katero obstaja sum okužbe z aviarno influenco.

( Načelo sorazmernosti

Ta predlog določa minimalne ukrepe, ki se morajo izvajati v primeru izbruha aviarne influence pri perutnini in drugih pticah. Države članice lahko na področju, ki ga pokriva predlagana Direktiva, uvedejo strožje upravne in sanitarne ukrepe. Poleg tega so določeni predpisi, ki organom državam članicam omogočajo izvajanje ukrepov v sorazmerju z različno stopnjo razvoja bolezni.

( Izbira instrumentov

Predlagani instrument je direktiva.

Drugi načini ne bi bili primerni zaradi naslednjih razlogov:

Izkušnje z usklajenimi pravnimi akti Skupnosti na področju veterine od leta 1964 kažejo, da direktiva omogoča državam članicam zadostno prožnost pri izvajanju pravnih aktov v okviru njihovih zakonodajnih in upravnih sistemov. Glej tudi zgornje pripombe o sorazmernosti.

4. Proračunske posledice

Proračunske posledice tega predloga in povezanih predlogov za spremembo Direktive 90/424/EGS so navedene v presoji vplivov in se lahko strnejo tako:

Dodatni letni strošek v breme proračuna Skupnosti v zvezi s sprejetjem in izvajanjem zgoraj navedenih ukrepov bi bil 3 do 8 milijonov EUR, kar pomeni v povprečju 5,5 milijona EUR. Ti stroški se izravnajo s prihranki v zvezi z zmanjšanjem tveganja za prihodnje epidemije HPAI. Seveda ni mogoče natančno navesti, do kakšnega obsega bodo nov pravni akt povzročil zmanjšanje števila prihodnjih epidemij HPAI, katerih pojavljanje je še vedno zelo nepredvidljivo in jih nikdar ni mogoče popolnoma izključiti, ob upoštevanju narave zadevnega tveganja. Vseeno bi lahko, če bi bili ti ukrepi že sprejeti in bi se izvajali v EU v zadnjih petih letih, zelo verjetno preprečili eno od dveh velikih epidemij, ki so se v pojavile v Skupnosti. Na podlagi tega se lahko zato ocenjuje, da izvajanje predlaganih ukrepov lahko uspešno prepreči dve veliki epidemiji HPAI v naslednjih desetih letih.

Izdatki, ki so jih imele zadevne države članice z izplačevanjem nadomestil nosilcem kmetijskega gospodarstva za ukrepe izkoreninjenja ter za čiščenje in dezinfekcijo (izdatki, ki so načeloma upravičeni do 50 % financiranja Skupnosti v skladu s sedanjimi predpisi Odločbe 90/424/EGS) v zvezi z dvema velikima epidemijama, ki sta se pred kratkim pojavili v EU, so bili med 101 in 174 milijoni EUR. Zato je mogoče oceniti, da bi glede na sedanje stroške preprečevanje dveh morebitnih epidemij prihranilo 100 milijonov EUR ali več iz proračuna Skupnosti v obdobju desetih let. Ta prihranek bi presegel dodatne stroške, ki so predvideni za nove ukrepe za nadzor LPAI (približno 55 milijonov EUR v desetih letih).

Poleg tega se mora zaradi sprejetja drugih ukrepov za nadzor, ki izhajajo iz sedanjega predloga, vključno s cepljenjem, prihraniti pri pričakovanem zmanjšanem obsegu prihodnjih epidemij aviarne influence. Vendar je te prihranke zelo težko količinsko opredeliti.

5. Dodatne informacije

( Razveljavitev obstoječega pravnega akta

Zaradi sprejema predloga se bo razveljavil obstoječi pravni akt.

( Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na EGP.

2005/0062 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o ukrepih Skupnosti za nadzor aviarne influence

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Aviarna influenca je resna, zelo nalezljiva bolezen perutnine in drugih ptic, ki jo povzročajo različne vrste virusov influence. Ti virusi se lahko širijo tudi na sesalce, vključno s prašiči in ljudmi.

(2) Ker je v Prilogi I Pogodbe navedena živa perutnina, je ena od nalog Skupnosti na področju veterine izboljšati zdravstveno stanje perutnine in s tem okrepiti trgovino s perutnino in perutninskimi proizvodi ter zagotoviti razvoj tega sektorja. Poleg tega je treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi.

(3) Ukrepi Skupnosti za nadzor aviarne influence so bili določeni z Direktivo Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence[6], da se zagotovi zdravstveno varstvo živali in prispeva k razvoju perutninskega sektorja.

(4) Ukrepe, določene v Direktivi 92/40/EGS, je treba temeljito pregledati ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj o nevarnostih aviarne influence za zdravje živali in ljudi, razvoja novih laboratorijskih testov in cepiv ter izkušenj, pridobljenih med zadnjimi izbruhi te bolezni v Skupnosti in tudi v tretjih državah.

(5) Novi ukrepi Skupnosti morajo upoštevati tudi najnovejša mnenja Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali ter spremembe Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali ter Priročnika diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali Mednarodnega urada za živalske kužne bolezni (O. I. E.) v zvezi z aviarno influenco.

(6) Virusi influence vsebujejo veliko število različnih sevov virusov. Raven tveganj, ki jih predstavljajo različni sevi virusov influence za zdravje živali in ljudi, je zelo spremenljiva in do neke mere nepredvidljiva zaradi hitre mutacije virusa in možne prerazporeditve genskega materiala med različnimi sevi.

(7) Okužba z določenimi sevi virusov influence aviarnega izvora lahko sproži izbruhe bolezni pri domači perutnini v epizootskih razsežnostih in povzroči umrljivost in motnje perutnine v takšnem obsegu, da je lahko ogrožena donosnost celotnega sektorja reje perutnine. Virusi aviarne influence lahko okužijo tudi ljudi in so lahko resna nevarnost za javno zdravje.

(8) Sedanje znanje kaže, da je zdravstveno tveganje, ki ga predstavljajo tako imenovani virusi nizko patogene aviarne influence, nižje od tistega, ki ga predstavljajo virusi visoko patogene aviarne influence, ki nastanejo z mutacijo določenih nizko patogenih različic virusov.

(9) Pravni akti Skupnosti za nadzor aviarne influence morajo dati državam članicam možnost sprejetja ukrepov za nadzor bolezni na sorazmeren in prožen način, ob upoštevanju različnih stopenj tveganja, ki ga predstavljajo različni sevi virusov, verjetnega socialnega in gospodarskega vpliva zadevnih ukrepov na kmetijski sektor in na druge vpletene sektorje, in hkrati zagotoviti, da so ukrepi, sprejeti za vsak predviden potek določene bolezni, najustreznejši.

(10) Da bi preprečili in predvideli javnozdravstvene težave, ki jih lahko povzroči aviarna influenca, je treba doseči učinkovito komunikacijo in tesno sodelovanje med službami za javno zdravstvo in zdravje živali v državah članicah, tako, da lahko pristojni organi oblasti sprejmejo ustrezne ukrepe za varovanje zdravja ljudi, kadar je to potrebno.

(11) Glede na možnost, da virusi nizko patogene aviarne influence mutirajo v viruse visoko patogene aviarne influence, je treba sprejeti določbo za zgodnje odkrivanje okužb perutnine, usmerjene v hitro odzivanje in sprejetje ustreznih ukrepov, ki morajo vključevati sistem aktivnega nadziranja, ki ga izvajajo države članice. To nadziranje mora slediti splošnim smernicam, ki jih je treba prilagoditi glede na nadaljnje znanje in razvoj na tem področju.

(12) Vsak sum na okužbo z aviarno influenco, ki se lahko pojavi pri kliničnih ali laboratorijskih preiskavah, ali kakršen koli drug razlog, zaradi katerega se pojavi sum prisotnosti okužbe, mora sprožiti takojšnje uradne preiskave, da se lahko hitro in učinkovito ukrepa, kot je ustrezno. Te ukrepe je treba okrepiti takoj, ko se potrdi prisotnost okužbe, da se vključi izpraznitev okuženega kmetijskega gospodarstva in tistih, za katere obstaja tveganje okužbe.

(13) V primeru odkritja okužbe z virusom nizko patogene aviarne influence ali v primeru serološkega dokaza okužbe, kjer prisotnosti virusa ni mogoče potrditi s testom izolacije virusa, se lahko ukrepi za nadzor razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo v primeru odkritja virusa visoko patogene aviarne influence, ob upoštevanju različnih stopenj tveganja, ki jih predstavljata ti dve stanji.

(14) Ukrepe za nadzor bolezni in zlasti uvedbo zaščitenih območij je prav tako treba prilagoditi ob upoštevanju gostote populacije perutnine ter drugih dejavnikov tveganja na območju, kjer je bila odkrita okužba.

(15) Če pride do izbruha, je treba preprečiti tudi kakršno koli nadaljnje širjenje okužbe z natančnim spremljanjem in omejevanjem premikov perutnine ter uporabe proizvodov, ki bi lahko bili kontaminirani, s temeljitim čiščenjem in razkuževanjem okuženih obratov, z uvedbo okuženih in ogroženih območij okrog izbruha in po potrebi s cepljenjem.

(16) Ukrepi Skupnosti za nadzor virusa visoko patogene aviarne influence morajo temeljiti najprej na izselitvi okuženih jat, v skladu s pravnimi akti Skupnosti o dobrem počutju živali.

(17) Cepljenje proti aviarni influenci je lahko učinkovito orodje za dopolnjevanje ukrepov za nadzor bolezni in za preprečitev masovnega pobijanja in uničevanja perutnine in ptic. Sedanje znanje kaže, da je lahko cepljenje uporabno ne le v nujnih primerih, ampak tudi za preprečitev bolezni v okoliščinah večjega tveganja za prenos virusov aviarne influence s prosto živečih živali ali drugih virov. Zato je treba uvesti določbe za cepljenje v nujnih primerih in zaščitno cepljenje.

(18) Kljub temu, da je cepljena perutnina zaščitena pred kliničnimi znaki bolezni, se lahko okuži in lahko tako prispeva k nadaljnjemu širjenju okužbe. Cepljenje morajo zato spremljati ustrezni ukrepi za nadziranje in omejitev, določeni na ravni Skupnosti. Zato mora strategija cepljenja omogočiti razlikovanje med okuženimi in cepljenimi živalmi. Proizvode cepljene perutnine, kot so meso in konzumna jajca, je treba dati na trg v skladu z ustreznimi pravnimi akti Skupnosti, vključno s to direktivo.

(19) Skupnost in države članice morajo imeti tudi možnost oblikovanja zalog cepiva proti aviarni influenci, ki se uporabljajo za perutnino in druge ptice v nujnih primerih.

(20) Uvesti je treba določbe, da se zagotovi uporaba usklajenih postopkov in metod diagnostike aviarne influence, vključno z delovanjem referenčnega laboratorija Skupnosti in referenčnih laboratorijev v državah članicah.

(21) Uvesti je treba določbe, da se zagotovi potrebna stopnja pripravljenosti s strani držav članic za učinkovito spopadanje z nujnimi primeri, ki jih povzročijo eden ali več izbruhov aviarne influence, zlasti s pripravo načrtov ukrepov in ustanavljanjem centrov za nadzor. Takšni načrti ukrepov morajo upoštevati tveganje za javno zdravje, ki ga predstavlja aviarna influenca za delavce, ki so v stiku s perutnino, in za drugo osebje.

(22) Če se aviarna influenca odkrije med uvozom v karantenskem obratu ali centru, kakor je predvideno v Odločbi Komisije 2000/666/ES z dne 16. oktobra 2000 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in izdajanju veterinarskih potrdil za uvoz ptic razen perutnine in pogoje za karanteno[7], je treba to sporočiti Komisiji. Vendar sporočanje, kakor je predvideno v Direktivi Sveta 82/894//EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti[8], v primerih izbruhov v državah članicah ne bi bilo ustrezno.

(23) Temeljito čiščenje in razkuževanje mora biti sestavni del politike Skupnosti za nadzor v zvezi z aviarno influenco. Razkuževanja je treba izvajati v skladu z Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet[9].

(24) Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi[10], določa pravila za zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelavo in uporabo ali odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, vključno z živalmi, ki se pokončajo za izkoreninjenje kužnih živalskih bolezni, da se prepreči, da bi ti proizvodi predstavljali tveganje za zdravje živali in ljudi. Ta uredba in njeni izvedbeni ukrepi določajo splošni okvir za odstranjevanje mrtvih živali. Treba je zagotoviti sprejetje posebnih, dodatnih ali različnih ukrepov s postopkom komitologije, kjer je to potrebno, da se spodbudi nadaljnje ukrepe za nadzor aviarne influence.

(25) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravil za hrano živalskega izvora[11] in Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil[12] se lahko pod določenimi pogoji uporabljata za jajca, ki izvirajo iz gospodarstev, na katerih se redi perutnino, za katero se sumi, da je okužena z aviarno influenco.

(26) Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27) Z upoštevanjem razvoja znanstvenega in tehničnega znanja je treba predvideti možnost takojšnih sprememb Prilog k tej direktivi, če je to potrebno.

(28) Ob upoštevanju nepredvidljivosti virusov influence je treba zagotoviti, da je na voljo tudi hiter postopek za hitro sprejetje dodatnih ali bolj specifičnih ukrepov, na ravni Skupnosti, kadar so nujni, za nadzor vsakršne okužbe perutnine, drugih ptic ali drugih živali, ki jo povzročijo virusi aviarne influence in ki predstavlja resno nevarnost za zdravje živali in ljudi.

(29) Ta direktiva določa minimalne ukrepe za nadzor, ki se morajo izvajati v primeru izbruha aviarne influence pri perutnini in drugih pticah. Vendar lahko države članice na področju, ki ga pokriva ta direktiva, uvedejo strožje upravne in sanitarne ukrepe. Poleg tega ta direktiva določa, da organi držav članic lahko izvajajo ukrepe, sorazmerne s tveganjem za zdravje ljudi, ki ga predstavljajo različna stanja bolezni.

(30) V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje temeljnega cilja zagotavljanja razvoja perutninskega sektorja in prispevanja k varovanju zdravja živali treba in primerno določiti pravila o posebnih in minimalnih ukrepih, namenjenih preprečevanju in nadzoru aviarne influence. Ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe.

(31) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[13].

(32) Zaradi jasnosti in racionalnosti pravnih aktov Skupnosti je treba Direktivo 92/40/EGS razveljaviti in nadomestiti s to direktivo.

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa:

a) nekatere preventivne ukrepe, namenjene nadziranju in hitremu odkrivanju aviarne influence ter povečanju raven ozaveščenosti in pripravljenosti pristojnih organov in kmečkega prebivalstva na nevarnosti te bolezni;

b) minimalne ukrepe za nadzor, ki se morajo izvajati v primeru izbruha aviarne influence pri perutnini in drugih pticah ter možnega širjenja virusov aviarne influence na sesalce;

c) druge ukrepe, ki se morajo izvajati, če se ugotovi resna nevarnost za zdravje živali ali ljudi v zvezi z vsakršno okužbo ptic ali sesalcev, ki jo povzročijo virusi influence aviarnega izvora, in da se prepreči prenos okužbe s teh živali na ljudi.

2. Države članice lahko na področju, ki ga pokriva ta direktiva, uvedejo strožje ukrepe.

Člen 2 Opredelitve aviarne influence, visoko patogene aviarne influence in nizko patogene aviarne influence

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „aviarna influenca“ pomeni okužbo perutnine ali drugih ptic, ki jo povzroči virus influence tipa A:

a) podtipa H5 ali H7; ali

b) z intravenoznim indeksom patogenosti, ki je pri šest tednov starih piščancih višji od 1,2;

2. „visoko patogena aviarna influenca (HPAI)“ pomeni okužbo perutnine ali drugih ptic, ki jo povzročijo:

a) virusi aviarne influence podtipov H5 in H7 z zaporedjem nukleotidov, ki kodifirajo multiple bazične aminokisline na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina, podobnih tistim, ki so bili opaženi pri drugih virusih HPAI, kar kaže, da lahko molekulo hemaglutinina razcepi proteaza v celicah gostitelja; ali

b) virusi aviarne influence z intravenoznim indeksom patogenosti, ki je pri šest tednov starih piščancih višji od 1,2;

3. „nizko patogena aviarna influenca (LPAI)“ pomeni okužbo perutnine ali drugih ptic, ki jo povzročijo virusi aviarne influence podtipov H5 in H7, ki ne sodijo v opredelitev pod točko (2).

Člen 3 Druge opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „perutnina“ pomeni vse ptice, ki se gojijo ali so v ujetništvu za proizvodnjo mesa, valilnih jajc in konzumnih jajc, za proizvodnjo drugih tržnih proizvodov, za obnovo populacije prosto živečih ptic ali za vzrejo teh kategorij ptic;

2. „prosto živeča ptica“ pomeni ptico, ki živi na prostem in se ne goji na nobenem gospodarstvu, opredeljenem pod točko 5;

3. „druga ptica“ pomeni vsako ptico, ki ni perutnina in se jo redi v ujetništvu za sejme, dirke, razstave in tekmovanja (okrasne ptice in tekmovalni golobi) ali iz kakršnega koli drugega razloga, ki ni omenjen pod točko 1;

4. „uradno registrirane redke vrste perutnine ali drugih ptic“ pomeni vsako perutnino ali druge ptice, ki jih je pristojni organ uradno priznal kot takšne, v okviru načrta ukrepov iz člena 63;

5. „gospodarstvo“ pomeni kateri koli kmetijski ali drug obrat, kot so valilnice, cirkusi, živalski vrtovi, trgovine s hišnimi pticami, tržnice s pticami in voliere, v katerem se stalno ali začasno redi ali goji perutnina ali druge ptice, razen:

a) klavnice, prevozna sredstva, karantenski obrati ali centri, mejne kontrolne točke in laboratoriji; in

b) bivalni prostori ljudi na takšnih gospodarstvih za namene drugega pododstavka člena 11(9), člena 19(e), člena 30(f), člena 39(5)(g) in člena 44(1)(h), razen če se perutnina ali druge ptice tu stalno redijo;

6. „komercialno gospodarstvo s perutnino“ pomeni gospodarstvo, kjer se perutnina goji v tržne namene;

7. „nekomercialno gospodarstvo/gospodarstvo s hišnimi pticami“ pomeni gospodarstvo, kjer perutnino ali druge ptice gojijo sami lastniki:

a) za lastno uživanje perutnine ali drugih ptic ali proizvodov, ki izhajajo iz njih; ali

b) kot hišne živali;

8. „oddelek s perutnino“ ali „oddelek z drugimi pticami“ pomeni eno ali več perutninskih gospodarstev ali gospodarstev z drugimi pticami v okviru skupnega sistema upravljanja biološke varnosti, v katerih je podpopulacija perutnine ali drugih ptic s posebnim zdravstvenim statusom glede na aviarno influenco, ki je predmet ustreznih ukrepov za nadziranje, kontrolo in biološko varnost;

9. „jata“ pomeni vso perutnino ali druge ptice v posamezni proizvodni enoti;

10. „proizvodna enota“ pomeni enoto na gospodarstvu, za katero uradni veterinar zagotavlja, da je popolnoma neodvisna od katere koli druge enote na istem gospodarstvu glede na njeno lokacijo in vsakodnevno oskrbovanje perutnine ali drugih ptic, ki se tam gojijo;

11. „perutnina na začetku nesnosti“ pomeni perutnino pred dobo nesnosti;

12. „valilna jajca“ pomeni jajca za valitev, ki jih znese perutnina;

13. „enodnevni piščanci“ pomeni vso perutnino, staro manj kot 72 ur, ki še ni bila krmljena; brazilske race (Cairina moschata) ali njihove križance pa je dovoljeno krmiti;

14. „diagnostični priročnik“ pomeni diagnostični priročnik iz člena 51(1);

15. „okužena perutnina“ in „okužene druge ptice“ pomeni vsako perutnino ali druge ptice:

a) pri katerih je bila potrjena prisotnost aviarne influence v skladu z diagnostičnim priročnikom; ali

b) v primeru drugega in naknadnih izbruhov aviarne influence, vsako perutnino ali druge ptice, pri katerih klinični znaki, patoanatomske spremembe ali reakcije pri laboratorijskih testih, opravljenih v laboratorijih, odobrenih v skladu s prvim pododstavkom člena 51(3) („odobren laboratorij“), ustrezajo diagnozi aviarne influence v skladu z diagnostičnim priročnikom;

16. „perutnina ali druge ptice, za katere obstaja sum okužbe“ pomeni vsako perutnino ali druge ptice, ki kažejo klinične znake ali patoanatomske spremembe ali reakcije pri laboratorijskih testih, ki so takšni, da ni mogoče izključiti prisotnosti aviarne influence;

17. „inkubacijsko obdobje“ pomeni obdobje največ 21 dni med verjetnim datumom okužbe in pojavom kliničnih znakov aviarne influence;

18. „lastnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je lastnik ali goji ali je sicer odgovoren za perutnino ali druge ptice, in sicer odplačno ali neodplačno;

19. „pristojni organ“ pomeni organ države članice, ki je pristojen za izvajanje veterinarskih pregledov ali upravnega ukrepa v skladu s to direktivo, ali kateri koli organ, kateremu je država članica dodelila to pristojnost;

20. „veterinarski pregled“ pomeni vsak fizični pregled in/ali upravno formalnost, ki ju izvede pristojni organ;

21. „uradni veterinar“ pomeni veterinarja, ki ga imenuje pristojni organ;

22. „uradno nadziranje“ pomeni dejavnost natančnega opazovanja zdravstvenega stanja glede aviarne influence s strani pristojnega organa, ki lahko vodi do nadaljnjih preiskav, ki jih opravi ta organ.

23. „uradni nadzor“ pomeni ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ, da preveri in potrdi, da oseba izpolnjuje ali je izpolnjevala navodila glede aviarne influence, ki jih je prejela od tega organa;

24. „pokončanje“ pomeni vsak postopek razen zakola, ki povzroči smrt živali ali ptice;

25. „zakol“ pomeni vsak postopek, ki povzroči smrt živali ali ptice tako, da ta krvavi;

26. „odstranjevanje“ pomeni zbiranje, prevažanje, skladiščenje, ravnanje, predelovanje in uporabo ali odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov v skladu z:

a) Uredbo (ES) št. 1774/2002; ali

b) podrobnimi pravili iz člena 64(1) te direktive;

27. „banka cepiva Skupnosti“ pomeni primerne prostore, določene v skladu s členom 59(1) te direktive za shranjevanje zalog Skupnosti cepiva proti aviarni influenci, odobrenih v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta[14] in Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta[15];

28. „kontaktno gospodarstvo“ je gospodarstvo, na katerega bi lahko bila vnesena aviarna influenca zaradi njegove lokacije, premikov oseb, perutnine ali drugih ptic, vozil ali na kateri koli drug način ;

29. „sum izbruha“ pomeni gospodarstvo s perutnino ali drugimi pticami, za katero pristojni organ sumi, da je na njem prisotna aviarna influenca;

30. „izbruh“ pomeni gospodarstvo, za katerega je pristojni organ potrdil aviarno influenco;

31. „primarni izbruh“ pomeni izbruh, ki epidemiološko ni povezan s predhodnim izbruhom na istem območju države članice, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 64/432/EGS[16], ali prvi izbruh na drugem območju iste države članice;

32. „razlikovanje med okuženimi in cepljenimi živalmi (strategija DIVA)“ pomeni strategijo cepljenja, ki omogoča razlikovanje med cepljenimi/okuženimi in cepljenimi/neokuženimi živalmi z uporabo diagnostičnih testov za odkrivanje protiteles proti divjemu virusu ter uporabo necepljenih kontrolnih ptic;

33. „izpraznitev“ pomeni odstranitev vse perutnine ali drugih ptic z gospodarstva, oddelka s perutnino ali drugimi pticami ali iz proizvodne enote;

34. „sesalec“ pomeni žival, ki spada v razred sesalcev ( Mammalia );

35. „trupla“ pomeni perutnino ali druge ptice, ki so umrle ali so bile pokončane.

POGLAVJE II

NADZIRANJE, OBVEŠČANJA IND EPIDEMIOLOŠKE PREISKAVE

Člen 4 Letni programi nadziranja

1. Države članice zagotovijo, da se vsako leto sprejmejo programi nadziranja, ki so skladni s Prilogo I, da:

a) se odkrije razširjenost okužb z virusom aviarne influence podtipov H5 in H7 pri različnih vrstah perutnine,

b) se prispeva k znanju o grožnjah, ki jih predstavljajo prosto živeče živali v zvezi s katerim koli virusom influence aviarnega izvora pri pticah.

2. Države članice predložijo letne programe nadziranja Komisiji v odobritev do 15. junija 2007 in po tem 15. junija vsako leto v skladu s postopkom iz člena 65(2).

3. Države članice Komisiji vsako leto do 15. marca v letu, ki sledi izvajanju, predložijo poročilo o izvajanju letnih programov nadziranja.

Člen 5 Poročanje in obveščanja

1. Države članice zagotovijo takojšnje poročanje pristojnim organom o vseh primerih okužene perutnine, okuženih drugih ptic ali perutnine ali drugih ptic, za katere obstaja sum okužbe.

2. Poleg zahtev, navedenih v pravnih aktih Skupnosti, o obveščanju o izbruhih bolezni pri živalih, države članice obvestijo Komisijo v skladu s Prilogo II, in sicer o:

a) vseh pozitivnih ugotovitvah aviarne influence, ki jih potrdi pristojni organ, v klavnicah, prevoznih sredstvih, mejnih kontrolnih točkah in na drugih mestih v mejnih objektih in karantenskih obratih Skupnosti ali centrih, ki delujejo v skladu s pravnimi akti Skupnosti na področju uvoza perutnine in drugih ptic;

b) rezultatih uradnega nadziranja aviarne influence, ki se je izvajalo pri perutnini, drugih pticah ali drugih živalih, vključno s pozitivnimi ugotovitvami pri prosto živečih pticah; in

c) vsaki okužbi perutnine, drugih ptic ali drugih živalih, ki jo je povzročil katerikoli virus influence aviarnega izvora, razen tistega iz člena 2(1), ki lahko predstavlja resno grožnjo zdravju živali in ljudi.

Člen 6 Epidemiološka preiskava

1. Države članice zagotovijo, da se epidemiološke preiskave izvajajo na podlagi vprašalnikov, uvedenih v okviru načrtov ukrepov iz člena 63.

2. Epidemiološka preiskava obravnava naslednje:

a) čas, ko je aviarna influenca morda bila prisotna na gospodarstvu ali v drugih objektih ali prevoznih sredstvih;

b) možen izvor aviarne influence na gospodarstvu, v klavnici ali v prevoznem sredstvu;

c) identifikacijo katerega koli kontaktnega gospodarstva;

d) premiki perutnine ali drugih ptic, ljudi, vozil ali vsakega materiala ali snovi, ki je verjetno povzročila širjenje virusa aviarne influence.

3. Pristojni organ upošteva epidemiološko preiskavo pri:

a) odločitvi, ali je treba uporabiti dodatne ukrepe za nadzor bolezni, kot je predvideno v tej direktivi; in

b) odobritvi odstopanja, kot je predvideno v tej direktivi.

4. Če epidemiološka preiskava pokaže, da se je aviarna influenca morda razširila iz ali v druge države članice, se Komisija in druge zadevne države članice nemudoma obvesti o rezultatih vseh ugotovitev preiskave.

POGLAVJE III

UKREPI, KI SE IZVAJAJO V PRIMERIH SUMA IZBRUHOV

Člen 7 Ukrepi, ki se izvajajo na gospodarstvih

1. Pristojni organ v primeru suma izbruha nemudoma sproži preiskavo za potrditev ali izključitev prisotnosti aviarne influence in vzpostavi uradno nadziranje gospodarstva. Pristojni organ zagotovi tudi upoštevanje ukrepov iz odstavkov 2 in 3.

2. Pristojni organ zagotovi, da se na gospodarstvu izvajajo naslednji ukrepi:

a) perutnina in druge ptice ter vsi sesalci domačih vrst se preštejejo ali, če je treba, ocenijo po kategorijah;

b) sestavi se seznam približnega števila perutnine in drugih ptic ter vseh sesalcev domačih vrst, ki so že oboleli, poginili ali se bodo verjetno okužili v posamezni kategoriji na gospodarstvu; ta seznam se dnevno posodablja, da se upoštevajo izvalitve in pogini v obdobju suma izbruha, in se predloži pristojnemu organu na njegovo zahtevo;

c) perutnina in druge ptice morajo biti zaprte v prostore, v katerih so vhlevljene, ali ograjene na katerem drugem kraju, kjer se jih lahko osami, da se preprečijo stiki z drugo perutnino, drugimi pticami ali prosto živečimi pticami;

d) perutnina in druge ptice ne smejo priti na gospodarstvo, niti ga zapustiti;

e) trupla, perutninsko meso ali meso drugih ptic, vključno z odpadki („meso“), živalska krma, orodje, materiali, odpadki, gnoj perutnine ali gnoj drugih ptic („gnoj“), uporabljena stelja ali karkoli, s čimer bi se lahko prenesla aviarna influenca, ne sme zapustiti gospodarstva brez dovoljenja pristojnega organa;

f) jajca ne smejo zapustiti gospodarstva, razen jajc, vključno z valilnimi jajci, za katera pristojni organ odobri, da se pošljejo neposredno v obrat za proizvodnjo jajčnih proizvodov, kot določa Oddelek X Poglavja II Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ter se jih obravnava in obdeluje v skladu s Poglavjem IX Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004; kjer pristojni organ izda takšno dovoljenje, zanj veljajo pogoji iz Priloge III k tej direktivi;

g) za premike oseb, sesalcev domačih vrst, vozil in opreme na gospodarstvo ali z njega veljajo pogoji in odobritve s strani pristojnega organa;

h) ustrezni načini razkuževanja se uporabljajo na vhodih in izhodih gospodarstva in poslopij, v katerih je nastanjena perutnina in druge ptice, v skladu z navodili pristojnega organa.

3. Pristojni organ zagotovi, da se epidemiološka preiskava izvede v skladu s členom 6 („epidemiološka preiskava“).

Člen 8 Odstopanja od nekaterih ukrepov, ki se izvajajo na gospodarstvih

Pristojni organ lahko odobri odstopanja od ukrepov iz točk (c) do (f) člena 7(2) na podlagi ocene tveganja in ob upoštevanju previdnostnih ukrepov in namembnega kraja ptic ali proizvodov.

Člen 9 Trajanje ukrepov, ki se izvajajo na gospodarstvih

Ukrepi, ki se izvajajo na gospodarstvih v primerih suma izbruhov, kot so določeni v členu 7, se uporabljajo, dokler pristojni organ ne izključi prisotnosti aviarne influence.

Člen 10 Dodatni ukrepi na podlagi epidemiološke preiskave

1. Pristojni organ lahko na podlagi predhodnih rezultatov epidemiološke preiskave uporabi ukrepe iz odstavkov 2, 3 in 4, zlasti, če je gospodarstvo na območju z veliko gostoto perutnine.

2. Časovna omejitev se lahko uvede za premike perutnine, drugih ptic in jajc ter za premike vozil v zvezi s perutninskim sektorjem na širšem območju ali v celotni državi članici.

Ta omejitev se lahko razširi na premike sesalcev domačih vrst, vendar ne presega 72 ur, razen v primeru posebnih okoliščin.

3. Na gospodarstvu se lahko uporabijo ukrepi iz člena 11.

Vendar, če okoliščine dovoljujejo, se izvajanje teh ukrepov lahko omeji le na perutnino, za katero obstaja sum okužbe, in na proizvodne enote.

Vzamejo se vzorci pokončane perutnine ali drugih ptic, ko se jih pokonča, da se lahko potrdi ali izključi tveganje suma izbruha, v skladu z diagnostičnim priročnikom.

4. Okoli gospodarstva se lahko vzpostavi začasno nadzorovano območje in po potrebi uporabijo nekateri ali vsi ukrepi iz člena 7(2) na gospodarstvih na tem območju.

POGLAVJE IV

UKREPI, KI SE IZVAJAJO V PRIMERIH IZBRUHA VISOKO PATOGENE AVIARNE INFLUENCE ( HPAI)

ODDELEK 1 UKREPI, KI SE IZVAJAJO NA GOSPODARSTVIH

ČLEN 11 Ukrepi, ki jih izvaja pristojni organ

1. Pristojni organ v primeru izbruha HPAI zagotovi, da se izvajajo ukrepi iz členov 7(2) in (3) in odstavkov 2 do 10 tega člena.

2. Vsa perutnina in druge ptice na gospodarstvu, pri katerih je bila potrjena HPAI, se nemudoma pokonča pod uradnim nadzorom. Pokončanje se izvede tako, da se prepreči tveganje širjenja aviarne influence, zlasti med prevozom ali pokončanjem, in v skladu z Direktivo Sveta 93/119/EGS[17].

Na podlagi ocene tveganja v zvezi z nadaljnjim širjenjem aviarne influence se lahko pokonča tudi druge vrste ptic na gospodarstvu.

3. Perutnina in druge ptice, ki so poginile ali bile pokončane, ter valilna in konzumna jajca na gospodarstvu se odstranijo pod uradnim nadzorom.

4. Za perutnino, že izvaljeno iz jajc, ki so bila na gospodarstvu zbrana v obdobju med verjetnim datumom nastopa HPAI in izvajanjem ukrepov iz člena 7(2), se uvede uradni nadzor in izvedejo preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom.

5. Za meso zaklane perutnine ter valilna in konzumna jajca, zbrana na gospodarstvu v obdobju med verjetnim datumom nastopa HPAI na gospodarstvu in izvajanjem ukrepov iz člena 7(2), se, kjer je mogoče, ugotovi njihov izvor in se jih odstrani pod uradnim nadzorom.

Vendar lahko pristojni organ izda dovoljenja, da se konzumna jajca pošljejo neposredno v obrat za proizvodnjo jajčnih proizvodov, kot določa Oddelek X Poglavja II Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ter se jih obravnava in obdeluje v skladu s Poglavjem XI Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004. Za vsako takšno dovoljenje veljajo pogoji iz Priloge III k tej direktivi.

6. Vse snovi in odpadki, ki bi lahko bili kontaminirani, na primer krma za perutnino („krma“), se uničijo ali obdelajo na način, ki zagotavlja uničenje virusa aviarne influence, v skladu z navodili uradnega veterinarja.

7. Gnoj, gnojevko in steljo, ki bi lahko bili kontaminirani, se obdela v skladu s členom 49.

8. Po odstranitvi trupel se poslopja, uporabljena za nastanitev, oprema, ki bi lahko bila kontaminirana, in vozila, uporabljena za prevoz perutnine in drugih ptic, trupel, mesa, krme, gnoja, gnojevke, stelje in drugih materialov ali snovi, ki bi lahko bile kontaminirane, očistijo, razkužijo ali obdelajo v skladu s členom 49.

9. Druge domače ptice ali sesalci domačih vrst ne smejo priti na gospodarstvo ali ga zapustiti brez dovoljenja pristojnega organa.

Ta omejitev ne velja za sesalce domačih vrst, ki imajo dostop le do bivalnih prostorov ljudi.

10. V primeru primarnega izbruha se izolat virusa pregleda z laboratorijskim postopkom v skladu z diagnostičnim priročnikom za določanje genetskega podtipa.

Ta izolat virusa se v skladu s členom 52(1) čim prej predloži referenčnemu laboratoriju Skupnosti.

Člen 12 Odstopanja od nekaterih ukrepov, ki se izvajajo na gospodarstvih

1. Države članice sestavijo podrobna pravila za odobritev odstopanj iz členov 13 in 14, vključno z ustreznimi alternativnimi ukrepi in pogoji.

2. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsakem odstopanju, odobrenem v skladu s členom 13(1) in členom 14.

3. Komisija tam, kjer je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 13(1) in členom 14, nemudoma pregleda stanje z zadevno državo članico in čimprej v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali („Odbor“).

4. Ob upoštevanju vsakega odobrenega odstopanja v skladu s členom 13(1) in členom 14 se lahko sprejmejo ukrepi za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 65(3).

Člen 13 Odstopanja, ki zadevajo nekatera gospodarstva

1. Pristojni organ lahko odobri odstopanja od ukre pov iz prvega pododstavka člena 11(2) v primerih izbruha HPAI v nekomercialnem gospodarstvu/gospodarstvu z ljubiteljskimi vrstami ptic, cirkusu, živalskem vrtu, trgovini s hišnimi pticami, rezervatu za živali, ograjenem območju za gojenje perutnine ali drugih ptic v znanstvene namene ali namene v zvezi z ohranitvijo ogroženih vrst ali uradno registriranih redkih vrst perutnine ali drugih ptic, če takšna odstopanja ne ogrožajo nadzora bolezni in temeljnih interesov Skupnosti.

2. Pristojni organ zagotovi, da se tam, kjer se odobri odstopanje v skladu z odstavkom 1, perutnino in druge ptice, ki jih zadeva odstopanje:

a) povsem izolira od druge perutnine ali drugih ptic in, kjer je potrebno, od prosto živečih ptic;

b) nadalje nadzira in testira v skladu z diagnostičnim priročnikom, dokler laboratorijski testi ne pokažejo, da ne pomenijo več bistvenega tveganja za nadaljnje širjenje HPAI; in

c) ne prenese z izvornega gospodarstva, razen za zakol ali na drugo gospodarstvo, ki je:

i) v isti državi članici, v skladu z navodili pristojnega organa; ali

ii) v drugi državi članici, na podlagi sporazuma z namembno državo članico.

oddelek 2ukrepi, ki se izvajajo v ločenih proizvodnih enotah in na kontaktnih gospodarstvih

ČLEN 14 Ukrepi, ki se izvajajo v primerih izbruhov HPAI v ločenih proizvodnih enotah

V primerih izbruha HPAI na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni organ odobri odstopanja od ukrepov iz prvega pododstavka člena 11(2) za proizvodne enote, v katerih je zdrava perutnina, če takšna odstopanja ne ogrožajo ukrepov za nadzor bolezni in temeljnih interesov Skupnosti.

Takšna odstopanja se odobrijo le za dve ločeni proizvodni enoti ali več, če je uradni veterinar, ob upoštevanju sestave, velikosti, delovanja, vrste nastanitve, krme, vodnega vira, opreme, osebja in obiskovalcev v poslopjih, prepričan, da so povsem neodvisne od drugih proizvodnih enot v zvezi s položajem in vsakodnevnim oskrbovanjem perutnine, ki se jo tam goji.

Člen 15 Ukrepi, ki se izvajajo na kontaktnih gospodarstvih

1. Pristojni organ na podlagi epidemiološke preiskave odloči, ali se gospodarstvo šteje za kontaktno gospodarstvo.

Pristojni organ zagotovi, da se ukrepi iz člena 7(2) izvajajo na kontaktnih gospodarstvih, dokler ni izključena prisotnost HPAI v skladu z diagnostičnim priročnikom.

2. Pristojni organ na podlagi epidemiološke preiskave izvede ukrepe iz člena 11 na kontaktnih gospodarstvih in še zlasti, če je kontaktno gospodarstvo na območju z veliko gostoto perutnine.

Glavna merila, ki se upoštevajo pri izvajanju ukrepov iz člena 11 na kontaktnih gospodarstvih, so navedena v Prilogi IV.

3. Pristojni organ zagotovi, da se vzamejo vzorci perutnine, ko se jo pokonča, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa HPAI v teh kontaktnih gospodarstvih v skladu z diagnostičnim priročnikom.

oddelek 3 OKUžENA IN OGROžENA OBMOčJA TER DRUGA OBMOčJA Z OMEJITVAMI

ČLEN 16 Vzpostavitev okuženih in ogroženih območij ter drugih območij z omejitvami v primerih izbruhov HPAI

1. Pristojni organ takoj po izbruhu HPAI vzpostavi:

a) okuženo območje s polmerom najmanj treh kilometrov okoli gospodarstva;

b) ogroženo območje s polmerom najmanj 10 kilometrov okoli gospodarstva, vključno z okuženim območjem.

2. Pristojni organ pri vzpostavitvi okuženih in ogroženih območij v skladu z odstavkom 1 upošteva vsaj naslednja merila:

a) epidemiološko preiskavo;

b) geografski položaj, zlasti naravne meje;

c) položaj in bližino gospodarstev;

d) vzorce premikov perutnine in drugih ptic ter trgovine z njimi ter razpoložljivost klavnic;

e) sredstva in osebje, na voljo za nadzor premikov perutnine in drugih ptic, njihovih trupel, gnoja, stelje ali uporabljene stelje na okuženih in ogroženih območjih, zlasti če je treba perutnino ali druge ptice, ki bodo pokončane in odstranjene, premakniti z gospodarstva njihovega izvora.

3. Pristojni organ lahko vzpostavi druga območja z omejitvami okoli ali blizu okuženih in ogroženih območij ob upoštevanju meril iz odstavka 2.

4. Če okuženo, ogroženo ali drugo območje z omejitvami vključuje ozemlja različnih držav članic, pristojni organi zadevnih držav članic sodelujejo pri vzpostavitvi območja.

Člen 17 Ukrepi, ki se izvajajo na okuženih in ogroženih območjih

1. Pristojni organ zagotovi, da se na okuženih in ogroženih območjih izvajajo naslednji ukrepi:

a) vzpostavi se ureditev, ki omogoča sledenje premikov perutnine ali drugih ptic, mesa, jajc, trupel in krme;

b) lastniki morajo pristojnemu organu na njegovo zahtevo predložiti vse zadevne podatke v zvezi s perutnino ali drugimi pticami in jajci, ki pridejo na gospodarstvo ali ga zapustijo.

2. Pristojni organ zagotovi, da se vse zadevne osebe v celoti zavedajo veljavnih omejitev na okuženih in ogroženih območjih.

Ti podatki se lahko sporočijo prek opozorilnih napisov, medijev, kot sta tisk in televizija, ali prek drugih primernih sredstev.

oddelek 4Ukrepi, ki se izvajajo na OKUžENEM OBMOčJU

ČLEN 18 Popis in obiski uradnega veterinarja ter nadziranje

Pristojni organ zagotovi, da se na okuženih območjih izvajajo naslednji ukrepi:

a) čim prej se opravi popis vseh gospodarstev;

b) v sedmih dneh od datuma vzpostavitve okuženega območja vsa gospodarstva obišče uradni veterinar, ki opravi klinični pregled perutnine in drugih ptic in po potrebi zbere vzorce za laboratorijske teste; vodi se evidenca takšnih obiskov in ugotovitev;

c) dodatno nadziranje se začne izvajati nemudoma v skladu z diagnostičnim priročnikom, da se določi nadaljnje širjenje aviarne influence na gospodarstvih, ki so na okuženem območju.

Člen 19 Ukrepi, ki se izvajajo na gospodarstvih

Pristojni organ zagotovi, da se na gospodarstvih na okuženih območjih izvajajo naslednji ukrepi:

a) perutnina in druge ptice morajo biti zaprte v hlevih ali ograjene na katerem drugem kraju, kjer se jih lahko osami, da se preprečijo stiki z drugo perutnino, drugimi pticami ali prosto živečimi pticami;

b) trupla se odstranijo;

c) vozila in oprema, uporabljena za prevoz žive perutnine ali drugih ptic in mesa, krme, gnoja, gnojevke in stelje ter drugih materialov ali snovi, ki bi lahko bile kontaminirane, se očistijo, razkužijo ali obdelajo čim prej po kontaminaciji, v skladu s členom 49;

d) vsa vozila, ki jih uporablja osebje ali druge osebe, ki pridejo na gospodarstvo ali ga zapustijo, in za katera obstaja verjetnost, da so kontaminirana, se očistijo, razkužijo ali obdelajo takoj po kontaminaciji, v skladu s členom 49;

e) perutnina, druge ptice ali druge domače živali ne smejo priti na gospodarstvo, kjer se goji perutnina, niti ga zapustiti brez dovoljenja pristojnega organa; ta omejitev ne velja za živali, ki imajo dostop le do bivalnih prostorov ljudi na takšnih gospodarstvih, in kadar se lahko izključi vsak stik s perutnino ali drugimi pticami;

f) vsaka povečana obolevnost ali umrljivost ali znaten upad podatkov o proizvodnji na gospodarstvih se takoj sporoči pristojnemu organu, ki izvede ustrezne preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom;

g) vsakdo, ki pride na gospodarstvo ali ga zapusti, mora upoštevati ustrezne ukrepe za biološko varnost, katerih namen je preprečiti širjenje aviarne influence;

h) sezname vseh oseb, ki obiščejo gospodarstvo, hrani lastnik, da se olajša nadziranje in nadzor bolezni, in jih mora predložiti na zahtevo pristojnega organa.

Člen 20 Prepoved odstranjevanja ali raztresanja uporabljene stelje ali gnoja z gospodarstev

Pristojni organ zagotovi, da je odstranjevanje ali raztresanje uporabljene stelje ali gnoja z gospodarstev na okuženih območjih prepovedano, razen če tega ne dovoli.

Vendar se lahko odobri premike gnoja z gospodarstev, na katerih se izvajajo ukrepi za biološko varnost, v izbran obrat za obdelavo ali takojšnje skladiščenje za poznejšo obdelavo, da se uničijo morebitno prisotni virusi aviarne influence v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 ali s posebnimi pravili iz člena 64(1).

Člen 21 Sejmi, trgi ali drugo zbiranje in obnova staležev

Pristojni organ zagotovi, da se na okuženih območjih prepovejo sejmi, trgi, razstave ali druga zbiranja perutnine ali drugih ptic.

Pristojni organ zagotovi, da se perutnina in druge ptice za obnovo staležev ne izpustijo na okužena območja.

Člen 22 Prepoved premikov in prevoza perutnine in drugih ptic ter jajc

Pristojni organ zagotovi, da se na okuženih območjih prepovejo cestni premiki in prevoz, razen na zasebnih oskrbovalnih poteh gospodarstev, ali železniški prevoz perutnine in drugih ptic, perutnine na začetku nesnosti, enodnevnih piščancev, valilnih ali konzumnih jajc ter trupel.

Vendar ta prepoved ne velja za cestni ali železniški tranzit čez okuženo območje brez razlaganja ali postankov.

Člen 23 Odstopanja pri neposrednem prevozu perutnine za takojšen zakol

Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 22 odobri neposredni prevoz perutnine za takojšen zakol pod naslednjimi pogoji:

a) klinični pregled perutnine na izvornem gospodarstvu izvede uradni veterinar, s čimer se prepreči, da se perutnina, pri kateri so bili odkriti klinični znaki HPAI, pošlje v zakol;

b) kjer je primerno, so bili izvedeni laboratorijski testi na perutnini na izvornem gospodarstvu v skladu z diagnostičnim priročnikom, z ugodnimi rezultati;

c) perutnino se v vozilih, ki jih zapečati pristojni organ, pelje v klavnico, ki jo je izbral pristojni organ („izbrana klavnica“) in se nahaja na okuženem in ogroženem območju ali izjemoma zunaj teh območij;

d) pristojni organ, odgovoren za izbrano klavnico, je obveščen pred odvozom perutnine in nato obvesti pristojni organ, odgovoren za mesto odvoza, o prihodu perutnine v izbrano klavnico;

e) v izbrani klavnici je perutnina z okuženega območja ločena od druge perutnine in se jo zakolje ločeno ali ob drugem času kot drugo perutnino, po možnosti ob koncu delovnega dne; poznejše čiščenje in razkuževanje se izvede pred zakolom druge perutnine;

f) uradni veterinar upošteva vse znake v zvezi s prisotnostjo aviarne influence med preiskavami pred zakolom in po njem, izvedenimi v izbrani klavnici;

g) meso ne gre v trgovino znotraj Skupnosti ali v mednarodno trgovino in ima oznako zdravstvene ustreznosti za sveže meso, določeno v Prilogi II k Direktivi 2002/99/ES[18], razen če ni drugače odločeno v skladu s postopkom iz člena 65(3) te direktive;

h) meso se pridobiva, reže, prevaža in skladišči ločeno od mesa, namenjenega za trgovino znotraj Skupnosti in mednarodno trgovino, ter se ga uporablja tako, da se prepreči njegovo dodajanje v mesne proizvode, namenjene za trgovino znotraj Skupnosti ali mednarodno trgovino, razen če:

i) je bilo obdelano v skladu s Prilogo III k Direktivi 2002/99/ES; ali

ii) je v skladu s postopkom iz člena 65(3) odločeno drugače .

Člen 24 Odstopanja pri neposrednem prevozu enodnevnih piščancev

1. Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 22 odobri neposredni prevoz enodnevnih piščancev na gospodarstvo ali v skladišče tega gospodarstva, ki je v isti državi članici, in v katerem ni druge perutnine in je po možnosti zunaj okuženih in ogroženih območij, pod naslednjimi pogoji:

a) prevažajo se v vozilih, ki jih zapečati pristojni organ;

b) primerni ukrepi za biološko varnost se izvajajo med prevozom in na namembnem gospodarstvu;

c) na namembnem gospodarstvu se po prihodu enodnevnih piščancev uvede uradno nadziranje.

2. Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 22 odobri neposredni prevoz enodnevnih piščancev, izvaljenih iz valilnih jajc, ki izvirajo z gospodarstev zunaj okuženih in ogroženih območij, na katero koli drugo gospodarstvo v isti državi članici, če lahko valilnica odvoza s svojo logistiko in higienskimi delovnimi pogoji zagotovi, da ni prišlo do stika med temi jajci in drugimi valilnimi jajci ali enodnevnimi piščanci, ki izvirajo iz jat perutnine na takšnih območjih in ki imajo zato drugačno zdravstveno stanje.

Člen 25 Odstopanja pri neposrednem prevozu perutnine na začetku nesnosti

Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 22 odobri neposredni prevoz perutnine na začetku nesnosti na gospodarstvo ali v skladišče tega gospodarstva na okuženem ali ogroženem območju, v katerem ni druge perutnine, pod naslednjimi pogoji:

a) uradni veterinar opravi klinični pregled perutnine in drugih ptic na izvornem gospodarstvu in zlasti tistih, ki se jih prevaža;

b) kjer je primerno, so bili izvedeni laboratorijski testi perutnine na izvornem gospodarstvu v skladu z diagnostičnim priročnikom, z ugodnimi rezultati;

c) perutnina na začetku nesnosti se prevaža v vozilih, ki jih zapečati pristojni organ;

d) na namembnem gospodarstvu ali v namembnem skladišču se po prihodu perutnine na začetku nesnosti uvede uradno nadziranje.

Člen 26 Odstopanja pri neposrednem prevozu valilnih in konzumnih jajc

1. Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 22 odobri neposredni prevoz valilnih jajc v valilnico, ki jo izbere pristojni organ („izbrana valilnica“), in je po možnosti na okuženem ali ogroženem območju, pod naslednjimi pogoji:

a) matične jate, iz katerih izvirajo valilna jajca, so bile preučene v skladu z diagnostičnim priročnikom in so imele ugodne rezultate;

b) valilna jajca in njihova embalaža se razkužijo pred odvozom in zagotovi se sledenje teh jajc;

c) valilna jajca se prevažajo v vozilih, ki jih zapečati pristojni organ;

d) ukrepi za biološko varnost se izvajajo v izbrani valilnici v skladu z navodili pristojnega organa.

2. Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 22 odobri neposreden prevoz konzumnih jajc v pakirnico, ki jo izbere pristojni organ („izbrana pakirnica“), če se pakirajo v embalaži za enkratno uporabo in če pristojni organ izvaja zahtevane ukrepe za biološko varnost:

Člen 27 Odstopanja pri neposrednem prevozu poginule perutnine ali drugih ptic

Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 22 odobri neposredni prevoz poginule perutnine ali drugih ptic, če se jih prevaža zaradi odstranjevanja.

Člen 28 Čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev

1. Pristojni organ zagotovi, da se vozila in oprema, uporabljena za prevoz, v skladu s členi 23 do 27, ali za prevoz mesa, očistijo in razkužijo čim prej po prevozu, v skladu s členom 49.

2. Pristojni organ zagotovi izvajanje ukrepov za biološko varnost, da se prepreči širjenje aviarne influence s premiki vozil na gospodarstva na okuženem območju ali z njih, zlasti vozil za prevoz krme.

Člen 29 Trajanje ukrepov

1. Ukrepi iz tega oddelka se izvajajo najmanj 21 dni po datumu zaključka predhodnega čiščenja in razkuževanja okuženega gospodarstva v skladu s členom 49 in dokler se na vsej perutnini in drugih pticah na gospodarstvih na okuženem območju ne izvedejo laboratorijski testi, s katerimi se odkrije morebitna prisotnost aviarne influence v skladu z diagnostičnim priročnikom.

2. Ko se ukrepi iz tega oddelka ne izvajajo več, kot določa odstavek 1 tega člena, se na nekdanjem okuženem območju izvajajo ukrepi iz člena 30, dokler to ni več potrebno v skladu s členom 31.

ODDELEK 5 UKREPI, KI SE IZVAJAJO NA OGROžENEM OBMOčJU

ČLEN 30 Ukrepi, ki se izvajajo na ogroženem območju

Pristojni organ zagotovi, da se na ogroženih območjih izvajajo naslednji ukrepi:

a) čim prej se opravi popis vseh gospodarstev s perutnino;

b) premikanje perutnine, perutnine na začetku nesnosti, enodnevnih piščancev, valilnih in konzumnih jajc v ogroženem območju je prepovedano, razen če pristojni organ izda dovoljenje, ki omogoča izvajanje primernih ukrepov za biološko varnost, da se prepreči širjenje aviarne influence; ta prepoved ne velja za cestni ali železniški tranzit čez ogroženo območje brez razlaganja ali postankov;

c) premikanje perutnine, perutnine na začetku nesnosti, enodnevnih piščancev, valilnih in konzumnih jajc na gospodarstva, v klavnice ali pakirnice zunaj ogroženega območja je prepovedano; vendar lahko pristojni organ odobri neposredni prevoz:

i) perutnine za zakol v izbrano klavnico za takojšen zakol na podlagi točke (a) člena 23;

ii) perutnine na začetku nesnosti na gospodarstvo v isti državi članici, na katerem ni druge perutnine; na tem gospodarstvu se izvaja uradno nadziranje po prihodu perutnine na začetku nesnosti;

iii) enodnevnih piščancev:

- na gospodarstvo ali v skladišče takšnega gospodarstva v isti državi članici, v katerem ni druge perutnine, če se izvajajo ustrezni ukrepi za biološko varnost in se po prevozu na gospodarstvu izvaja uradno nadziranje, ali

- če so izvaljeni iz valilnih jajc, ki izvirajo z gospodarstev s perutnino zunaj okuženih in ogroženih območij, na katero koli drugo gospodarstvo, če lahko valilnica odvoza s svojo logistiko in biološko varnimi delovnimi pogoji zagotovi, da ni prišlo do stika med temi jajci in drugimi valilnimi jajci ali enodnevnimi piščanci, ki izvirajo iz jat perutnine v tistih območjih in katerih zdravstveno stanje je zato drugačno.

iv) valilnih jajc v izbrano valilnico; valilna jajca in njihova embalaža se razkužijo pred odvozom in zagotoviti je treba sledenje teh jajc;

v) konzumnih jajc v izbrano pakirnico, če so pakirana v embalaži za enkratno uporabo, ob izvajanju ukrepov za biološko varnost v skladu z navodili pristojnega organa;

d) vsakdo, ki pride na gospodarstvo v ogroženem območju ali ga zapusti, upošteva ustrezne ukrepe za biološko varnost, katerih namen je preprečiti širjenje aviarne influence;

e) vozila in oprema, uporabljena za prevoz žive perutnine ali drugih ptic, trupel, krme, gnoja, gnojevke in stelje ter drugih materialov ali snovi, ki bi lahko bile kontaminirane, se očistijo in razkužijo čim prej po kontaminaciji, v skladu s členom 49;

f) perutnina, druge ptice ali druge domače živali ne smejo priti na gospodarstvo, kjer se goji perutnina, niti ga zapustiti brez dovoljenja pristojnega organa; ta omejitev ne velja za živali, ki imajo dostop le do bivalnih prostorov ljudi na takšnih gospodarstvih, in kadar se lahko izključi vsak stik s perutnino ali drugimi pticami;

g) vsaka povečana obolevnost ali umrljivost ali znaten upad podatkov o proizvodnji na gospodarstvih se takoj sporoči pristojnemu organu, ki izvaja ustrezne preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom;

h) odstranitev ali raztresanje uporabljene stelje ali gnoja sta prepovedana, razen če ju ne odobri pristojni organ; odobri se lahko premikanje gnoja z gospodarstva v okrožnem območju, na katerih se izvajajo ukrepi za biološko varnost, v izbran obrat za obdelavo ali za vmesno skladiščenje za poznejšo obdelavo, da se uniči morebitno prisotne viruse aviarne influence v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 ali s posebnimi pravili iz člena 64(1);

i) sejmi, trgi, razstave ali drugo zbiranje perutnine ali drugih ptic se prepovejo;

j) perutnina za obnovo staležev se ne izpusti.

Člen 31 Trajanje ukrepov

Ukrepi iz tega oddelka se izvajajo najmanj 30 dni po datumu zaključka predhodnega čiščenja in razkuževanja okuženega gospodarstva v skladu s členom 49 in dokler se na gospodarstvih v ogroženem območju ne izvedejo laboratorijski testi v skladu z diagnostičnim priročnikom, da se odkrije morebitna prisotnost aviarne influence.

oddelek 6Ukrepi, ki se izvajajo na drugih območjih Z OMEJITVAMI

ČLEN 32 Ukrepi, ki se izvajajo na drugih območjih z omejitvami

1. Pristojni organ lahko zagotovi, da se nekateri ali vsi ukrepi iz Oddelkov 4 in 5 izvajajo v drugih območjih z omejitvami v skladu s členom 16(3) („druga območja z omejitvami“).

2. Pristojni organ lahko zagotovi, da se izvaja preventivna izpraznitev z zakolom ali pokončanjem perutnine ali drugih ptic, v skladu z Direktivo Sveta 93/119/EGS, na gospodarstvih in območjih tveganja, ki so v drugih območjih z omejitvami.

Obnova teh gospodarstev se izvaja v skladu z navodili pristojnega organa.

3. Države članice, ki izvajajo ukrepe iz odstavkov 1 in 2, o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

4. Komisija čim prej pregleda položaj z zadevnimi državami članicami in v Odboru.

5. Brez poseganja v sklepe, ki bodo sprejeti v skladu z Direktivo Sveta 90/424/EGS, se lahko sprejme nadaljnje nadziranje, ukrepe za biološko varnost in nadzorne ukrepe za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 65(3).

oddelek 7odstopanja in ukrepi za biološko varnost

Člen 33 Odstopanja

1. Pristojni organ lahko na podlagi ocene tveganja odobri odstopanja od ukrepov iz Oddelkov 4 in 5 v primerih potrditve HPAI v valilnici.

2. Pristojni organ lahko odobri odstopanja od ukrepov iz člena 18 (b) in (c), člena 22 in člena 30(b), (c) in (f) v primerih izbruha HPAI v nekomercialnem gospodarstvu/gospodarstvu z hišnimi pticami, cirkusu, živalskem vrtu, trgovini s hišnimi pticami, rezervatu za živali, ograjenem območju za gojenje perutnine ali drugih ptic v znanstvene namene ali namene v zvezi z ohranitvijo ogroženih vrst ali uradno registriranih redkih vrst perutnine ali drugih ptic.

3. Države članice lahko z odstopanjem od Oddelkov 4 in 5 v primerih izbruhov HPAI na podlagi ocene tveganja uvedejo posebne ukrepe v zvezi s premikanjem tekmovalnih golobov na okužena in ogrožena območja, iz njih ter znotraj njih.

4. Odstopanja iz odstavkov 1, 2 in 3 se odobrijo le, če takšna odstopanja ne ogrožajo nadzora bolezni in temeljnih interesov Skupnosti.

5. Države članice, ki odobrijo odstopanja iz odstavkov 1, 2 in 3, o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

6. Komisija v vsakem primeru čim prej pregleda položaj z zadevno državo članico in v Odboru.

Ob upoštevanju vsakega odobrenega odstopanja v skladu z odstavki 1, 2 in 3 se lahko sprejmejo ukrepi za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 65(3).

Člen 34 Ukrepi za biološko varnost

1. Pristojni organ lahko za preprečitev širjenja aviarne influence poleg ukrepov iz Oddelkov 4, 5 in 6 zahteva izvajanje dodatnih ukrepov za biološko varnost na gospodarstvih na okuženih in ogroženih območjih in drugih območjih z omejitvami ter v posebnih oddelkih s perutnino in oddelkih z drugimi pticami v zadevni državi članici.

Ti ukrepi lahko vključujejo omejitve premikov vozil ali oseb, ki skrbijo za dobavo krme, zbiranje jajc, prevoz perutnine v klavnice, zbiranje trupel za odstranjevanje in drugih premikov osebja, veterinarjev ali oseb, ki dobavljajo kmetijsko opremo.

2. Države članice, ki sprejmejo ukrepe iz odstavka 1, o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

3. Komisija čim prej pregleda položaj z zadevno državo članico in v Odboru.

4. Brez poseganja v sklepe, ki bodo sprejeti v skladu z Direktivo 90/424/EGS, se lahko sprejme nadaljnje nadziranje, ukrepe za biološko varnost in nadzorne ukrepe za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 65(3).

Oddelek 8 UKREPI, KI SE IZVAJAJO V PRIMERIH SUMA IN POTRDITVE VISOKO PATOGENE AVIARNE INFLUENCE (HPAI) V NEKATERIH POSLOPJIH, RAZEN GOSPODARSTEV, IN V PREVOZNIH SREDSTVIH

Člen 35 Preiskava suma prisotnosti HPAI v nekaterih poslopjih, razen gospodarstev, in v prevoznih sredstvih

Pristojni organ v klavnicah, prevoznih sredstvih ali na mejnih kontrolnih točkah, kjer je ugotovljen sum ali potrjena prisotnost HPAI, nemudoma sproži preiskavo za potrditev ali izključitev njene prisotnosti v skladu z diagnostičnim priročnikom.

Člen 36 Ukrepi, ki se izvajajo v klavnicah

1. Pristojni organ v klavnici, kjer je ugotovljen sum ali potrjena prisotnost HPAI, zagotovi, da se na podlagi ocene tveganja vso perutnino, ki je v klavnici, čim prej pokonča ali zakolje pod uradnim nadzorom.

Kjer se perutnino zakolje, se njeno meso hrani ločeno pod uradnim nadzorom dokler niso dokončane nadaljnje preiskave, poleg preiskav iz člena 35, ki potrdijo ali izključijo prisotnost HPAI.

2. Če je HPAI potrjena, se meso okužene perutnine ali drugih ptic in meso, ki bi lahko bilo kontaminirano, odstrani pod uradnim nadzorom.

Člen 37 Ukrepi, ki se izvajajo na mejnih kontrolnih točkah ali v prevoznih sredstvih

1. Pristojni organ na mejni kontrolni točki, kjer je ugotovljen sum ali potrjena prisotnost HPAI , zagotovi, da se na podlagi ocene tveganja vso perutnino in druge ptice, ki so na mejni kontrolni točki ali v prevoznem sredstvu, pošlje na primerno mesto, da se jih čim prej pokonča ali zakolje pod uradnim nadzorom.

Vendar se lahko pristojni organ odloči, da se ne pokončajo ali zakoljejo perutnina in druge ptice, prisotne na mejni kontrolni točki, ki niso bile v stiku s perutnino ali drugimi pticami, pri katerih obstaja sum okužbe.

Kjer se perutnino zakolje, se njeno meso hrani ločeno pod uradnim nadzorom, dokler niso dokončane nadaljnje preiskave, poleg preiskav iz člena 35, ki potrdijo ali izključijo prisotnost HPAI.

2. Če je prisotnost HPAI potrjena, se trupla okužene perutnine ali drugih ptic in meso, ki bi lahko bilo kontaminirano, čim prej odstrani pod uradnim nadzorom.

Člen 38 Dodatni ukrepi, ki se izvajajo v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah ali v prevoznih sredstvih

V klavnici, na mejni nadzorni točki ali v prevoznem sredstvu, kjer je ugotovljen sum ali je potrjena prisotnost HPAI, pristojni organ zagotovi izvajanje naslednjih dodatnih ukrepov:

a) perutnina ali druge ptice niso poslane v klavnico, na mejno kontrolno točko ali v prevozno sredstvo, dokler ne mine vsaj 24 ur od končanega čiščenja in razkuževanja, kot določa točka (b), v skladu s členom 49, v primeru mejnih kontrolnih točk se prepoved pošiljanja lahko razširi na druge živali;

b) čiščenje in razkuževanje poslopij, opreme in vozil se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja, v skladu s členom 49;

c) izvaja se epidemiološka preiskava;

d) ukrepi iz člena 7(2) se izvajajo na izvornem gospodarstvu okužene perutnine ali trupel in na kontaktnih gospodarstvih;

e) če epidemiološka preiskava in nadaljnje preiskave, kot določa člen 35, ne pokažejo drugače, se na izvornem gospodarstvu izvajajo ukrepi iz člena 11;

f) izolat virusa aviarne influence je predmet laboratorijske preiskave, da se določi podtip virusa, v skladu z diagnostičnim priročnikom.

POGLAVJE V

UKREPI, KI SE IZVAJAJO V PRIMERIH IZBRUHA NIZKO PATOGENE AVIARNE INFLUENCE ( LPAI)

oddelek 1 Ukrepi, ki se izvajajo na gospodarstvih

ČLEN 39 Ukrepi, ki jih izvaja pristojni organ

1. Pristojni organ brez poseganja v ukrepe iz člena 7(2)(a), (b), (c), (e), (g) in (h) zagotovi, da se v primerih izbruhov LPAI ukrepi iz odstavkov 2 do 6 tega člena izvajajo na podlagi ocene tveganja in najmanj ob upoštevanju meril, določenih v Prilogi V.

2. Pristojni organ zagotovi, da se vso perutnino na gospodarstvu in vse druge ptice vrst, pri katerih je bila potrjena LPAI, izseli pod uradnim nadzorom tako, da se prepreči širjenje aviarne influence.

Izpraznitev lahko zajema tudi druge ptice na gospodarstvu na podlagi tveganja, ki ga predstavljajo za nadaljnje širjenje aviarne influence, in druga gospodarstva, ki se štejejo za kontaktna gospodarstva, na podlagi epidemiološke preiskave.

Perutnina ali druge ptice pred izpraznitvijo ne smejo priti na gospodarstvo ali ga zapustiti, razen če to dovoli pristojni organ.

3. V skladu z odstavkom 2 se izpraznitev izvaja v skladu z Direktivo 93/119/EGS, pristojni organ pa odloči, ali se perutnino ali druge ptice:

a) čim prej pokonča, ali

b) zakolje v izbrani klavnici, če se izvajajo ukrepi za biološko varnost.

4. Pristojni organ zagotovi, da se pod uradnim nadzorom odstranijo:

a) trupla in

b) valilna jajca na gospodarstvu.

5. Pristojni organ zagotovi, da se sprejmejo naslednji ukrepi:

a) valilna jajca, zbrana na gospodarstvu v obdobju med verjetnim pojavom LPAI na gospodarstvu in sprejetjem ukrepov iz te direktive, se, kjer je mogoče, izsledijo in izvalijo pod uradnim nadzorom;

b) za perutnino, že izvaljeno iz jajc, zbranih na gospodarstvu v obdobju med verjetnim datumom nastopa LPAI na gospodarstvu in izvajanjem ukrepov iz te direktive, se uvede uradno nadziranje in izvedejo preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom;

c) konzumna jajca, prisotna na gospodarstvu in nadalje pridelana na gospodarstvu pred izpraznitvijo, v skladu z odstavkom 2, se bodisi peljejo v izbrano pakirnico bodisi obdelajo ali odstranijo;

d) vsi materiali ali snovi, ki bi lahko bili kontaminirani, se obdelajo v skladu z navodili uradnega veterinarja ali odstranijo;

e) gnoj, gnojevko in steljo, ki bi lahko bili kontaminirani, se obdela v skladu s členom 49;

f) po izpraznitvi se poslopja, uporabljena za nastanitev perutnine in drugih ptic, oprema, ki bi lahko bila kontaminirana, in vozila, uporabljena za prevoz trupel, krme, gnoja, gnojevke in stelje ali drugih materialov ali snovi, ki bi lahko bile kontaminirane, čim prej očistijo, razkužijo ali obdelajo v skladu s členom 49;

g) domače živali, razen tistih, ki imajo dostop le do bivalnih prostorov ljudi, ne smejo priti na gospodarstvo ali ga zapustiti brez dovoljenja pristojnega organa;

h) v primeru primarnega izbruha LPAI se izolat virusa pregleda z laboratorijskimi testi, da se določi podtip virusa v skladu z diagnostičnim priročnikom; izolat virusa se čim prej predloži referenčnemu laboratoriju Skupnosti v skladu s členom 52(1);

i) epidemiološka preiskava je končana.

6. Pristojni organ lahko sprejme dodatne previdnostne ukrepe za preprečitev širjenja LPAI, vključno z opredelitvijo namena in obdelave jajc ter obdelav dobljenega mesa, če se upošteva postopek iz točke (b) odstavka 3.

7. Države članice, ki izvajajo ukrepe iz odstavkov 2, 4 in 5, o tem obvestijo Komisijo.

Člen 40 Odstopanja za nekatera poslopja

1. Pristojni organ lahko odobri odstopanja od ukrepov iz člena 39(2) in člena 39(4)(b) v primerih izbruha LPAI v nekomercialnem gospodarstvu/gospodarstvu s hišnimi pticami, cirkusu, živalskem vrtu, trgovini s hišnimi pticami, rezervatu za živali, ograjenem območju za gojenje perutnine ali drugih ptic v znanstvene namene ali namene v zvezi z ohranitvijo ogroženih vrst ali uradno registriranih redkih vrst perutnine ali drugih ptic, če takšna odstopanja ne ogrožajo nadzora bolezni in temeljnih interesov Skupnosti.

2. Pristojni organ zagotovi, da se tam, kjer se odobri odstopanje v skladu z odstavkom 1, perutnino in druge ptice, ki jih zadeva odstopanje:

a) povsem izolira od druge perutnine ali drugih ptic in, kjer je potrebno, od prosto živečih ptic;

b) nadalje nadzira in pregleduje v skladu z diagnostičnim priročnikom, dokler laboratorijski testi ne pokažejo, da ne pomenijo več bistvenega tveganja za nadaljnje širjenje LPAI; in

c) ne premesti z izvornega gospodarstva, razen za zakol ali na drugo gospodarstvo, ki je:

i) v isti državi članici, v skladu z navodili pristojnega organa; ali

ii) v drugi državi članici, na podlagi sporazuma z namembno državo članico.

3. Pristojni organ lahko v primerih izbruhov LPAI v valilnicah na podlagi ocene tveganja odobri odstopanja od nekaterih ali vseh ukrepov iz člena 39.

4. Države članice sestavijo podrobna pravila za izvajanje odstopanj iz odstavkov 1 in 3 ob upoštevanju jamstev za zdravstveno varstvo živali, ki se jih da doseči, in zagotovijo ustrezne alternativne ukrepe.

5. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsakem odstopanju, odobrenem v skladu z odstavkoma 1 in 3.

6. Komisija čim prej pregleda položaj z zadevno državo članico in v Odboru.

7. Ob upoštevanju vsakega odobrenega odstopanja v skladu z odstavkom 1 se lahko sprejmejo ukrepi za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 65(3).

ODDELEK 2 UKREPI, KI SE IZVAJAJO V PRIMERIH IZBRUHOV LPAI V LOčENIH PROIZVODNIH ENOTAH IN NA KONTAKTNIH GOSPODARSTVIH

ČLEN 41 Ukrepi, ki se izvajajo v primerih izbruhov LPAI v ločenih proizvodnih enotah

1. V primerih izbruha LPAI na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni organ odobri odstopanja od ukrepov iz člena 39(2) za proizvodne enote, v katerih je zdrava perutnina, če takšna odstopanja ne ogrožajo ukrepov za nadzor bolezni in temeljnih interesov Skupnosti.

2. Države članice sestavijo podrobna pravila za izvajanje odstopanj iz odstavka 1 ob upoštevanju jamstev za zdravstveno varstvo živali, ki se jih da doseči, in zagotovijo ustrezne alternativne ukrepe.

3. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsakem odstopanju, odobrenem v skladu z odstavkom 1.

4. Komisija čim prej pregleda položaj z zadevno državo članico in v Odboru.

5. Ob upoštevanju vsakega odobrenega odstopanja v skladu z odstavkom 1 se lahko sprejmejo ukrepi za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 67(3).

Člen 42 Ukrepi, ki se izvajajo na kontaktnih gospodarstvih

1. Pristojni organ na podlagi epidemiološke preiskave odloči, ali se gospodarstvo šteje za kontaktno gospodarstvo.

Pristojni organ zagotovi, da se ukrepi iz člena 7(2) izvajajo na kontaktnih gospodarstvih, dokler ni izključena prisotnost LPAI v skladu z diagnostičnim priročnikom.

2. Pristojni organ na podlagi epidemiološke preiskave izvede ukrepe iz člena 39 na kontaktnih gospodarstvih in še zlasti, če je kontaktno gospodarstvo na območju z veliko gostoto perutnine.

Glavna merila, ki se upoštevajo pri izvajanju ukrepov iz člena 39 na kontaktnih gospodarstvih, so navedena v Prilogi IV.

3. Pristojni organ zagotovi, da se vzamejo vzorci pokončane perutnine, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa LPAI v teh kontaktnih gospodarstvih v skladu z diagnostičnim priročnikom.

oddelek 3vzpostavitev območij Z OMEJITVAMI

ČLEN 43 Vzpostavitev območij z omejitvami v primerih izbruhov LPAI

Pristojni organ takoj po izbruhu LPAI vzpostavi območje z omejitvami s polmerom vsaj treh kilometrov okoli gospodarstva.

Člen 44 Ukrepi, ki se izvajajo na območju z omejitvami

1. Pristojni organ zagotovi, da se na območju z omejitvami izvajajo naslednji ukrepi:

a) čim prej se opravi popis vseh gospodarstev s perutnino;

b) na gospodarstvih s perutnino se laboratorijski testi izvajajo v polmeru najmanj enega kilometra okoli gospodarstva v skladu z diagnostičnim priročnikom;

c) vsi premiki perutnine in drugih ptic, perutnine na začetku nesnosti, enodnevnih piščancev ter valilnih in konzumnih jajc v območju z omejitvami so podvržena odobritvi in drugim nadzornim ukrepom, ki jih pristojni organ šteje za primerne; ta omejitev ne velja za cestni ali železniški tranzit čez območje z omejitvami brez razlaganja ali postankov;

d) premikanje perutnine in drugih ptic, perutnine na začetku nesnosti, enodnevnih piščancev in konzumnih jajc z območja z omejitvami je prepovedano prvih 15 dni po vzpostavitvi območja, razen če pristojni organ ne odobri neposrednega prevoza:

i) perutnine za zakol v klavnico, ki je v isti državi članici;

ii) perutnine na začetku nesnosti na gospodarstvo pod uradnim nadziranjem v isti državi članici, na katerem ni druge perutnine; na tem gospodarstvu se po prihodu perutnine na začetku nesnosti izvaja uradno nadziranje;

iii) enodnevnih piščancev:

- na gospodarstvo ali v skladišče takšnega gospodarstva v isti državi članici, v katerem ni druge perutnine, če se izvajajo ustrezni ukrepi za biološko varnost in se na gospodarstvu po prevozu izvaja uradni nadzor; ali

- če so izvaljeni iz valilnih jajc, ki izvirajo z gospodarstev s perutnino zunaj območja z omejitvami, na katero koli drugo gospodarstvo, če lahko valilnica s svojo logistiko in biološko varnimi delovnimi pogoji zagotovi, da se izključi vsak stik z valilnimi jajci ali enodnevnimi piščanci, ki izvirajo iz jat perutnine v območju z omejitvami in katerih zdravstveno stanje je zato drugačno;

iv) valilnih jajc v izbrano valilnico; valilna jajca in njihova embalaža se razkužijo pred odvozom in zagotoviti je treba sledenje teh jajc;

v) konzumnih jajc v pakirnico, če so pakirana v embalaži za enkratno uporabo, ob izvajanju ukrepov za biološko varnost v skladu z navodili pristojnega organa;

e) trupla se odstranijo;

f) vsakdo, ki pride na gospodarstvo v območju z omejitvami ali ga zapusti, upošteva ustrezne ukrepe za biološko varnost, katerih namen je preprečiti širjenje aviarne influence;

g) vozila in oprema, uporabljena za prevoz žive perutnine ali drugih ptic, krme, gnoja, gnojevke in stelje ter drugih materialov ali snovi, ki bi lahko bile kontaminirane, se očisti in razkuži čim prej po kontaminaciji, v skladu s členom 49;

h) perutnina, druge ptice ali sesalci domačih vrst ne smejo priti na gospodarstvo, kjer se goji perutnina, niti ga zapustiti brez dovoljenja pristojnega organa; ta omejitev ne velja za sesalce domačih vrst, ki imajo dostop le do bivalnih prostorov ljudi na takšnih gospodarstvih, in kadar se lahko izključi vsak stik s perutnino ali drugimi pticami;

i) vsaka povečana obolevnost in umrljivost ali znaten upad podatkov o proizvodnji na gospodarstvih se takoj sporoči pristojnemu organu, ki izvede ustrezne preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom;

j) odstranitev ali raztresanje uporabljene stelje ali gnoja sta prepovedana, razen če ju ne odobri pristojni organ; odobri se premikanje gnoja z gospodarstva v območju z omejitvami, na katerem se izvajajo ukrepi za biološko varnost, v izbran obrat za obdelavo ali za vmesno skladiščenje za poznejšo obdelavo, da se uničijo morebitno prisotni virusi aviarne influence v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 ali s posebnimi pravili iz člena 64(1);

k) sejmi, trgi, razstave ali drugo zbiranje perutnine ali drugih ptic se prepovejo, razen če jih ne odobri pristojni organ;

l) perutnine ali drugih ptic za obnovo staležev se ne izpusti.

2. Pristojni organ lahko na podlagi ocene tveganja uvede nadaljnje ukrepe poleg ukrepov iz tega oddelka in o tem obvesti Komisijo.

3. Ob upoštevanju ukrepov iz odstavka 2 se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 65(3).

Člen 45 Trajanje ukrepov

Ukrepi iz tega oddelka se izvajajo:

a) najmanj 21 dni po datumu zaključka predhodnega čiščenja in razkuževanja okuženega gospodarstva v skladu s členom 49 in dokler pristojni organi na podlagi preiskav in laboratorijskih testov, izvedenih v območju z omejitvami, v skladu z diagnostičnim priročnikom, in oceno tveganja menijo, da je tveganje širjenja LPAI zanemarljivo; ali

b) najmanj 42 dni po datumu potrditve izbruha in dokler pristojni organi na podlagi preiskav in laboratorijskih testov, izvedenih v območju z omejitvami, v skladu z diagnostičnim priročnikom in oceno tveganja menijo, da je tveganje širjenja LPAI zanemarljivo.

Člen 46 Odstopanja

1. Kjer je potrjena prisotnost LPAI v valilnici, lahko pristojni organ na podlagi ocene tveganja odstopi od nekaterih ali vseh ukrepov iz členov 43 in 44.

2. Pristojni organ lahko odobri odstopanja od ukrepov iz člena 43 in člena 44(c), (d), (h) in (i) v primerih izbruha LPAI v nekomercialnem gospodarstvu/gospodarstvu s hišnimi pticami, cirkusu, živalskem vrtu, trgovini hišnimi pticami, rezervatu za živali, ograjenem območju za gojenje perutnine ali drugih ptic v znanstvene namene ali namene v zvezi z ohranitvijo ogroženih vrst ali uradno registriranih redkih vrst perutnine ali drugih ptic, če takšna odstopanja ne ogrožajo nadzora bolezni in temeljnih interesov Skupnosti.

3. Države članice, ki odobrijo odstopanje iz odstavkov 1 in 2, o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

4. Komisija čim prej pregleda položaj z zadevno državo članico in v Odboru.

5. Ob upoštevanju vsakega odobrenega odstopanja v skladu z odstavkoma 1 in 2 se lahko sprejmejo ukrepi za preprečevanje širjenja aviarne influence v skladu s postopkom iz člena 65(3).

POGLAVJE VI

UKREPI V ZVEZI Z JAVNIM ZDRAVJEM IN ŽIVALMI, RAZEN PERUTNINE IN DRUGIH PTIC

Člen 47 Ukrepi v zvezi z javnim zdravjem

1. Države članice zagotovijo, da v primerih izbruhov ali potrditve kakršnega koli drugačnega pojava virusov influence aviarnega izvora pri perutnini in drugih pticah ali sesalcih, ki lahko predstavlja nevarnost za javno zdravje, pristojni organ v najkrajšem možnem času stopi v stik z ustreznimi nacionalnimi zdravstvenimi organi, da se hitro sprejmejo primerni varnostni ukrepi, namenjeni preprečevanju okužb z influenco pri delavcih, ki so v stiku s perutnino, in drugih ogroženih osebah.

2. Kjer je prepoznana nevarnost za javno zdravje, kot je navedeno v odstavku 1, zadevne države članice o tem takoj obvestijo Komisijo in druge države članice.

3. Razmere se v najkrajšem možnem času pregledajo v okviru Odbora.

4. V skladu s postopkom iz člena 65(3) se lahko sprejmejo dodatni ukrepi za zdravstveno varstvo živali, da se prepreči širitev aviarne influence s perutnine, drugih ptic ali sesalcev na človeka.

Člen 48 Laboratorijski testi in drugi ukrepi v zvezi s prašiči in drugimi živalmi

1. Pristojni organ zagotovi, da se po izbruhu izvajajo laboratorijski testi na prašičih, prisotnih na gospodarstvu, ki potrdijo ali izključijo prisotnost aviarne influence.

Pred rezultati teh testov se prašičev ne sme odstraniti z gospodarstva.

2. Kje laboratorijski testi, določeni v odstavku 1, potrdijo prisotnost virusov aviarne influence pri prašičih, lahko pristojni organ odobri premik teh prašičev v druga gospodarstva s prašiči ali izbrane klavnice, če nadaljnji ustrezni testi pokažejo, da je nevarnost širjenja aviarne influence zanemarljiva.

3. Pristojni organ zagotovi, da se, kjer laboratorijski testi iz odstavka 1 potrdijo resno grožnjo zdravju, prašiče pokonča v najkrajšem možnem času pod uradnim nadzorom in na način, ki preprečuje širitev aviarne influence, še zlasti med prevozom, in v skladu z Direktivo 93/119/EGS.

4. Pristojni organ lahko po izbruhu ali potrditvi pojava aviarne influence pri prašičih na gospodarstvu in na podlagi ocene tveganja ukrepe, določene v odstavkih 1, 2 in 3, uporabi za katere koli druge živali, prisotne na gospodarstvu, in lahko te ukrepe razširi še na kontaktna gospodarstva.

5. Države članice v okviru Odbora obvestijo Komisijo o rezultatih testov in ukrepih, uporabljenih na podlagi odstavkov 1 do 4.

6. V skladu s postopkom iz člena 65(3) se lahko sprejmejo dodatni ukrepi za preprečevanje širjenja aviarne influence pri prašičih in drugih živalih.

7. Pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopki iz člena 65(2).

POGLAVJE VII

ČIŠČENJE, RAZKUŽEVANJE IN PONOVNA NASELITEV ŽIVALI

Člen 49 Čiščenje, razkuževanje in obdelava

Države članice zagotovijo, da:

a) se čiščenje, razkuževanje in obdelava mest, vozil in kakršnih koli materialov ali snovi, ki so kontaminirane ali bi lahko bile kontaminirane z virusi aviarne influence, izvaja pod uradnim nadzorom v skladu:

i) z navodili uradnega veterinarja; in

ii) z načeli in postopki za čiščenje, razkuževanje in obdelavo, določenimi v Prilogi VI.

b) razkužila, ki se bodo uporabila, in njihove koncentracije odobri pristojni organ;

Člen 50 Ponovno naseljevanje gospodarstev

1. Države članice zagotovijo, da se določbe iz odstavkov 2 do 6 tega člena ustrezno izpolnjene, potem, ko so bili uporabljeni ukrepi iz členov 11 in 39.

2. Ponovna naselitev perutnine na komercialna gospodarstva s perutnino se ne izvaja 21 dni po datumu zaključitve končnega čiščenja in razkuževanja iz člena 49.

3. V obdobju 21 dni po datumu ponovne naselitve komercialnih gospodarstev s perutnino se izvajajo naslednji ukrepi:

a) uradni veterinar vsak teden opravi klinični pregled perutnine;

b) laboratorijski testi se izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom;

c) perutnina, ki pogine med ponovnim naseljevanjem, se testira v skladu z diagnostičnim priročnikom;

d) vsakdo, ki pride na komercialno gospodarstvo s perutnino ali ga zapusti, upošteva ustrezne ukrepe za biološko varnost, katerih namen je preprečiti širjenje aviarne influence;

e) med ponovnim naseljevanjem perutnina ne sme zapustiti komercialnega gospodarstva s perutnino brez odobritve pristojnega organa;

f) lastnik vodi evidenco podatkov o proizvodnji, ki jo je treba redno posodabljati;

g) vse pomembne spremembe podatkov o proizvodnji, omenjenih v točki (f), in druge nepravilnosti se nemudoma sporočijo pristojnemu organu.

4. Ponovna naselitev perutnine ali drugih ptic na nekomercialno gospodarstvo/gospodarstvo s hišnimi pticami, cirkus, živalski vrt, trgovino s hišnimi pticami, voliero, rezervat za živali, ograjeno območje za gojenje perutnine ali drugih ptic v znanstvene namene ali namene v zvezi z ohranitvijo ogroženih vrst ali uradno registriranih ogroženih vrst perutnine se izvaja v skladu z navodili pristojnega organa.

5. Ponovna naselitev perutnine na kontaktnih gospodarstvih se izvaja v skladu z navodili pristojnega organa.

6. Na podlagi ocene tveganja lahko pristojni organ odredi, da se postopki iz odstavka 3 uporabijo za druga gospodarstva razen komercialnih gospodarstev s perutnino.

POGLAVJE VIII

DIAGNOSTIČNI POSTOPKI, DIAGNOSTIČNI PRIROČNIK IN REFERENČNI LABORATORIJI

Člen 51 Diagnostični postopki in diagnostični priročnik

1. Države članice zagotovijo, da se diagnostični postopki, jemanje vzorcev in laboratorijski testi za ugotavljanje prisotnosti aviarne influence izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom, da se zagotovi enotne postopke za ugotavljanje aviarne influence.

Priročnik se sprejme v skladu s postopkom iz člena 65(2) v roku šestih mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive. Vse nadaljnje spremembe priročnika se sprejmejo po enakem postopku.

2. Diagnostični priročnik iz odstavka 1 določa najmanj naslednje:

a) minimalne zahteve za biološko varnost in standarde kakovosti:

i) ki jih morajo upoštevati odobreni laboratoriji, ki izvajajo teste za ugotavljanje aviarne influence; in

ii) za prevoz vzorcev;

b) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju kliničnih pregledov ali postmortalnih pregledov, da se potrdi ali izključi prisotnosti aviarne influence;

c) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri zbiranju vzorcev perutnine ali drugih ptic za laboratorijske teste, da se potrdi ali izključi prisotnosti aviarne influence; vključno z metodami vzorčenja za serološke ali virološke preglede, ki se izvajajo v skladu s to direktivo;

d) laboratorijske teste, ki se uporabijo za ugotavljanje aviarne influence, vključno:

i) s testi za diferencialne diagnoze;

ii) s testi za razločevanje virusov HPAI in LPAI;

iii) z ustreznimi testi za razločevanje med cepljenimi pticami in pticami, okuženimi z divjim sevom aviarne influence;

iv) z merili za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih testov;

e) laboratorijske tehnike za tipizacijo izolatov virusa aviarne influence.

3. Države članice zagotovijo, da se z virusi aviarne influence, njihovimi genomi in antigeni ter cepivi za raziskovanje, ugotavljanje ali proizvajanje cepiva, ravna ali se jih uporablja samo na mestih, v ustanovah ali laboratorijih, ki jih odobri pristojni organ in kjer je zagotovljeno spoštovanje zahtev za biološko varnost.

Seznam odobrenih mest, ustanov ali laboratorijev se predloži Komisiji pred 1. julijem 2006 in se od takrat naprej posodablja.

Člen 52 Referenčni laboratoriji

1. Laboratorij, določen v Prilogi VII, je referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco („referenčni laboratorij Skupnosti“).

Brez poseganja v Odločbo 90/424/EGS izvaja referenčni laboratorij Skupnosti naloge in dolžnosti, navedene v delu 2 te priloge.

2. Laboratoriji, navedeni v delu 1 Priloge VIII, so nacionalni referenčni laboratoriji za aviarno influenco („nacionalni referenčni laboratoriji“).

Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam kakršne koli spremembe v zvezi nacionalnimi referenčnimi laboratoriji, navedenimi v delu 1 te priloge.

3. Države članice zagotovijo, da nacionalni referenčni laboratoriji:

a) izvajajo naloge in dolžnosti, določene v delu 2 Priloge VIII;

b) odgovarjajo za usklajevanje standardov in diagnostičnih metod v vsaki državi članici v skladu s Prilogo VIII in za povezovanje z referenčnim laboratorijem Skupnosti.

POGLAVJE IX

CEPLJENJE

ODDELEK 1 SPLOšNA PREPOVED CEPLJENJA

ČLEN 53 Proizvodnja, prodaja in uporaba cepiv proti aviarni influenci

1. Države članice zagotovijo, da:

a) je cepljenje proti aviarni influenci na njihovem ozemlju prepovedano, razen kot je določeno v oddelkih 2 in 3;

b) je ravnanje s cepivi proti aviarni influenci, njihova proizvodnja, dobava, distribucija in prodaja na njihovem ozemlju pod uradnim nadzorom;

c) se uporabljajo le cepiva, odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES in Uredbo št. 726/2004.

2. Pravila v zvezi s pogoji dobave in skladiščenja zalog cepiv proti aviarni influenci v Skupnosti se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 65(2).

ODDELEK 2 CEPLJENJE V NUJNIH PRIMERIH

ČLEN 54 Cepljenje perutnine ali drugih ptic v nujnih primerih

1. Države članice lahko uvedejo cepljenje perutnine ali drugih ptic v nujnih primerih v skladu s tem oddelkom, če pride do izbruha in obstaja tveganje širitve aviarne influence.

2. Če namerava država članica uvesti cepljenje v nujnih primerih, kot je določeno v odstavku 1, mora načrt cepljenja v nujnih primerih predložiti Komisiji v odobritev.

Načrt je v skladu s strategijo DIVA in vsebuje najmanj naslednje podatke:

a) stanje bolezni, ki je privedlo do zahteve za cepljenje v nujnih primerih;

b) geografsko območje, na katerem se bo izvajalo cepljenje v nujnih primerih, in število gospodarstev na tem območju;

c) vrste in kategorije perutnine ali drugih ptic ali, po potrebi, oddelek s perutnino ali oddelek z drugimi pticami, kjer se bo izvajalo cepljenje;

d) približna količina perutnine ali drugih ptic, ki bodo cepljene;

e) povzetek lastnosti cepiva;

f) predvideno trajanje akcije cepljenja v nujnih primerih;

g) ukrepi za premike perutnine ali drugih ptic in njihovih proizvodov v skladu z splošnimi zahtevami iz Priloge IX, razen kjer zadevna država članica navede obrazložitev za ukrepe, ki se razlikujejo od splošnih zahtev;

h) merila za odločanje, ali se cepljenje v nujnih primerih izvede na kontaktnih gospodarstvih;

i) vodenje evidence in registracija cepljene perutnine in drugih ptic;

j) klinični in laboratorijski testi, ki se opravijo na gospodarstvih, kjer se bo izvajalo cepljenje v nujnih primerih, in drugih gospodarstvih na območju cepljenja v nujnih primerih za spremljanje epidemiološkega stanja, učinkovitosti akcije cepljenja v nujnih primerih in nadzora premikov cepljene perutnine in drugih ptic.

3. Podrobna pravila za cepljenje v nujnih primerih se lahko vzpostavijo v skladu s postopkom iz člena 65(2).

Člen 55 Odobritev načrtov cepljenja v nujnih primerih

1. Komisija skupaj z zadevno državo članico nemudoma preuči načrt cepljenja v nujnih primerih, kot je določeno v členu 54(2), in čim hitreje pregleda razmere v okviru Odbora.

2. Načrt cepljenja v nujnih primerih se odobri v skladu s postopkom iz člena 65(3).

Odobritev načrta za cepljenje v nujnih primerih lahko vključuje ukrepe, ki omejujejo premike perutnine ali drugih ptic in njihovih proizvodov. Ti ukrepi lahko zajemajo omejitve v zvezi z nekaterimi oddelki s perutnino ali oddelki z drugimi pticami in vzpostavitev območij z omejitvami.

Člen 56 Odstopanja

1. Z odstopanjem od člena 54 lahko države članice izvajajo cepljenje v nujnih primerih okrog izbruha pred odobritvijo načrta za cepljenje v nujnih primerih pod naslednjimi pogoji:

a) o načrtu cepljenja v nujnih primerih in odločitvi za izvajanje cepljenja v nujnih primerih se Komisijo obvesti pred začetkom cepljenja v nujnih primerih;

b) zadevna država članica upošteva splošne zahteve za premike perutnine in perutninskih proizvodov iz Priloge IX;

c) odločitev za izvajanje cepljenja v nujnih primerih ne ogroža nadzora bolezni in temeljnih interesov Skupnosti.

2. Ko država članica uporabi odstopanja iz odstavka 1, se v Odboru najkrajšem možnem času pregleda stanje bolezni in načrt za cepljenje v nujnih primerih.

3. Dodatni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 65(3).

ODDELEK 3 ZAščITNO CEPLJENJE

Člen 57 Zaščitno cepljenje perutnine ali drugih ptic

1. Države članice lahko v skladu s tem oddelkom uvedejo zaščitno cepljenje perutnine ali drugih ptic, če menijo, da so nekatera območja njihovega ozemlja, nekatere značilnosti njihove reje perutnine ali nekatere kategorije perutnine ali drugih ptic še zlasti ogrožene v zvezi z okužbo in širitvijo aviarne influence.

2. Če namerava država članica uvesti zaščitno cepljenje, kot je določeno v odstavku 1, mora načrt zaščitnega cepljenja predložoti Komisiji v odobritev.

Načrt je v skladu s strategijo DIVA in vsebuje najmanj naslednje informacije:

a) jasen opis razlogov za zaščitno cepljenje, vključno z zgodovino bolezni;

b) geografsko območju, na katerem se bo izvajalo zaščitno cepljenje, in število gospodarstev na tem območju;

c) vrste in kategorije perutnine ali drugih ptic ali, če je primerno, oddelek s perutnino ali oddelek z drugimi pticami, kjer se bo izvajalo cepljenje;

d) približna količina perutnine ali drugih ptic, ki bodo cepljene;

e) povzetek lastnosti cepiva;

f) predvideno trajanje akcije zaščitnega cepljenja;

g) posebne določbe o premikih cepljene perutnine in drugih ptic, brez poseganja v ukrepe, določene v oddelkih 4, 5 in 6 Poglavja IV in Oddelku 3 Poglavja V;

h) vodenje evidence in registracija cepljene perutnine in drugih ptic;

i) klinični in laboratorijski testi, ki se opravijo na gospodarstvih, kjer se bo izvajalo zaščitno cepljenje, in drugih gospodarstvih na območju cepljenja za spremljanje epidemiološkega stanja, učinkovitosti akcije zaščitnega cepljenja in nadzora premikov cepljene perutnine in drugih ptic.

3. Podrobna pravila za zaščitno cepljenje v se lahko vzpostavijo v skladu s postopkom iz člena 65(2).

Člen 58 Odobritev načrta zaščitnega cepljenja

1. Komisija skupaj z zadevno državo članico nemudoma preuči načrt zaščitnega cepljenja, kot je določeno v členu 57(2), in čim hitreje pregleda razmere v okviru Odbora.

2. Načrt zaščitnega cepljenja se odobri v skladu s postopkom iz člena 65(3).

Odobritev načrta za zaščitno cepljenje lahko vključuje ukrepe, ki omejujejo premike perutnine ali drugih ptic in njihovih proizvodov. Ti ukrepi lahko zajemajo omejitve v zvezi z nekaterimi oddelki s perutnino ali oddelki z drugimi pticami in vzpostavitev območij z omejitvami.

oddelek 4banke cepiv

Člen 59 Banka cepiva Skupnosti

1. Banka cepiva Skupnosti se lahko ustanovi v skladu s postopkom iz člena 65(2).

2. Države članice imajo dostop do banke cepiva Skupnosti na zahtevo, predloženo Komisiji.

3. Komisija lahko dobavi cepiva tretjim državam, če je to v interesu Skupnosti .

Brez poseganja v sporazume, sklenjene med Skupnostjo in tretjimi državami, se dostop tretjih držav do banke cepiva Skupnosti odobri v skladu s postopkom iz člena 65(3), ob upoštevanju podrobnih ureditev med Komisijo in zadevno tretjo državo v zvezi s finančnim in tehničnim sodelovanjem, ki se sprejme v skladu s tem postopkom.

Člen 60 Nacionalne banke cepiva

1. Države članice lahko v okviru načrta ukrepov v primeru izbruha bolezni, določenega v členu 63, ustanovijo ali vzdržujejo nacionalno banko cepiva za skladiščenje zalog cepiv proti aviarni influenci, odobrenih v skladu s členi 5 do 15 Direktive 2001/82/ES, ki se uporabijo za cepljenje v nujnih primerih ali za zaščitno cepljenje.

2. Države članice, ki vzdržujejo nacionalno banko cepiva, obvestijo Komisijo o količinah in vrstah shranjenih cepiv.

POGLAVJE X

NADZOR SKUPNOSTI, KAZNI IN NAČRTI UKREPOV V PRIMERU IZBRUHA BOLEZNI

Člen 61 Nadzor Skupnosti

Strokovnjaki Komisije lahko opravijo preglede na kraju samem v sodelovanju s pristojnim organom, če je to potrebno za zagotavljanje enotne uporabe te direktive, v skladu z Odločbo Komisije 98/139/ES[19] in členom 45 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta[20].

Člen 62 Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do 31. decembra 2006 in jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi poznejši spremembi ali dopolnitvi.

Člen 63 Načrti ukrepov v primeru izbruha bolezni

1. Države članice pripravijo načrt ukrepov v primeru izbruha bolezni v skladu s Prilogo X, ki določa nacionalne ukrepe, ki jih je treba izvajati v primeru izbruha, in ta načrt predložijo Komisiji v odobritev.

2. Načrt ukrepov v primeru izbruha bolezni omogoča dostop do objektov, opreme, osebja in vsega drugega ustreznega materiala, potrebnega za hitro in učinkovito izkoreninjenje izbruha. Vsebuje natančne navedbe števila, lokacije in popis vseh komercialnih gospodarstev s perutnino ter potrebe po cepivu, za katera vsaka zadevna država članica meni, da jih potrebuje v primeru cepljenja v nujnih primerih.

3. Komisija pregleda načrte ukrepov v primeru izbruha bolezni, da ugotovi, ali omogočajo uresničitev želenega cilja, in priporoči zadevni državi članici vse potrebne spremembe, zlasti da se zagotovi skladnost z načrti drugih držav članic.

Načrti ukrepov v primeru izbruha bolezni se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 65(2). Vse nadaljnje spremembe načrta se sprejmejo po enakem postopku.

4. Vsaka država članica vsaj vsakih pet let posodobi načrt ukrepov v primeru izbruha bolezni in ga v skladu s postopkom iz člena 65(2) predloži v odobritev Komisiji.

5. Poleg ukrepov iz odstavkov 1 do 4 se lahko v skladu s postopkom iz člena 65(2) sprejmejo nadaljnja pravila za zagotovitev hitrega in učinkovitega izkoreninjenja aviarne influence, vključno z določbami o centrih za nadzor bolezni, strokovnih skupinah ter v realnem času izvedljivih vajah pripravljenosti.

POGLAVJE XI

IZVEDBENA POOBLASTILA IN POSTOPEK ODBORA

Člen 64 Izvedbena pooblastila

1. Sprejmejo se podrobna pravila za izvajanje te Direktive v skladu s postopkom, navedenim v členu 65(2), in še zlasti posebna pravila v zvezi z:

a) odstranjevanjem trupel in

b) premiki in ravnanjem s krmo, steljo, uporabljeno steljo, gnojem in gnojevko, ki so kontaminirani ali za katere obstaja sum, da so kontaminirani.

2. O vsaki spremembi prilog, ki upošteva znanstveni in tehnični napredek, se odloča po postopku iz člena 65(2).

3. Podrobna pravila, ki jih zahtevajo epidemiološke razmere za dopolnitev minimalnih ukrepov nadzora, določenih v tej direktivi, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 65(3).

4. Brez poseganja v varnostne ukrepe iz člena 6 Direktive Sveta 89/662/EGS[21] ali iz člena 10 Direktive Sveta 90/425/EGS[22] se v skladu s postopkom iz člena 65(3) sprejmejo začasni nujni ukrepi, potrebni zaradi resne grožnje za zdravje, ki jo predstavljajo virusi influence aviarnega izvora, razen tistih iz točke 1 člena 2.

Člen 65 Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) tega sklepa se določi na 15 dni.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

POGLAVJE XII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 66 Razveljavitve

Direktiva 92/40/EGS se razveljavi z 31. decembrom 2006. Sklicevanja na Direktivo 92/40/EGS veljajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge XI.

Člen 67 Prehodne določbe

1. Načrti ukrepov v primeru izbruha bolezni za nadzor aviarne influence, odobreni v skladu s členom 17(4) Direktive 92/40/EGS, ki veljajo 31. decembra 2006, se še vedno uporabljajo za namen te direktive.

Vendar pa morajo države članice pred 31. decembrom 2006 Komisiji predložiti spremembe teh načrtov ukrepov v primeru izbruha bolezni, da se uskladijo s to direktivo.

Ti spremenjeni načrti se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 65(2).

2. Do uporabe te direktive se v skladu s postopkom, določenim v členu 65(2), lahko sprejmejo nadaljnje prehodne določbe o nadzoru aviarne influence.

Člen 68 Prenos

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2006. Vsebino besedila teh predpisov in korelacijsko tabelo med omenjenimi predpisi in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.

Te predpise začnejo uporabljati od 1. januarja 2007.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji vsebino besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 69 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 70 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I iz člena 4(1)

ZAHTEVE ZA LETNE PROGRAME NADZIRANJA AVIARNE INFLUENCE PRI PERUTNINI IN DRUGIH PTICAH

A. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA RAZISKAVE PRI PERUTNINI

1. Vzorčenje se izvede v zimskem obdobju, ker v več državah članicah obsežni zakoli perutnine, še zlasti puranov in gosi, potekajo v decembru in januarju.

2. Testiranje vzorcev se izvaja v nacionalnih referenčnih laboratorijih za aviarno influenco v državah članicah ali v drugih laboratorijih, ki jih odobrijo pristojni organi in jih nadzoruje nacionalni referenčni laboratorij.

3. Vsi rezultati, serološki in virološki, se pošljejo v referenčni laboratorij Skupnosti za primerjavo. Referenčni laboratorij Skupnosti zagotovi tehnično podporo in vodi širšo zalogo diagnostičnih reagentov.

4. Vsi izolati virusa aviarne influence se pošljejo referenčnemu laboratoriju Skupnosti. Pri virusih podtipov H5 in H7 se opravijo testi za ugotavljanje lastnosti virusa, v skladu z diagnostičnim priročnikom.

5. Vsi pozitivni rezultati so testirani za nazaj na gospodarstvu in rezultati tega testa se sporočijo Komisiji in referenčnemu laboratoriju Skupnosti.

6. Gradivo je referenčnemu laboratoriju Skupnosti poslano po posebnih protokolih.

7. Zbiranje podatkov raziskav poteka v skladu s tabelami, ki jih zagotovi referenčni laboratorij Skupnosti. V teh tabelah se označijo uporabljene metode laboratorijskih testiranj.

8. Krvni vzorci za serološke teste se zberejo od vseh vrst perutnine, od vsaj 5 do 10 ptic, razen rac in gosi, na gospodarstvo, in iz različnih hal, če je na gospodarstvu več kot ena hala.

9. Vzorčenje se stratificira po celotni državi članici, tako da so vzorci reprezentativni za celotno državo članico, ob upoštevanju:

a) števila gospodarstev za vzorčenje; to število se določi tako, da se zagotovi identifikacija vsaj enega okuženega gospodarstva, če je razširjenih okuženih gospodarstev vsaj 5 %, z intervalom zaupanja 95 %, v skladu s tabelama 1 in 2, in

b) določi se število ptic, vzorčenih na vsakem gospodarstvu, da se zagotovi 95 % verjetnost identificiranja vsaj ene pozitivne ptice, če je razširjenost seropozitivnih ptic ( 30%.

10. Načrt vzorčenja upošteva tudi:

a) vrste proizvodnje in z njimi povezana posebna tveganja, kot so prosta reja, reja na prostem, nesnice različne starosti, uporaba površinskih voda, sorazmerno daljša življenjska doba in prisotnost več kot ene vrste na gospodarstvu;

b) število gospodarstev s purani za vzorčenje, ki se določijo, da se zagotovi identifikacija vsaj enega okuženega gospodarstva, če je razširjenih okuženih gospodarstev vsaj 5 %, z intervalom zaupanja 99 %;

c) če so v državi članici gospodarstva, ki redijo ratite in prepelice, se vključijo v letni program nadziranja;

d) časovno obdobje; kjer je potrebno, se vzorčenje prilagodi opredeljenim obdobjem, v katerih je prisotnost druge perutnine na gospodarstvu lahko predstavlja večje tveganje za nastop bolezni;

e) države članice, ki morajo izvesti vzorčenje za atipično kokošjo kugo, da ohranijo status držav, v katerih se ne izvaja cepljenje proti atipični kokošji kugi (Odločba Komisije 94/327/ES[23]), lahko uporabijo vzorce iz matičnih jat za nadziranje protiteles H5/H7.

Tabela 1: Število gospodarstev za vzorčenje vsake kategorije perutnine (razen gospodarstev s purani)

Število gospodarstev na kategorijo perutnine (razen gospodarstev s purani) | Število gospodarstev za vzorčenje |

do 34 | vsa |

35–50 | 35 |

51–80 | 42 |

81–250 | 53 |

< 250 | 60 |

Tabela 2: Število gospodarstev s purani za vzorčenje

Število gospodarstev s purani | Število gospodarstev za vzorčenje |

do 46 | vsa |

47–60 | 47 |

61–100 | 59 |

101–350 | 80 |

< 350 | 90 |

B. POSEBNE ZAHTEVE ZA ODKIRVANJE OKUŽB S PODTIPI H5/H7 AVIARNE INFLUENCE PRI RACAH IN GOSEH

1. Krvni vzorci za serološko testiranje se raje vzamejo od ptic, ki se gojijo na prostem.

2. Na vsakem izbranem gospodarstvu se za serološko testiranje vzame 40–50 krvnih vzorcev.

C. POSEBNE ZAHTEVE ZA ODKRIVANJE OKUŽB PRI PROSTO ŽIVEČIH PTICAH

Načrt raziskave in izvajanje

1. Da se zagotovita ustrezno načrtovanje in izvajanje vzorčenja, države članice zagotovijo sodelovanje med veterinarskimi organi, biologi, specializiranimi za področje prosto živečih živali, organizacijami za opazovanje in označevanje ptic z obročki ter lovci.

2. Vzorčenje se osredotoči na prosto živeče ptice, ki jeseni in na začetku zime odletijo na jug.

Postopki vzorčenja, shranjevanje in prevoz vzorcev

3. Kloakalni brisi za virološke teste se vzamejo zlasti pri vrstah z večjo dovzetnostjo in povečanim stikom s perutnino, kot so na primer race mlakarice.

4. Porazdelitev med različnimi vrstami je, če je mogoče, naslednja: vodne ptice 70 %; obrežne ptice 20 %; druge prosto živeče ptice 10 %.

5. Kloake, ki vsebujejo fekalije, ali previdno zbrane sveže fekalije se vzamejo od prosto živečih ptic, ki so se ujele, so bile ulovljene ali najdene pravkar mrtve.

6. Mogoče je zbiranje do pet vzorcev od istih vrst.

7. Posebna skrb je namenjena shranjevanju in prevozu vzorcev. Če hiter prevoz do laboratorija ni zagotovljen v 48 urah, v prevoznem sredstvu s 4°C, se vzorci shranijo in potem prepeljejo v suhem ledu pri –70 °C.

D. LABORATORIJSKO TESTIRANJE

Laboratorijski testi se izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom. Države članice, ki želijo sprejeti različne teste, kljub temu predložijo Komisiji in referenčnemu laboratoriju Skupnosti ustrezne podatke za preverjanje.

PRILOGA II iz člena 5(2)

OBVEŠČANJE O BOLEZNI IN NADALJNJI EPIDEMIOLOšKI PODATKI, KI JIH PREDLOžIJO DRžAVE čLANICE

1. V roku 24 ur od potrditve katerega koli primarnega izbruha ali odkritja aviarne influence v klavnici ali prevoznem sredstvu sporoči zadevna država članica v skladu s postopkom iz člena 5 Direktive 82/894/EGS:

a) datum prijave;

b) čas prijave;

c) ime zadevne države članice;

d) ime bolezni;

e) število izbruhov ali pozitivnih ugotovitev aviarne influence v klavnici ali prevoznem sredstvu;

f) datum, ko se je prvič pojavil sum bolezni;

g) datum potrditve;

h) metode, ki so se uporabile za potrditev;

i) ali je bila bolezen potrjena na gospodarstvu, v klavnici ali prevoznem sredstvu;

j) zemljepisno lego izbruha ali pozitivne ugotovitve aviarne influence v klavnici ali prevoznem sredstvu;

k) uporabljene ukrepe za nadzor bolezni.

2. V primeru pozitivnih ugotovitev aviarne influence v klavnicah ali prevoznih sredstvih mora zadevna država članica poleg podatkov iz odstavka 1, predložiti tudi naslednje podatke:

a) količina dovzetne perutnine ali drugih ptic v klavnici ali prevoznem sredstvu;

b) količina mrtve perutnine ali drugih ptic vsake kategorije v klavnici ali prevoznem sredstvu;

c) za vsako kategorijo perutnine ali drugih ptic identificirana obolevnost in količina perutnine, pri kateri je bila potrjena aviarna influenca;

d) količina perutnine ali drugih ptic, pokončanih ali zaklanih v klavnici ali prevoznem sredstvu;

e) količina odstranjene perutnine ali drugih ptic;

f) v primeru klavnic oddaljenost od najbližjega gospodarstva s perutnino ali drugimi pticami;

g) lokacija gospodarstva ali gospodarstev izvora okužene perutnine ali trupel.

3. V primeru sekundarnih izbruhov je treba podatke iz odstavkov 1 in 2 predložiti v roku, določenem v členu 4(1) Direktive 82/894/EGS.

4. Zadevna država članica zagotovi, da podatkom, ki jih predloži v skladu z odstavki 1, 2 in 3, v zvezi s katerim koli izbruhom ali pozitivno ugotovitvijo aviarne influence v klavnici ali prevoznem sredstvu, čim prej sledi pisno poročilo, naslovljeno na Komisijo in druge države članice in vključuje vsaj:

a) datum, ko so bile perutnina ali druge ptice na gospodarstvu, v klavnici ali prevoznem sredstvu pokončane in trupla odstranjena ali bile zaklane;

b) kateri koli podatki v zvezi mogočim izvorom bolezni ali, če je znan, dejanski izvor bolezni;

c) podatki o sistemu nadzora, ki je vzpostavljen za učinkovito izvajanje ukrepov, določenih za nadzor premikov živali;

d) v primeru odkritja aviarne influence v klavnici ali prevoznem sredstvu genetski tip odgovornega virusa;

e) kjer so bile perutnina in druge ptice pokončane ali zaklane na kontaktnih gospodarstvih ali na gospodarstvih s perutnino in drugimi pticami, pri katerih je obstajal sum okužbe z aviarno influenco, naslednje podatke:

i) datum pokončanja ali zakola in količina perutnine ali drugih ptic vsake kategorije, ki so bile pokončane ali zaklane na vsakem gospodarstvu;

ii) epidemiološka povezava med virom okužbe in vsakim kontaktnim gospodarstvom ali drugi razlogi, ki so privedli do suma aviarne influence na vsakem sumljivem gospodarstvu;

iii) kjer perutnina ali drug ptice na kontaktnem gospodarstvu niso bile pokončane ali zaklane, je treba navesti razloge za takšno odločitev.

5. V primeru potrditve prisotnosti aviarne influence pri živi perutnini ali perutninskih proizvodih uvoženih ali vnesenih na mejah Skupnosti, v mejnih kontrolnih točkah ali v karantenskih obratih ali centrih, ki delujejo v skladu s pravnimi akti Skupnosti o uvozu, mora pristojni organ to ugotovitev takoj sporočiti Komisiji in poročati o sprejetih ukrepih.

6. Rezultate vsakega nadziranja aviarne influence, ki se je izvajalo pri perutnini ali drugih pticah, je treba vsako leto sporočiti Komisiji. Vseeno morajo biti Komisija in druge države članice obveščene v roku 24 ur, če je na podlagi nadziranja ugotovljena resna grožnja za zdravje živali in ljudi.

7. Vsak pozitivni rezultat laboratorijskih testov za izsleditev virusov influence aviarnega izvora, razen tistih iz točke 1 člena 2, ki so bili izvedeni pri perutnini ali drugih pticah, je treba vsako leto sporočiti Komisiji. Vseeno morajo biti Komisija in druge države članice obveščene v roku 24 ur, če je na podlagi testiranj ugotovljena resna grožnja za zdravje živali in ljudi.

PRILOGA III iz člena 7(2) in člena 11(5)

ODOBRITEV ZA ODSTRANITEV KONZUMNIH JAJC Z GOSPODARSTVA V SKLADU S ČLENOM 7(2)(f) in ČLENOM 11(5)

Pristojni organ lahko odobri prevoz jajc z gospodarstva, za katera veljajo določbe iz člena 7(2)(f) in člena 11(5) te direktive, na obrat, odobren za proizvodnjo jajčnih proizvodov v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 853/2004 („pooblaščen obrat“), pod naslednjimi pogoji:

1. da se jajca lahko odstranijo z izvornega gospodarstva, morajo:

a) ustrezati zahtevam, določenim v oddelku X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

b) biti poslana neposredno s sumljivega gospodarstva v pooblaščen obrat; vsako pošiljko mora pred odvozom zapečatiti uradni veterinar, odgovoren za sumljivo gospodarstvo, in pošiljka mora ostati zapečatena ves čas prevoza do pooblaščenega obrata;

2. uradni veterinar, odgovoren za izvorno gospodarstvo jajc, obvesti pristojni organ pooblaščenega obrata o načrtovani pošiljki jajc v ta obrat;

3. pristojni organ, odgovoren za pooblaščeni obrat, zagotovi:

a) da jajca iz točke 1(b) ostanejo izolirana od drugih jajc od prihoda do predelave;

b) da se lupine teh jajc odstranijo;

c) da se embalaža, uporabljena za jajca, uniči ali očisti in razkuži na takšen način, da se uničijo vsi virusi aviarne influence;

d) da so jajca iz točke 1(b) prepeljana v očiščenih in razkuženih vozilih.

PRILOGA IV iz člena 15(2) in člena 42(2)

GLAVNA MERILA IN DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ODLOČANJE O POKONČANJU PERUTNINE NA KONTAKTNIH ALI OGROŽENIH GOSPODARSTVIH

Pristojni organ pri odločanju, ali se perutnina na kontaktnih ali ogroženih gospodarstvih pokonča, upošteva naslednja merila:

Merila | Odločitev |

Za pokončanje | Proti pokončanju |

Klinični znaki kažejo na prisotnost aviarne influence na kontaktnih gospodarstvih | da | ne |

Velika dovzetnost prevladujoče vrste perutnine | da | ne |

Premik perutnine ali drugih ptic iz izbruha na kontaktna gospodarstva po verjetnem vnosu virusa na okuženo gospodarstvo | da | ne |

Lega kontaktnih gospodarstev na območju z visoko gostoto perutnine | da | ne |

Verjetnost širjenja virusa iz izbruha pred uvedbo ukrepov za izkoreninjenje | masovna/neznana | omejena |

Lega kontaktnih gospodarstev v razdalji do 500 metrov(1) od izbruha | da | ne |

Kontaktna gospodarstva v bližini več kot enega izbruha | da | ne |

Količina perutnine ali drugih ptic v izbruhu in/ali na kontaktnih gospodarstvih | velika | majhna |

(1) V primeru zelo visoke gostote perutnine je treba upoštevati večjo razdaljo.

PRILOGA V iz člena 39(1)

MERILA ZA ODLOČANJE O PRIHODNOSTI JAJC IN IZPRAZNITVI GOSPODARSTEV V PRIMERU LPAI

Pri odločanju o prihodnosti jajc in o izpraznitvi gospodarstev v skladu s členom 39(1) pristojni organ upošteva vsaj naslednja merila:

a) zadevna vrsta;

b) tip virusa in tveganje za njegovo mutacijo;

c) gostota gospodarstev;

d) lokacija klavnic in centrov za pakiranje;

e) pot prevoza;

f) dokaz širjenja bolezni;

g) tveganje za javno zdravje, če obstaja;

h) nadaljnja predelava zadevnih proizvodov;

i) socialno-ekonomski in drugi učinki.

PRILOGA VI iz člena 49

NAčELA IN POSTOPKI ZA čIščENJE, RAZKUŽEVANJE IN OBDELAVO

1. Naslednja splošna načela in postopki veljajo za čiščenje, razkuževanje in obdelavo, predvidene v členu 49:

a) čiščenje in razkuževanje in, kjer je potrebno, ukrepi za deratizacijo in dezinsekcijo se morajo izvajati pod uradnim nadzorom in v skladu z navodili uradnega veterinarja;

b) razkužila, ki se uporabijo, in njihovo koncentracijo mora uradno odobriti pristojni organ, da se zagotovi uničenje virusa aviarne influence;

c) učinkovitost razkužil je treba pred uporabo preveriti, ker se učinkovitost nekaterih razkužil z dolgotrajnim skladiščenjem zmanjša;

d) pri izbiri razkužil in postopkov razkuževanja je treba upoštevati lastnosti prostorov, vozil in predmetov, ki se bodo obdelovali;

e) pogoji, pod katerimi se uporabljajo sredstva za razmaščevanje in razkužila, morajo zagotavljati, da njihova učinkovitost ni zmanjšana; še zlasti je treba upoštevati tehnične parametre, ki jih je navedel proizvajalec, kot so pritisk, najmanjša temperatura in zahtevan čas delovanja;

f) ne glede na uporabljeno razkužilo veljajo naslednja splošna pravila:

i) temeljito namakanje stelje, gnoja in fekalnega materiala z razkužilom;

ii) pranje in čiščenje s temeljitim ščetkanjem in ribanjem tal, podov, ramp in zidov po odstranitvi ali razstavitvi, kjer je mogoče, opreme ali naprav, da ne ovirajo postopkov učinkovitega čiščenja in razkuževanja;

iii) nadaljnji nanos razkužila za najmanjši čas delovanja v skladu s priporočili proizvajalca;

g) kjer se pri pranju uporabi tekoče čistilno sredstvo pod pritiskom, je treba paziti, da se že očiščeni deli ponovno ne kontaminirajo;

h) opremo, napeljavo, predmete ali oddelke, ki bi lahko bili kontaminirani, je treba očistiti, razkužiti ali uničiti;

i) po postopku dezinfekcije se je treba izogniti ponovni kontaminaciji;

j) čiščenje in dezinfekcijo zahtevane v okviru te direktive, je treba zabeležiti v registru gospodarstva ali dokumentaciji vozila in, kjer je zahtevana uradna odobritev, ju mora potrditi uradni veterinar, ki nadzoruje njuno izvedbo;

k) čiščenje in dezinfekcija vozil, ki so se uporabljala za prevoz, in tistih, ki jih je uporabljalo osebje.

2. Čiščenje in dezinfekcija okuženih gospodarstev se izvajata v skladu z naslednjimi načeli in postopki:

a) predhodno čiščenje in razkuževanje:

i) med pokončanjem perutnine in drugih ptic je treba izvesti vse potrebne ukrepe, da se prepreči ali čim bolj zmanjša širjenje virusa aviarne influence; ti ukrepi morajo med drugim vključevati namestitev začasne opreme za dezinfekcijo, dobavo zaščitnih oblačil, prh, dekontaminacijo uporabljene opreme, instrumentov in naprav ter izključitev prezračevalnih naprav;

ii) pokončano perutnino ali druge ptice je treba poškropiti z razkužilom;

iii) če je treba perutnino ali druge ptice odstraniti z gospodarstva, se uporabijo zaprti in neprepustni zabojniki;

iv) čim prej po odstranitvi pokončane perutnine ali drugih ptic je treba po tistih delih gospodarstva, kjer so bile živali nastanjene, in vseh delih drugih zgradb, dvorišč itd., ki so bili kontaminirani med pokončanjem ali postmortalnim pregledom, razpršiti razkužilo v skladu s členom 49;

v) vsako tkivo ali kri, ki izteče med pokončanjem, zakolom ali postmortalnim pregledom ali umazanijo na zgradbah, dvoriščih, napravah itd., je treba temeljito zbrati in odstraniti skupaj s pokončano perutnino in drugimi pticami;

vi) razkužila morajo ostati na površini najmanj 24 ur;

b) končno čiščenje in razkuževanje:

i) gnoj in uporabljeno steljo je treba odstraniti in obdelati v skladu s točko 3(a);

ii) vso maščobo in umazanijo je treba s površin odstraniti s sredstvom za razmaščevanje in površine sprati z vodo;

iii) po spiranju s hladno vodo se površine popršijo z razkužilom;

iv) po sedmih dneh je treba prostore ponovno obdelati s sredstvom za razmaščevanje, sprati z vodo, popršiti z razkužilom in ponovno sprati z vodo.

3. Dezinfekcija kontaminirane stelje, gnoja in gnojevke se izvaja v skladu z naslednjimi načeli in postopki:

a) gnoj in uporabljena stelja:

i) se ali obdela s paro pri temperaturi vsaj 70 °C;

ii) uniči s sežigom;

iii) zakoplje dovolj globoko, da ju ne dosežejo prosto živeče ptice in druge živali; ali

iv) zloži na kup, poprši z razkužilom in pusti tako najmanj 42 dni;

b) gnojevko je treba skladiščiti najmanj 60 dni po zadnjem dodajanju okuženega materiala, razen če pristojni organi odobrijo krajšo dobo skladiščenja gnojevke, ki je bila učinkovito obdelana v skladu z navodili uradnega veterinarja, tako da je zagotovljeno, da je bil virus uničen.

Pristojni organ lahko odobri prevoz gnoja in stelje, za katere obstaja verjetnost kontaminacije, bodisi v odobren obrat za obdelavo gnoja, kjer se izvede obdelava, ki zagotavlja uničenje virusa aviarne influence bodisi v začasno skladišče, kjer se shrani pred uničenjem ali obdelavo, v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 ali s posebnimi pravili iz člena 64(1). Takšen prevoz se izvede v zaprtih, neprepustnih vozilih ali zabojnikih pod uradnim nadzorom na način, da se prepreči širjenje virusa aviarne influence.

4. V primeru gospodarstev, na katerih se ptice redijo na prostem, lahko pristojni organ z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 vseeno določi posebne postopke za čiščenje in dezinfekcijo, ob upoštevanju vrste gospodarstva in podnebnih razmer.

PRILOGA VII iz člena 52(1)

REFERENČNI LABORATORIJ SKUPNOSTI ZA AVIARNO INFLUENCO

1. Referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco je:

Veterinary Laboratories Agency (VLA), New Haw, Weybridge, Surrey KT 15 3NB, Združeno kraljestvo.

2. Naloge in dolžnosti referenčnega laboratorija Skupnosti so:

a) usklajevati, v posvetovanju s Komisijo, metode, ki se uporabljajo v državah članicah za diagnosticiranje aviarne influence, zlasti:

i) s tipizacijo, skladiščenjem in dobavljanjem sevov virusa aviarne influence za serološke teste in pripravo antiserumov;

ii) z dobavo standardnih serumov in drugih referenčnih reagentov nacionalnim referenčnim laboratorijem za standardizacijo testov in reagentov, ki se uporabljajo v državah članicah;

iii) s pripravo in ohranjanjem zbirk sevov in izolatov virusov aviarne influence;

iv) z organiziranjem periodičnih primerjalnih testov diagnostičnih postopkov na ravni Skupnosti;

v) z zbiranjem in primerjanjem podatkov in informacij o uporabljenih metodah diagnosticiranja ter rezultatih preiskav, opravljenih v Skupnosti;

vi) z opredeljevanjem izolatov virusov aviarne influence z najsodobnejšimi razpoložljivimi metodami, da se omogoči boljše razumevanje epidemiologije aviarne influence ter pridobi vpogled v epidemiologijo virusa in pojav visoko patogenih in možno patogenih sevov;

vii) s spremljanjem razvoja na področju nadziranja aviarne influence, epidemiologije in preprečevanja po vsem svetu;

viii) z ohranjanjem strokovnega znanja o virusu aviarne influence in drugih sorodnih virusih, da se omogoči hitra postavitev diferencialne diagnoze;

ix) s pridobivanjem temeljitega znanja o pripravi in uporabi veterinarskih imunoloških pripravkov, ki se uporabljajo za izkoreninjenje in nadzor aviarne influence;

b) aktivno pomagati pri diagnosticiranju izbruhov v Skupnosti s sprejemanjem izolatov virusov influence aviarnega izvora za potrditvene diagnoze, karakterizacije in epidemiološke raziskave ter pridobiti izolate virusa iz primarnih izbruhov, ki jih predložijo tretje države, ki imajo dovoljenje za uvoz žive perutnine in mesa v Skupnost v skladu z ustreznimi pravnimi akti Skupnosti; pri dobljenih izolatih virusa referenčni laboratoriji Skupnosti opravijo še zlasti:

i) analiza zaporedja nukleotidov, da se omogoči določitev izpeljanega zaporedja aminokislin na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina;

ii) določitev indeksa intravenozne patogenosti (IVPI);

iii) tipiziranje antigenov;

iv) filogenetska analiza za pomoč pri epidemioloških preiskavah;

c) omogočiti usposabljanje ali izpopolnjevanje izvedencev za laboratorijsko diagnozo z namenom uskladitve tehnik v vsej Skupnosti;

d) pripraviti program in delovne dokumente za letno srečanje nacionalnih referenčnih laboratorijev;

e) pomagati pri opravljanju raziskovanj aviarne influence pri perutnini in prosto živečih pticah, ki se izvedejo v državah članicah, z dobavo antigenov v okviru programa in z odobrenimi postopki testiranja, ter pripraviti zbirno poročilo o rezultatih raziskovanj;

f) spremljati mogoč zoonotski vpliv, ki izhaja iz virusov aviarne influence, in sodelovati z mednarodno priznanimi laboratoriji za človeško gripo.

PRILOGA VIII iz člena 52(2)

SEZNAM NACIONALNIH REFERNČNIH LABORATORIJEV ZA AVIARNO INFLUENCO TER NJIHOVE NALOGE IN DOLŽNOSTI

1. Nacionalni referenčni laboratoriji za aviarno influenco so:

Belgija in Luksemburg: Centrum voor Onderzoek in Diergeneeskunde en Agrochemie (CODA)

Centre d’Etudes et de Recherches Vétérinaires et Agrochimiques, (CERVA)

Groeselenbergstraat 99/99, Rue Groeselenberg

B-1180 Brussel/Bruxelles

Češka republika: National Reference Laboratory for Newcastle Disease and highly pathogenic

Avian Influenza, Statni veterinarni ustav Praha

Sidlistni 136/24

165 03 Praha 6-Lysolaje

Danska: Statens Veterinære Serumlaboratorium

Hangøvej 2

DK-8200 Århus N.

Nemčija: Friedrich-Löffler-Institut, Bundesforschungsanstalt für Tiergesundheit (FLI)

Boddenblick 5a

D-17493 Greifswald - Insel Riems

Estonija: Veterinaar- ja Toidulaboratoorium, Tallinna laboratoorium

Väike-Paala 3

11415 Tallinn

Grčija: National Reference Laboratory, (NRL) Center of Veterinary Institutes

80, 26th October Street

GR-54627 Thessaloniki

Španija: Laboratorio Central de Veterinaria (L.C.V.)

Carretera de Algete, Km. 8

E-28110 Algete, Madrid

Francija: Laboratoire d'Etudes de Recherches Avicoles et Porcines

B.P. 53, AFFSA Ploufragan (Agence Française de Securité Sanitaire

des Aliments)

F-22440 Ploufragan

Irska: Poultry Virology, Veterinary Research Laboratory

Abbotstown, Castleknock

Dublin 15

Italija in

San Marino: Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie (IZS-VE)

Via Romea 14/A

I-35020-Legnaro – Padova

Ciper: Veterinary Services, National Reference Laboratory for Newcastle Disease

and Avian Influenza

1417 Nicosia

Latvija: Valsts veterināarmedicīnas diagnostikas centras (VVMDC)

Lejupes ielā 3

LV-1076 Riga

Litva: Nacionalinė veterinarios laboratorija

J.Kairiukscio 10

LT-2021 Vilnius

Madžarska: Central Veterinary Institute

Tábornok u.2

149 Budapest

Malta: Food and Veterinary Division

Laboratory Civil Abbatoir

Albertown

Nizozemska: CIDC-Lelystad, Centraal Instituu voor DierziekteControle, Lelystad

Postbox 2004

NL-8203 AA Lelystad

Avstrija: Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit (AGES)

Veterinärmedizinische Untersuchungen Mödling, Robert Koch Gasse 17

A-2340 Mödling

Poljska: Państwowy instytut weterynaryjny- Zakład Chorób Drobiu

Al. Partyzantów 57

24-100 Puławy

Portugalska: Laboratório Nacional de Investigação Veterinária (LNIV)

Estrada de Bemfica 701

P-1549-011 Lisboa

Slovenija: Nacionalni veterinarski inštitut

Gerbičeva 60

1000 Ljubljana

Slovaška: State Veterinary Institute, Reference Laboratory for Newcastle Disease and Avian influenza

Pod Dráhami 918

96086 Zvolen

Finska: Eläinlääkintä ja elintarviketutkimuslaitos (EELA)

Helsinki, Anstalten för veterinärmedicin och livsmedel

Helsingfors PL 45

FIN-00581 Helsinki

Švedska: Statens Veterinärmedicinska Anstalt

Uppsala (SVA)

S-75189 Uppsala

Združeno kraljestvo: Veterinary Laboratory Agency (VLA) Weybridge

Avian Virology, Woodham Lane

New Haw, Addlestone

Surrey KT 15 3NB

Disease Surveillance and Investigation Department

Veterinary Sciences Division

Soney Road

Belfast BT4 3SD

2. Naloge in dolžnosti nacionalnih referenčnih laboratorijev

a) Nacionalni referenčni laboratoriji so odgovorni za zagotavljanje, da se v vseh državah članicah laboratorijsko testiranje za ugotavljanje prisotnosti aviarne influence in določanje genetskega tipa izolatov virusov izvajajo v skladu s diagnostičnim priročnikom. V ta namen lahko sklenejo posebne dogovore z referenčnim laboratorijem Skupnosti ali drugimi nacionalnimi laboratoriji.

b) Nacionalni referenčni laboratoriji nemudoma predložijo izolate virusa influence aviarnega izvora referenčnemu laboratoriju Skupnosti za popolno karakterizacijo:

i) iz vseh primarnih izbruhov aviarne influence;

ii) v primeru sekundarnih izbruhov, iz reprezentativnega števila izbruhov;

iii) v primeru odkritja virusov influence pri perutnini, drugih pticah ali drugih živalih, razen virusov iz točke 1 člena 2(a), ki lahko predstavljajo resno grožnjo zdravju živali in ljudi.

c) Nacionalni referenčni laboratorij v vsaki državi članici je odgovoren za usklajevanje standardov in diagnostičnih metod vseh diagnostičnih laboratorijev za aviarno influenco v državi članici. V ta namen:

i) lahko posameznim laboratorijem dobavljajo diagnostične reagente;

ii) nadzorujejo kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo v državi članici;

iii) organizirajo periodične primerjalne teste;

iv) zadržijo izolate virusa aviarne influence iz izbruhov in vse druge viruse influence aviarnega izvora, odkrite v zadevni državi članici;

v) sodelujejo z nacionalnimi laboratoriji za človeško gripo.

PRILOGA IX iz člena 54(2)(g) in člena 56(1)(b)

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PREMIKE PERUTNINE IN PERUTNINSKIH PROIZVODOV, KI SE UPORABLJAJO V ZVEZI S CEPLJENJI V NUJNIH PRIMERIH

1. Države članice zagotovijo, da se nadzor premikov perutnine in ptic, cepljenih v skladu s členoma 54 in 56, ter njihovih proizvodov izvaja, kot je to določeno v odstavkih 2 do 7.

2. Za premike žive perutnine, valilnih in konzumnih jajc znotraj območja cepljenja se uporabljajo naslednje določbe:

a) valilna jajca:

i) izvirajo iz cepljene ali necepljene matične jate, ki je bila redno pregledana z ugodnimi rezultati, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

ii) so bila razkužena pred odvozom v skladu z metodo, ki jo je odobril pristojni organ;

iii) se prevažajo neposredno do namembne valilnice v embalaži za enkratno uporabo ali materialih, ki jih je mogoče učinkovito oprati in razkužiti;

iv) je mogoče ugotoviti njihov izvor v valilnici;

b) enodnevni piščanci:

i) izvirajo iz valilnih jajc, ki izpolnjujejo pogoje, določene v (a);

ii) se prevažajo v embalažah za enkratno uporabo ali materialih, ki jih je mogoče učinkovito oprati in razkužiti;

iii) se prenesejo v kokošnjak ali skladišče, kjer:

- vsaj tri tedne ni bilo nobene perutnine; ter

- je bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje v skladu z navodili pristojnega organa;

c) perutnina na začetku nesnosti:

i) je bila redno cepljena proti aviarni influenci, če to določa program cepljenja;

ii) je bila redno pregledana, pri čemer so bili rezultati ugodni, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

iii) se prenese v kokošnjak ali skladišče, kjer vsaj tri tedne ni bilo nobene perutnine ter kjer je bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje;

d) perutnina za zakol:

i) se pregleda pred natovarjanjem, pri čemer so rezultati ugodni, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

ii) se pošlje neposredno v klavnico za takojšen zakol;

iii) se prevaža v vozilih, ki se očistijo in razkužijo pod uradnim nadzorom pred vsakim prevozom in po njem;

e) konzumna jajca:

i) izvirajo iz cepljene ali necepljene jate nesnic, ki je bila redno pregledana, pri čemer so bili rezultati ugodni, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

ii) se pošljejo neposredno v pakirni center ali obrat za toplotno obdelavo;

iii) se prevažajo v embalažnem materialu za enkratno uporabo ali materialih, ki jih je mogoče učinkovito oprati in razkužiti.

3. Za premike žive perutnine, valilnih in konzumnih jajc, ki izvirajo iz območja zunaj območja cepljenja, v območje cepljenja, se uporabljajo naslednje določbe:

a) valilna jajca:

i) se prevažajo neposredno do namembne valilnice v embalaži za enkratno uporabo ali materialih, ki jih je mogoče učinkovito oprati in razkužiti;

ii) je mogoče ugotoviti njihov izvor v valilnici;

b) enodnevni piščanci:

i) se prevažajo v embalažah za enkratno uporabo;

ii) se prenesejo v kokošnjak ali skladišče, kjer:

- vsaj tri tedne ni bilo nobene perutnine; in

- je bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje v skladu z navodili pristojnega organa;

c) perutnina na začetku nesnosti:

i) se prenese v kokošnjak ali skladišče, kjer vsaj tri tedne ni bilo nobene perutnine in kjer je bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje;

ii) je cepljena na namembni kmetiji, če to določa program cepljenja;

d) perutnina za zakol:

i) se pošlje neposredno v klavnico za takojšen zakol;

ii) se prevaža v vozilih, ki se očistijo in razkužijo pod uradnim nadzorom pred in po vsakem prevozu;

e) konzumna jajca:

i) se pošljejo neposredno v pakirni center ali obrat za toplotno obdelavo;

ii) se prevažajo v embalažah za enkratno uporabo ali materialih, ki jih je mogoče učinkovito oprati in razkužiti.

4. Za premike žive perutnine, valilnih in konzumnih jajc, ki izvirajo in prihajajo iz območja cepljenja, proti območjem zunaj območij cepljenja se uporabljajo naslednje določbe:

a) valilna jajca:

i) izvirajo iz cepljene ali necepljene matične jate, ki je bila redno pregledana, pri čemer so bili rezultati ugodni, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

ii) so bila razkužena pred odvozom v skladu z metodo, ki jo je odobril pristojni organ;

iii) se prevažajo neposredno do namembne valilnice v embalaži za enkratno uporabo ali materialih, ki jih je mogoče učinkovito oprati in razkužiti;

iv) je mogoče ugotoviti njihov izvor v valilnici;

b) enodnevni piščanci:

i) izvirajo iz valilnih jajc, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2(a), odstavka 3(a) ali odstavka 4(a);

ii) se prevažajo v embalažnih materialih za enkratno uporabo;

iii) se prenesejo v kokošnjak ali skladišče, kjer:

- vsaj tri tedne ni bilo nobene perutnine; in

- je bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje v skladu z navodili pristojnega organa;

c) perutnina na začetku nesnosti:

i) ni bila cepljena;

ii) je bila redno pregledana, pri čemer so bili rezultati ugodni, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

iii) se prenese v kokošnjak ali skladišče, kjer vsaj tri tedne ni bilo nobene perutnine ter kjer je bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje;

d) perutnina za zakol:

i) se pregleda pred natovarjanjem, pri čemer so rezultati ugodni, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

ii) se pošlje neposredno v klavnico za takojšen zakol;

iii) se prevaža v vozilih, ki se očistijo in razkužijo pod uradnim nadzorom pred vsakim prevozom in po njem;

e) konzumna jajca:

i) izvirajo iz cepljene ali necepljene jate nesnic, ki je bila redno pregledana, pri čemer so bili rezultati ugodni, v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j);

ii) se pošljejo neposredno v pakirni center ali obrat za toplotno obdelavo;

iii) se prevažajo v embalažah za enkratno uporabo ali embalažnem materialu, ki ga je mogoče učinkovito oprati in razkužiti.

5. Za meso, dobljeno iz perutnine znotraj območja cepljenja, se uporabljajo naslednje določbe:

a) za meso, dobljeno iz cepljene perutnine, je perutnina:

i) cepljena s heterolognim podtipom cepiva;

ii) redno pregledana in testirana, pri čemer so bili rezultati negativni, v skladu z določbami programa cepljenja, v okviru strategije DIVA;

iii) klinično pregledana s strani uradnega veterinarja v 48 urah pred natovarjanjem; kontrolne ptiče se podrobneje pregleda;

iv) je bila poslana neposredno v izbrano klavnico za takojšen zakol;

b) za meso, dobljeno iz necepljene perutnine, je treba perutnino spremljati v skladu s spremljanjem iz člena 54(2)(j).

6. Čiščenje in razkuževanje, navedeno v tej prilogi, se opravi v skladu z navodili pristojnega organa.

7. Preverjanja pred natovarjanjem iz odstavkov (2), (3) in (4) se izvedejo v skladu z diagnostičnim priročnikom.

Priloga X iz člena 63(1)

MERILA ZA NAČRTE UKREPOV V PRIMERIU IZBRUHA BOLEZNI

Načrti ukrepov v primeru izbruha bolezni izpolnjujejo vsaj naslednja merila:

1. ustanovitev kriznega centra na nacionalni ravni, ki usklajuje vse ukrepe za nadzor v državi članici;

2. oblikuje se seznam lokalnih centrov za nadzor bolezni, ki imajo primerne zmogljivosti za usklajevanje ukrepov za njen nadzor na lokalni ravni;

3. navedejo se podrobni podatki o osebju, vključenem v izvajanje ukrepov za nadzor, njihovi usposobljenosti, nalogah in navodila za osebje, ob upoštevanju potrebe po osebni zaščiti in možnem tveganju za zdravje ljudi, ki ga predstavlja aviarna influenca;

4. vsak lokalni center za nadzor bolezni mora imeti možnost hitrega navezovanja stikov z ljudmi in organizacijami, ki so posredno ali neposredno povezane z izbruhom bolezni;

5. zagotovijo se oprema in materiali za primerno izvajanje ukrepov za nadzor bolezni;

6. oblikujejo se natančna navodila za ukrepe, ki jih je treba izvajati pri sumu in potrditvi okužbe ali kontaminacije, vključno s predlaganimi načini odstranjevanja trupel;

7. vzpostavijo se programi usposabljanja za ohranjanje in pridobivanje praktičnega znanja in upravnih postopkov;

8. diagnostični laboratoriji morajo imeti opremo za postmortalne preglede, potrebne zmogljivosti za serologijo, histologijo in podobno in morajo ohranjati strokovno znanje za hitro diagnosticiranje; treba je urediti vse potrebno za hiter prevoz vzorcev;

9. za primer izvajanja cepljenja proti aviarni influenci so zagotovljeni različni scenariji, ki se jih je treba držati, celovit načrt cepljenja, seznam populacije perutnine in ptic, ki jih je treba vključiti v načrt, ocenjena količina potrebnega cepiva, logistika takega ukrepa, še zlasti verjetna razpoložljivost cepiva, skladiščenje in zmogljivosti distribucije ter razpoložljivost osebja za upravljanje s cepivom;

10. zagotovi se razpoložljivost podatkov o registraciji komercialnih gospodarstev s perutnino na ozemlju zadevne države članice, brez poseganja v druge ustrezne določbe, ki jih določajo pravni akti Skupnosti na tem področju;

11. zagotovi se priznanje uradno registriranih ogroženih vrst perutnine in ptic;

12. zagotovi se določevanje območij z visoko gostoto perutnine;

13. zagotovljeno je tesno sodelovanje med pristojnimi veterinarskimi organi, organi javnega zdravja in okoljskim sektorjem;

14. zagotovijo se pravna pooblastila, potrebna za izvajanje načrtov ukrepov v primeru izbruha bolezni;

PRILOGA XI

PRIMERJALNA TABELA

Ta direktiva | Direktiva 92/40 EGS |

člena 1(1)(a) in (c) | – |

člen 1(1)(b) | člen 1, prvi pododstavek |

člen 1(2) | – |

člen 1(3) | člen 1, drugi pododstavek |

člen 2(1) | Priloga III, tretji pododstavek |

člena 2(2) in (3) | – |

členi 3(1) do (4), (17), (18), (20), (22) do (33) | – |

člen 3(15) | člen 2(a) |

člen 3(16) | člen 2(b) |

člen 3(19) | člen 2(d)– |

člen 3(21) | člen 2(e)– |

člen 4 | – |

člen 5(1) | člen 3 |

člen 5(2) | – |

člen 6(1) | – |

člen 6(2) | člen 7(1) |

člena 6(3) in (4) | – |

člen 7(1) | člen 4(1) |

člena 7(2)(a) in (b) | člen 4(2)(a) |

člen 7(2)(c) | člen 4(2)(b) |

člen 7(2)(d) | člen 4(2)(c) |

člena 7(2)(e) in (g) | člen 4(2)(d) |

člen 7(2)(f) | člen 4(2)(e) |

člen 7(2)(h) | člen 4(2)(f) |

člen 7(3) | člen 4(2)(g) |

člen 8 | – |

člen 9 | člen 4(5) |

člen 10 | – |

člen 11(1) |

člena 11(2) in (3) | člen 5(1)(a) |

člen 11(4) | člen 5(1)(d) |

člen 11(5) | člen 5(1)(c) |

člena 11(6) in (7) | člen 5(1)(b) |

člen 11(8) | člen 5(1)(e) |

člena 11(9) in (10) | – |

člen 12 | – |

člen 13 | – |

člen 14 | člen 6 |

člen 15 | člen 8 |

člena 16(1) in (2) | člen 9(1) |

člen 16(3) | – |

člen 16(4) | člen 9(6) |

člen 17(1) | člen 10 |

člen 17(2) | člen 13 |

člen 18(a) | člen 9(2)(a) |

člen 18(b) | člen 9(2)(b) |

člen 18(c) | – |

člen 19(a) | člen 9(2)(c) |

členi 19(b), (c) in (d) | člena 9(2)(d) in (e) |

člen 19(e) | člen 9(2)(f), prvi pododstavek |

členi 19(f), (g) in (h) | – |

člen 20 | člen 9(2)(g) |

člen 21 | člen 9(2)(h) |

člen 22 | člen 9(2)(e) |

člen 23 | člen 9(2)(f)(i) |

člen 24 | člen 9(2)(f)(ii) |

člen 25 | – |

člen 26(1) | člen 9(2)(f)(iii) |

člen 26(2) | – |

člen 27 | člen 9(2)(e) |

člen 28 | – |

člen 29 | člen 9(3) |

člen 30(a) | člen 9(4)(a) |

člena 30 (b) in (c) | členi 9(4)(b), (c) in (d) |

členi 30(d), (e), (g) in (j) | – |

člen 30(f) | člen 9(4)(b) |

člen 30(h) | člen 9(4)(e) |

člen 30(i) | člen 9(4)(f) |

člen 31 | člen 9(5) |

člen 32 | – |

člen 33 | – |

člen 34 | – |

člen 35 | – |

člen 36 | – |

člen 37 | – |

člen 38 | – |

člen 39 | – |

člen 40 | – |

člen 41 | – |

člen 42 | – |

člen 43 | – |

člen 44 | – |

člen 45 | – |

člen 46 | – |

člen 47 | – |

člen 48 | – |

člen 49 | člen 11 |

člen 50 | – |

člen 51 | – |

člen 52(1) | člen 15 |

člena 52(2) in (3) | člen 14 |

člen 53 | – |

člen 54 | člen 16(a), prvi pododstavek |

člen 55 | člen 16(a), prvi pododstavek |

člen 56 | člen 16(a), drugi pododstavek |

člen 57 | – |

člen 58 | – |

člen 59 | – |

člen 60 | – |

člen 61 | člen 18 |

člen 62 | – |

člen 63 | člen 17 |

členi 64(1), (2) in (4) | – |

člen 64(3) | člen 20 |

člen 65 | člen 21 |

člen 66 | – |

člen 67 | – |

člen 68 | –člen 22 |

člen 69 | – |

člen 70 | člen 23 |

Priloga I | – |

Priloga II | – |

Priloga III | Priloga I |

Priloga IV | – |

Priloga V | – |

Priloga VI | Priloga II |

Priloga VII | Priloga V |

Priloga VIII | Priloga IV |

Priloga IX | – |

Priloga X | Priloga VI |

Priloga XI: | – |

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

Policy area(s): Health and Consumers Protection Activity: Food safety, animal health, animal welfare and plant health |

TITLE OF ACTION: PROPOSAL FOR A COUNCIL DIRECTIVE ON COMMUNITY MEASURES FOR THE CONTROL OF AVIAN INFLUENZA |

1. BUDGET LINE(S) + HEADING(S)

17 01: Administrative expenditure of health and consumer protection policy area

17 04 02: Other measures in the veterinary, animal welfare and public-health field

17 04 03: Emergency fund for veterinary complaints and other animal contaminations which are a risk to public health

2. OVERALL FIGURES

2.1. Total allocation for action (Part B): 18,810 € million for commitment

2.2. Period of application:

Action is open ended

2.3. Overall multiannual estimate of expenditure:

(a) Schedule of commitment appropriations/payment appropriations (financial intervention) (see point 6.1.1)

€ million ( to three decimal places)

Year [2006] | [n+1] | [n+2] | [n+3] | [n+4] | [n+5 and subs. Years] | Total |

Commitments | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 18.810 |

Payments | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 18.810 |

(b) Technical and administrative assistance and support expenditure (see point 6.1.2)

Commitments | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 |

Payments | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 |

Subtotal a+b |

Commitments | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 18.810 |

Payments | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 3.135 | 18.810 |

(c) Overall financial impact of human resources and other administrative expenditure (see points 7.2 and 7.3)

Commitments/ payments | 0.195 | 0.195 | 0.195 | 0.195 | 01195 | 01195 | 1.170 |

TOTAL a+b+c |

Commitments | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 19.980 |

Payments | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 3.330 | 19.980 |

2.4. Compatibility with financial programming and financial perspective

Proposal is compatible with existing financial programming.

2.5. Financial impact on revenue: [24]

Proposal has no financial implications (involves technical aspects regarding implementation of a measure)

3. BUDGET CHARACTERISTICS

Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions form applicant countries | Heading in financial perspective |

Comp | Non-diff | NO | NO | NO | No 5 – 1a |

4. LEGAL BASIS

Council Decision 90/424/EEC

5. DESCRIPTION AND GROUNDS

5.1. Need for Community intervention [25]

5.1.1. Objectives pursued

It is envisaged to update current Community legislation on avian influenza laid down in Council Directive 92/40/EEC, with the objective to achieve better prevention and control of outbreaks and to reduce the health risks, the costs and losses and the negative impact to the whole of society due to Avian Influenza.

Since live poultry is listed in Annex II of the Treaty, one of the Community's tasks in the veterinary field is to improve the health status of poultry, thereby facilitating trade in poultry and poultry products to ensure the development of this sector. Furthermore, a high level of human health protection is to be ensured in the definition and implementation of all Community policies and activities.

Furthermore, thanks to the adoption of other disease control measures envisaged under the current proposal, including vaccination, other savings should result from the expected reduced size of future AI epidemics. It is, however, extremely difficult to quantify these savings.

Results would be achieved by means of surveillance and control measures targeted to the low pathogenic form of disease - to prevent virus mutation into its highly pathogenic form- by means of vaccination where appropriate and by other measures that take into account the most recent scientific knowledge on this disease, the lessons learned during recent outbreaks and the need to avoid massive killing and destruction of animals as much as possible. As mentioned already, these actions as such have no financial implications for the EU-budget.

However, in combination with Council Decision 90/424/EC the following actions, as it is already the case with existing avian influenza legislation, have financial consequences:

Objective 1: emergency fund eradication of the disease

Objective 2: surveillance

Objective 3: establishment of a vaccine bank

Objective 4: establishment of a Community Reference Laboratory for avian influenza

5.1.2. Measures taken in connection with ex ante evaluation

In view of the increased knowledge on the risks for human health posed by AI viruses, (which, particularly in the context of the ongoing outbreak in certain Asian countries, have prompted several actions by International organisations such the FAO, the WHO and the OIE), the opinions of the Scientific Committee and the most recent knowledge on the pathogenesis, the epidemiology and the distribution of AI, there is now a clear need to revise and update current legislation to reflect these new advances and experience and to improve disease control of both LPAI and HPAI in future. This will be of direct benefit to animal health and indirectly also human health.[26]

5.1.3. Measures taken following ex post evaluation

Not applicable

5.2. Action envisaged and budget intervention arrangements

Not applicable

5.3. Methods of implementation

Not applicable

6. FINANCIAL IMPACT

6.1. Total financial impact on Part B - (over the entire programming period)

(The method of calculating the total amounts set out in the table below must be explained by the breakdown in Table 6.2.)

6.1.1. Financial intervention

Commitments (in € million to three decimal places)

1 | 2 | 3 | 4=(2X3) |

Action 1 - Measure 1 - Measure 2 Action 2 - Measure 1 - Measure 2 - Measure 3 etc. |

TOTAL COST |

7. IMPACT ON STAFF AND ADMINISTRATIVE EXPENDITURE

7.1. Impact on human resources

Types of post | Staff to be assigned to management of the action using existing and/or additional resources | Total | Description of tasks deriving from the action |

Number of permanent posts | Number of temporary posts |

Officials or temporary staff | A B C | 1 - - | - - - | 1 - - |

Other human resources | - | - |

Total | 1 | - | 1 |

7.2. Overall financial impact of human resources

Type of human resources | Amount (€) | Method of calculation * |

Officials Temporary staff | 108,000 | 1 full time official per year |

Other human resources (specify budget line) |

Total | 108,000 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

7.3. Other administrative expenditure deriving from the action

Budget line | Amount € | Method of calculation |

Overall allocation (Title A7) 1701021101 – Missions 1701021102 – Meetings A07031 – Compulsory committees 1 A07032 – Non-compulsory committees 1 A07040 – Conferences A0705 – Studies and consultations Other expenditure (specify) | 35,000 - 52,000 - - - - | Based on 5 missions per year at an average of 7000 Euro per mission - 1meeting of the Standing committee on Food Chain and Animal Health only on the subject of avian influenza - - - |

Information systems (A-5001/A-4300) | - | - |

Other expenditure - Part A (specify) | - | - |

Total | 87,000 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

1 Specify the type of committee and the group to which it belongs.

I. Annual total (7.2 + 7.3) II. Duration of action III. Total cost of action (I x II) | 195,000 € 6 years 1,170,000 € |

8. FOLLOW-UP AND EVALUATION

8.1. Follow-up arrangements

The Commission will have at its disposal several ways to evaluate the impact of the proposal:

- the occurrence of future HPAI epidemics giving an overall indication on the effectiveness of the new measures,

- results of the surveillance programmes,

- control measures on LPAI outbreaks.

Already at this stage the Commission has the basic tools to monitor, such as the Standing Committee for the Food Chain and animal health and the network of Community and national reference laboratories.

8.2. Arrangements and schedule for the planned evaluation

As mentioned above, the Commission has at its disposal tools, such as the Standing Committee for the Food Chain and animal health and the network of Community and national reference laboratories; these instruments will allow

9. ANTI-FRAUD MEASURES

Not relevant

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

• Razlogi za predlog in njegovi cilji

- Komisija predvideva posodobitev zdajšnjih postopkov, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za veterinarske ukrepe, določene v Odločbi Sveta 90/424/EGS[28] z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine.

- Splošni cilj je boljše doseganje ciljev v okviru posebnih veterinarskih ukrepov, ki se nanašajo na aviarno influenco.

• Splošni okvir

- Zdajšnji predlog za spremembo Odločbe 90/424/EGS se omejuje na aviarno influenco.

- Komisija predvideva, da bo s predlogom za novo Direktivo Sveta o ukrepih Skupnosti za omejevanje aviarne influence (KOM(2005)171) posodobila zdajšnje ukrepe, določene v Direktivi Sveta 92/40/EGS,[29] pri čemer si prizadeva za učinkovitejše preprečevanje in nadzor izbruhov ter za zmanjšanje tveganja za zdravje, stroškov in izgub in negativnega vpliva na celotno družbo zaradi aviarne influence. To bi dosegli z nadzornimi in kontrolnimi ukrepi za nizko patogeno obliko bolezni ( zaradi preprečitve mutacije virusa v visoko patogeno obliko ( in sicer s cepljenjem, kadar je to primerno, in drugimi ukrepi, ki upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja glede te bolezni, izkušnje, pridobljene med preteklimi izbruhi, in potrebo po kar največjem izogibanju množičnemu pobijanju in uničevanju živali.

- Predlagane spremembe zakonodaje Skupnosti za omejevanje aviarne influence je treba uvajati hkrati s spremembami Odločbe Sveta 90/424/EGS o odhodkih Skupnosti na področju veterine zaradi njene uskladitve z novo direktivo in zagotovitve ustrezne finančne podpore državam članicam glede na nekatere na novo predvidene ukrepe za nadzor nad aviarno influenco.

- Zdaj člen 3 Odločbe Sveta 90/424/EGS predpisuje finančni prispevek Skupnosti (50 %), ki se ga odobri državam članicam za nekatere odhodke, ki lahko nastanejo pri izkoreninjanju visoko patogene aviarne influence,[30] namreč za povračilo stroškov kmetom, ki so zaradi izkoreninjenja bolezni dali svoje ptice zaklati in uničiti, za čiščenje in razkuževanje in uničenje jajc, krme in drugih snovi, ki bi bile lahko kontaminirane. V skladu z istim členom lahko Skupnost povrne tudi 100 % stroškov za cepljenje in 50 % stroškov za njegovo izvedbo (za zdaj je v skladu z Direktivo 92/40/EGS dovoljeno samo cepljenje v sili, ne pa tudi preventivno cepljenje).

• Skladnost z drugimi politikami

- Razprava o preprečevanju javnozdravstvenih kriz in odzivu nanje poteka. Komisija je že izdelala predhodno študijo[31] o modelu financiranja tveganja za epidemije rejnih živali v EU in za leto 2005 je predvidena dopolnilna študija. Komisija je tudi začela postopek vrednotenja celotne politike zdravstvenega varstva živali v Skupnosti, ki bo vključeval vprašanja stroškovne učinkovitosti zdajšnjih finančnih instrumentov za uspešno ureditev nadzora, omejevanja in izkoreninjenja bolezni živali ter načine, kako naj bi proizvajalce prepričali, da bi sprejeli vse ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni na njihove kmetije. V tem smislu bodo obravnavani glavni dejavniki tveganja, kakor so gostota populacij živali in biološke nevarnosti na kmetiji, skupaj z ukrepi za ublažitev in vplivom na proračun EU.

- Glede na izid teh študij in ovrednotenje se lahko predlagajo alternative zdajšnjemu načinu dodeljevanja finančne pomoči Skupnosti državam članicam. Kljub temu se zaradi nujnosti spremembe tekoče zakonodaje o tem pomembnem tveganju za zdravje zdi primerno sprejeti zdajšnji predlog brez čakanja na konec tega postopka.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi strankami in ocena vpliva

• Posvetovanje z zainteresiranimi strankami

- Posvetovanje z državami članicami v delovni skupini Komisije in v elektronski obliki o osnutku predloga za novo direktivo Sveta o ukrepih Skupnosti za omejevanje aviarne influence je potekalo julija in oktobra 2004. Oktobra 2004 je bilo izvedeno posvetovanje o osnutku predloga z evropskimi nevladnimi organizacijami. Na koncu posvetovanja so se upoštevali predlogi za izboljšanje nekaterih členov in prilog osnutka predloga.

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

- O aviarni influenci: na novo predvideni ukrepi popolnoma upoštevajo mnenja znanstvenega odbora o aviarni influenci, pripravljena v letih 2000 in 2003.

• Ocena vpliva

- Ocenjene so bile možnosti za politiko, ki jih je opredelil oddelek za zdravje in dobro počutje živali znanstvenega odbora v svojem poročilu "Opredelitev aviarne influence ( uporaba cepiva proti aviarni influenci" iz leta 2000. Preučile so se tri možnosti za omejevanje bolezni in za najboljšo se je štela tista, ki vključuje spremembo opredelitve aviarne influence, tako da bi zajemala še nizko patogeno aviarno influenco in predvidela nadzorne ukrepe glede na različne tipe virusov in vrste živali.

- Izdelana je bila ocena vpliva zdaj predvidenih kontrolnih ukrepov za aviarno influenco in sprememb Odločbe Sveta 90/424/EGS, predlaganih v tem predlogu (SEK(2005)549).

3. Pravni elementi predloga

• Povzetek predlaganih ukrepov

- Trenutni predlog predvideva predvsem naslednje spremembe Odločbe 90/424/EGS:

- predvideti finančni prispevek (do 50 %) za programe nadzorovanja držav članic, ki se jih izvaja vsako leto;

- predvideti finančni prispevek (30 %) državam članicam za stroške, ki so jih imele s politiko izkoreninjenja po izbruhih nizko patogene aviarne influence. Z nižjim prispevkom kot pri izbruhih visoko patogene aviarne influence se države članice spodbuja, naj pri nizko patogeni aviarni influenci ne uporabijo vedno politike izkoreninjenja, in mogoče zaradi višjega prispevka Skupnosti te možnosti ne bi dovolj izkoristile. Po drugi strani pa bi moral program nadzorovanja, ki ga sofinancira Skupnost, omogočiti pravočasno odkritje nizko patogene aviarne influence, s čimer se zmanjša potreba po širokem izkoreninjanju aviarne influence, kar tudi pozitivno vpliva na proračune držav članic;

- kar zadeva cepljenje, se zgoraj opredeljena finančna podpora Skupnosti še naprej podeljuje le za nujna cepljenja. Podobno se ne bodo spremenile obstoječe določbe o sofinanciranju kontrolnih ukrepov za visoko patogeno aviarno influenco.

Predvidene so še dodatne potrebne prilagoditve in razjasnitve.

• Pravna podlaga

- Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člen 37 Pogodbe.

• Načelo subsidiarnosti

- Ukrepi, določeni s tem predlogom, so v pristojnosti Skupnosti.

• Načelo sorazmernosti

- Predlog določa finančno podporo Skupnosti državam članicam za minimalne ukrepe, ki jih je treba uporabiti pri morebitnem izbruhu aviarne influence pri perutnini in drugih pticah, in minimalne ukrepe za večletni smotrn in učinkovit pristop za programe izkoreninjenja, omejevanja in spremljanja za živalske bolezni in zoonoze.

• Izbira sredstev

- Predlagano sredstvo je odločba. Ta predlog zadeva spremembe obstoječih določb o odhodkih na veterinarskem področju, določenih v odločbi Sveta. Zato je pravno sredstvo za spremembo teh določb še ena odločba Sveta.

4. Posledice za proračun

Trenutni predlog bi povzročil dodatne stroške za države članice in proračun Skupnosti zaradi ukrepov, uvedenih za nadzor in omejevanje nizko patogene aviarne influence. Približni predvideni stroški za proračun Skupnosti so:

a) nadzor nizko patogene aviarne influence: 1(2 milijona EUR na leto. V tem znesku so upoštevani stroški programov za nadzor aviarne influence, ki so jih države članice uvedle v letih 2003 in 2004. Vendar se predvideva, da bo v prihodnje mogoče treba okrepiti te programe in da bi to privedlo do povečanja stroškov;

b) omejevanje nizko patogene aviarne influence z izkoreninjenjem: približno 1(4 milijone EUR na leto. Ta znesek temelji na:

- rezultatih nadzora aviarne influence, izvedenega v državah članicah leta 2003, in predhodnih podatkih o spremljanju nizko patogene aviarne influence, izvedenem v letu 2004;

- povprečnih stroških vsakega posameznega izbruha aviarne influence, pri katerem je Skupnost v zadnjih letih uporabila politiko izkoreninjenja (približno 150 000 EUR na perutninsko farmo), in

- stroških teh izbruhov za proračun EU (30 % sofinanciranja, to je 50 000 EUR na farmo).

Ob domnevnih približno 80(320 izbruhih nizko patogene aviarne influence na leto v vsej EU se predvideva, da bo treba vsako leto politiko izkoreninjenja uporabiti na 20(80 farmah, okuženih z nizko patogeno aviarno influenco, torej na 25 % farm, na katerih se bo zaznala prisotnost nizko patogene aviarne influence.

Če bo poleg tega dokončno sprejeta odločitev o ustanovitvi banke cepiv proti aviarni influenci, bosta ustanovitev in vzdrževanje te banke stala približno 1(2 milijona EUR na leto. V tem znesku so upoštevani stroški, ki jih je imela z izdelavo cepiva obstoječa banka antigenov za slinavko in parkljevko. Vendar je treba pri tem poudariti, da:

- se v skladu z obstoječimi določbami člena 7 Odločbe 90/424/EGS banke cepiv Skupnosti lahko že financirajo iz proračuna Skupnosti;

- novo načrtovana direktiva ne obvezuje Skupnosti k ustanovitvi banke cepiva proti aviarni influenci, temveč ji le zagotavlja pravno podlago za to.

Zato zdajšnji predlog za spremembo Odločbe 90/424/EGS ne bo zajel tega posebnega vidika. Kakor je bilo razloženo v oceni vpliva, priloženi dvema predlogoma Komisije o aviarni influenci, bi dodatni stroški za proračun Skupnosti zaradi sprejetja in uporabe zgoraj navedenih ukrepov (vključno z morebitno ustanovitvijo banke cepiv) znašali približno 3(8 milijonov EUR na leto, kar je v povprečju približno 5(6 milijonov EUR.

Vendar pa se predvideva, da se bodo zgornji stroški izravnali s prihranki zaradi zmanjšanega tveganja za prihodnje epidemije visoko patogene aviarne influence. Seveda se ne da natančno napovedati, koliko bi predlagani ukrepi zmanjšali število prihodnjih epidemij visoko patogene aviarne influence, ki se jih glede na vrsto zadevnega tveganja še vedno ne da ravno napovedati in ki se jih nikoli ne da popolnoma izključiti. Vendar pa bi zelo verjetno preprečili eno od dveh velikih epidemij v Skupnosti, če bi v zadnjih petih letih v EU že bili uvedeni in se uporabljali predvideni ukrepi. Glede na to je torej mogoče oceniti, da bi z izvajanjem predlaganih ukrepov v naslednjih desetih letih lahko preprečili dve večji epidemiji visoko patogene aviarne influence.

2005/0063 (CNS)

Predlog

ODLOČBA SVETA

o spremembi Odločbe Sveta 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[32],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[33],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[34],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) aviarna influenca, ki se je prej imenovala „kokošja kuga”, je huda okužba ptic, ki resno ogroža zdravje živali. Virus influence, ki se razvije pri perutnini, lahko ogroža tudi zdravje ljudi.

(2) Odločba 90/424/EGS[35] o odhodkih na področju veterine predvideva finančni prispevek Skupnosti državam članicam za izkoreninjenje določenih živalskih bolezni. Ta odločba trenutno predvideva podeljevanje takega prispevka za izkoreninjenje aviarne influence, ki jo povzroča tako imenovana „visoko patogena” vrsta virusa.

(3) Med zadnjimi epidemijami aviarne influence so nizko patogeni virusi influence, ki so povzročili izbruhe bolezni, sčasoma mutirali v visoko patogene viruse, ki imajo hude posledice za javno zdravje in ga zelo ogrožajo. Po mutaciji je izjemno težko nadzorovati virus. Direktiva xxx o ukrepih Skupnosti za omejevanje aviarne influence vzpostavlja obvezne nadzorne in kontrolne ukrepe[36] tudi za nizko patogene viruse, s čimer se lahko prepreči izbruhe visoko patogene aviarne influence.

(4) Zaradi sprejetja Direktive xxx 5 je primerno prilagoditi Direktivo 90/424/EGS, tako da se finančna pomoč Skupnosti lahko dodeli tudi za ukrepe izkoreninjenja, ki jih države članice izvajajo v boju proti nizko patogenim virusom aviarne influence, ki lahko mutirajo v visoko patogene različice.

(5) Sklicevanje na člen 40 v členu 3(4) Odločbe Sveta 90/424/EGS je napačno, saj je postopek, na katerega se nanaša, naveden v členu 41 (

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba Sveta 90/424/EGS se spremeni, kakor sledi:

1. Člen 3 se spremeni, kakor sledi:

a) v odstavku 1 se izbriše šesta alinea;

b) v odstavku 2 se prva alinea nadomesti z naslednjim:

- „zakol živali dovzetne vrste, ki so prizadete ali okužene ali za katere se domneva, da so prizadete ali okužene, in njihovo uničenje in, pri aviarni influenci, uničenje jajc”,

c) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Če se glede na razvoj položaja v Skupnosti izkaže, da je treba še naprej izvajati ukrepe iz odstavka 2, se v skladu s postopkom, določenim v členu 41, lahko sprejme nova odločba o finančnem prispevku Skupnosti, ki lahko znesek, določen v prvi alinei odstavka 5, preseže za 50 %. Po sprejetju te odločbe se lahko določijo vsi ukrepi, ki jih morajo sprejeti zadevne države članice zaradi zagotovitve uspeha ukrepa, in zlasti ukrepi, ki se razlikujejo od navedenih v odstavku 2.”

2. Vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

1. Ta člen se uporablja, če se na ozemlju države članice pojavi aviarna influenca.

2. Zadevna država članica prejme finančni prispevek Skupnosti za izkoreninjenje aviarne influence, če so bili v skladu z zakonodajo Skupnosti popolnoma in učinkovito izvedeni minimalni kontrolni ukrepi iz Direktive xxx 5 in če so pri poboju živali dovzetnih vrst, ki so prizadete ali okužene ali za katere se domneva, da so prizadete ali okužene, lastniki rejnih živali hitro dobili ustrezna povračila.

3. Finančni prispevek Skupnosti, po potrebi razdeljen na več deležev, mora biti:

- pri visoko patogeni aviarni influenci 50 % in pri nizko patogeni aviarni influenci 30 % naslednjih stroškov, ki jih imajo države članice pri povrnitvi škode lastnikom rejnih živali za poboj, uničenje živali, uničenje živalskih proizvodov, čiščenje in razkuževanje gospodarstev in opreme, uničenje kontaminirane krme in uničenje kontaminirane opreme, če se je ne da razkužiti,

- kadar se v skladu s členom 55 Direktive xxx 5 sprejme odločitev o cepljenju v sili, 100 % stroškov za dobavo cepiva in 50 % stroškov za izvedbo cepljenja.”

3. V skupini 1 Priloge se doda naslednja alinea:

- „aviarna influenca”.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju

Za Svet

Predsednik

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

Policy area(s): Health and Consumers Protection Activity: Food safety, animal health, animal welfare and plant health |

TITLE OF ACTION: PROPOSAL FOR A COUNCIL DECISION AMENDING COUNCIL DECISION 90/424/EEC ON EXPENDITURE IN THE VETERINARY FIELD |

1. BUDGET LINE(S) + HEADING(S)

17 04 01: Animal disease eradication and monitoring programmes and monitoring of the physical conditions of animals that could pose a public-health risk linked to an external factor

17 04 02: Other measures in the veterinary, animal welfare and public-health field

17 04 03: Emergency fund for veterinary complaints and other animal contaminations which are a risk to public health

2. OVERALL FIGURES

2.1. Total allocation for action (Part B): 33 € million for commitment

2.2. Period of application:

Action is open ended

2.3. Overall multiannual estimate of expenditure:

(a) Schedule of commitment appropriations/payment appropriations (financial intervention) (see point 6.1.1)

€ million ( to three decimal places)

Year [2006] | [n+1] | [n+2] | [n+3] | [n+4] | [n+5 and subs. Years] | Total |

Commitments | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 33.0 |

Payments | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 33.0 |

(b) Technical and administrative assistance and support expenditure (see point 6.1.2)

Commitments | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 |

Payments | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 | 0.000 |

Subtotal a+b |

Commitments | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 33.0 |

Payments | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 33.0 |

(c) Overall financial impact of human resources and other administrative expenditure (see points 7.2 and 7.3)

Commitments/ payments | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 1.296 |

TOTAL a+b+c |

Commitments | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 34.296 |

Payments | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 5.716 | 34.296 |

2.4. Compatibility with financial programming and financial perspective

Proposal is compatible with existing financial programming.

2.5. Financial impact on revenue: [37]

Proposal has no financial implications (involves technical aspects regarding implementation of a measure)

3. BUDGET CHARACTERISTICS

Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions form applicant countries | Heading in financial perspective |

Comp | Non-diff | YES | NO | NO | No 1a |

Comp | Non-diff | YES | NO | NO | No 1a |

Comp | Non-diff | NO | NO | NO | No 1a |

4. LEGAL BASIS

Council Decision 90/424/EEC

5. DESCRIPTION AND GROUNDS

5.1. Need for Community intervention [38]

5.1.1. Objectives pursued

Objective 1: EXTENSION of the surveillance programmes to avian influenza

Objective 2: EXTENSION of emergency measures (Article 3 of Decision 90/424/EEC) to low pathogenic avian influenza stamping out

Objective 3: POSSIBILITY to establish of an avian influenza vaccine bank

ONLY THE REALIZATION OF OBJECTIVE 2 LEADS TO AN ADDITIONAL DIRECT COST FOR THE EU-BUDGET. HOWEVER, THE STAMPING OUT OF LPAI COULD, COMPARED TO THE EXISTING SITUATION, LEAD TO AN OVERALL ECONOMY BECAUSE THE AIM IS TO PREVENT/REDUCE MUTATION FROM LPAI INTO HPAI.

5.1.1.1. Compulsory surveillance and control measures for LPAI.

Very often LPAI viruses do not cause any clinical signs in domestic poultry and therefore circulate unnoticed in the poultry population, due to direct or indirect contact between poultry farms or movements of poultry. Spread of LPAI viruses in domestic poultry is a major risk factor for their mutation into HPAI viruses, which then cause devastating disease outbreaks. The compulsory surveillance is needed so that disease control measures can be rapidly applied and mutation of LPAI into HPAI is prevented. The prevention of HPAI will protect the EU budget against high costs for its eradication.

5.1.1.2. Possible establishment of an avian influenza vaccine bank

In some cases, it might be necessary to proceed to a rapid vaccination which again will protect the EU budget against high costs for its eradication.

5.1.2. Measures taken in connection with ex ante evaluation

AI is a serious, highly contagious disease of poultry and other birds caused by different types of viruses included in the very large virus family called Influenzaviridae. AI viruses may also spread to mammals, including humans, usually following direct contact with infected birds. In the human host, the disease may vary from mild conjunctivitis to serious disease, sometimes fatal; during the still ongoing AI epidemic in certain Asian countries, the case fatality rate in humans has been very high.

Due to continuous genetic changes of the disease agents and their possible “adaptation” to newly infected animal or human hosts, the risks posed by the different AI viruses to animal and public health is variable and to a large extent unpredictable. However, current knowledge indicates that the health risks posed by the so-called Low Pathogenic AI (LPAI) viruses - are inferior to the one posed by Highly Pathogenic AI (HPAI) viruses, which originate from a mutation of certain LPAI viruses, namely those of types H5 and H7, and which can cause a disease in poultry with a mortality rate as high as 90%.

As regards public health, data available indicate that HPAI viruses of types H5 and H7 have been responsible for the vast majority of the cases of AI reported in humans, and of all cases of human deaths due to AI viruses.

In general, domestic poultry populations are free from AI viruses. However, certain wild birds (particularly migratory waterfowl, such as ducks and geese) act as a permanent “reservoir” of LPAI viruses, from which they occasionally spread to domestic poultry. No measures are currently available or can be envisaged to stop or reduce virus circulation in wild birds living in nature; this means that there is a permanent risk of introduction of potentially very dangerous AI viruses from wild to domestic birds, and ultimately to other animals and humans.

For unclear reasons, an increase of AI outbreaks has occurred in recent years. Serious AI outbreaks (HPAI) have been recently reported in many different species of birds – including domestic poultry, kept under different husbandry and management practices - in several different areas of the world, and across all continents. These outbreaks have caused the death or killing for disease control purposes of hundreds of millions of birds and very serious losses to the poultry industry worldwide. In connection with these outbreaks, several human cases of infection were also reported, some of them fatal.

In the EU, in the last five years, major outbreaks of HPAI have occurred in Italy (1999-2000) and the Netherlands, with secondary spread to Belgium and Germany (2003). These outbreaks had devastating consequences on the poultry sector and a negative impact on the society as a whole - particularly in the Netherlands, where several human cases of disease also occurred. This was despite the draconian control measures applied by the Member States (MSs) including massive killing and destruction of poultry and other birds in the affected areas, which often went far beyond the minimum requirements of Council Directive 92/40/EEC on Community control measures for the control of AI. These outbreaks have also entailed significant costs for the Community budget, in the framework of existing rules laid down in Council decision 90/424/EEC.

After previous EU animal health crises (classical swine fever, 1997-1998; foot and mouth disease, 2001) these outbreaks have prompted further criticisms in the MSs against massive slaughter of animals, due to animal welfare, ethical, social, economic and environmental reasons. The implementation of this measure has had a very negative impact on public opinion, and raised serious criticisms in particular in relation to special categories of birds, such as endangered species or breeds, or pets. The Court of Auditors has also often criticised the Commission due to the economic impact of massive slaughter on the Community budget.

Scientists deem that uncontrolled AI outbreaks, particularly those caused by certain virus types may, following transmission of the virus from birds or other animals into humans, eventually lead to the emergence of a virus fully adapted to humans and able to cause an Influenza pandemic, like the “Spanish flu” of 1917-1919. Such a pandemic could cause millions of human deaths and major socio-economic consequences all over the world.

Directive 92/40/EEC establishes compulsory disease control measures only in case of disease in poultry caused by HPAI. Lessons have been learnt during the recent epidemics. Outbreaks of AI caused by LPAI viruses of types H5 and H7, that subsequently mutated into HPAI viruses have caused devastating consequences. Once mutation has occurred, the virus is extremely difficult to control.

Council Decision 90/424/EEC provides for a Community financial contribution (50%) to be granted to the MSs for some of the expenditure which they may incur when eradicating HPAI (Decision 90/424/EEC currently uses the old terminology “avian plague” for HPAI), namely for reimbursement to farmers who have had their birds slaughtered and destroyed to eradicate the disease, for cleansing and disinfection, and for the destruction of eggs, feedingstuff and other materials likely to be contaminated. The Community may also reimburse 100% of vaccine costs.

In view of the increased knowledge on the risks for human health posed by AI viruses, the opinions of the Scientific Committee and the most recent knowledge on the pathogenesis, the epidemiology and the distribution of AI, there is now a clear need to revise and update current legislation to reflect these new advances and experience and to improve disease control of both LPAI and HPAI in future. This will be of direct benefit to animal health and indirectly also human health.

The current proposal envisages the following changes to Decision 90/424/EEC:

- to foresee a financial contribution (30%) to MSs, for the costs which they incurred in case of a stamping out policy being applied following LPAI outbreaks. The reduced contribution compared with HPAI outbreaks is justified by the fact that MSs should keep the option not to apply a stamping-out policy in case of LPAI, and a higher Community contribution might induce them not to make adequate use of this option. On the other hand, the Community co-financed surveillance programme should allow the detection of LPAI in a timely manner and thus the need for extensive stamping out should be reduced, with a positive impact also on MSs budgets;

- to foresee a financial contribution (up to 50%) for the MSs surveillance programmes to be implemented annually in accordance with the first proposal (see also footnote 8).

The current proposal would therefore entail additional costs for the MSs and the Community budget, due to the measures being introduced for the surveillance and control of LPAI.

However, it is expected that the above costs will be counterbalanced by the savings related to the reduced risks for future HPAI epidemics. Of course, it cannot be precisely indicated to what extent the proposed measures would lead to a decrease in the number of future HPAI epidemics, the occurrence of which is still largely unpredictable and can never be totally excluded, given the nature of the risk in question. However, if the envisaged measures had been already in place and implemented in the EU in the last five years, one of the two major epidemics which have occurred in the Community would have been most likely prevented. Based on this, it may therefore be estimated that the implementation of the proposed measures could successfully prevent two major epidemics of HPAI in the next ten years.

The expenditure incurred by the MSs concerned for compensating farmers, for stamping out measures and for cleansing and disinfection (expenditure that are in principle eligible for a 50% Community co-financing in accordance with current provisions of Decision 90/424/EEC) in relation to the two major epidemics which recently occurred in the EU has been between 101 and 174 M€. It can therefore be estimated that at the current costs the prevention of two major epidemics would lead to savings for the Community budget of 100 M€ or more over a ten year period. This would largely outweigh the additional costs foreseen for the new LPAI surveillance and control measures (~50-60 M€ in ten years).

As seen above in this document, a decrease in the AI risk in poultry and other birds in the Community is bound to indirectly but significantly reduce the public health risks posed by AI viruses, including the one of an Influenza pandemic, since the circulation of AI viruses in domestic birds is the main source of the AI risk for humans. The implementation of regular surveillance would also have the positive effect that circulation of any AI virus in domestic poultry having a potential impact on public health could be rapidly detected, so allowing the adoption of any appropriate preventive measures, by both animal and public health authorities.

However, it is not possible to quantify more precisely the benefit of the proposed measures on public health.

As regards the prevention of an Influenza pandemic, this event may have its origin in any country in the world and may then spread into the Community due to human-to-human transmission of virus via movements of people. In this case, animal health control measures in place in the Community would have no effect in reducing that risk. However, the cost and the impact of an Influenza pandemic would be so serious that even a slight reduction of the overall risk stemming from the proposed measures should not be disregarded in the overall cost/benefit evaluation of such measures. Furthermore, if such a catastrophic event originated in the EU in the absence of appropriate and scientifically updated Community legislation on animal health, the Community, as well as MSs, would be exposed to very serious criticisms, probably not inferior to the ones made in the past in relation to the emergence and spread of Bovine Spongiform Encephalopathy.

From all the data above, it emerges that both the Community as a whole and the MSs have a clear interest in the updating of Community policy on AI control, and to allocate appropriate resources for the prevention and control of disease.

5.1.3. Measures taken following ex post evaluation

Not applicable

5.2. Action envisaged and budget intervention arrangements

Not applicable

5.3. Methods of implementation

Not applicable

6. FINANCIAL IMPACT

6.1. Total financial impact on Part B - (over the entire programming period)

(The method of calculating the total amounts set out in the table below must be explained by the breakdown in Table 6.2.)

6.1.1. Financial intervention

Commitments (in € million to three decimal places)

1 | 2 | 3 | 4=(2X3) |

Action 1 - Measure 1 - Measure 2 Action 2 - Measure 1 - Measure 2 - Measure 3 etc. |

TOTAL COST |

7. IMPACT ON STAFF AND ADMINISTRATIVE EXPENDITURE

7.1. Impact on human resources

Types of post | Staff to be assigned to management of the action using existing and/or additional resources | Total | Description of tasks deriving from the action |

Number of permanent posts | Number of temporary posts |

Officials or temporary staff | A B C | 2 - - | - - - | 2 - - |

Other human resources | - | - |

Total | 2 | - | 2 |

7.2. Overall financial impact of human resources

Type of human resources | Amount (€) | Method of calculation * |

Officials Temporary staff | 216,000 | 1 full time official per year |

Other human resources (specify budget line) |

Total | 216,000 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

7.3. Other administrative expenditure deriving from the action

Budget line | Amount € | Method of calculation |

Overall allocation (Title A7) 1701021101 – Missions 1701021102 – Meetings A07031 – Compulsory committees 1 A07032 – Non-compulsory committees 1 A07040 – Conferences A0705 – Studies and consultations Other expenditure (specify) |

Information systems (A-5001/A-4300) |

Other expenditure - Part A (specify) |

Total |

The amounts are total expenditure for twelve months.

1 Specify the type of committee and the group to which it belongs.

I. Annual total (7.2 + 7.3) II. Duration of action III. Total cost of action (I x II) | 216,000 € 6 years 1,296,000 € |

8. FOLLOW-UP AND EVALUATION

8.1. Follow-up arrangements

The Commission will have at its disposal several ways to evaluate the future impact of the proposals:

- from the occurrence of future HPAI epidemics on poultry, it will be evident whether the measures put in place have been effective to prevent and control those epidemics;

- from the results of the regular LPAI surveillance programmes, future programmes could be better modulated to ensure that the resources allocated are proportionate to the risks posed by LPAI; this would prevent under- or over-expenditure both for the Community and MSs in connection with surveillance;

- from the control measures applied by the MSs in relation to future LPAI outbreaks and related costs, it will be more clear what the real impact of the new financial measures introduced in relation to LPAI control will be.

The Commission has already in place the necessary basic tools to gather and analyse this information in the proper manner, such as the Standing Committee for the Food Chain and Animal Health, the inspectors of the Food and Veterinary Office and the network of Community and National Reference Laboratories, whose role will be confirmed and strengthened by the current proposal. However, in the future new scientific opinions could also be useful to assist the Commission for policy formulation and fine tuning of legislation, as well as for MSs when implementing disease control measures.

The Commission has also started a process of evaluation of the whole Community Animal Health Policy, which will include questions on the cost/effectiveness of the current financial instruments to cope with animal disease surveillance, control and eradication and on ways in which producers should be induced to take all appropriate measures to reduce the risk of disease introduction onto their farms. In this context major risk factors such as density of animal populations and on-farm biohazards will be considered, together with mitigating measures and consequences on the EU budget. Based on the outcome of these studies and evaluation, alternatives to the current way Community financial support is granted to the MSs might be proposed.

8.2. Arrangements and schedule for the planned evaluation

As mentioned above, the Commission has at its disposal tools, such as the Standing Committee for the Food Chain and animal health and the network of Community and national reference laboratories; these instruments will allow

9. ANTI-FRAUD MEASURES

Not relevant

[1] (vstaviti referenco SEC dokumenta).

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL L 167, 22.6.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu leta 2003.

[7] UL L 278, 31.10.2000, str. 26. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2002/279/ES (UL L 99, 16.4.2002, str. 17).

[8] UL L 378, 31.12.1982, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/216/EC (UL L 67, 5.3.2004, str. 27).

[9] UL L 123, 24.4.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1822/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[10] UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 668/2004 (UL L 112, 19.4.2004, str. 1).

[11] UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

[12] UL L 139, 30.4.2004, str. 7.

[13] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[14] UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES.

[15] UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

[16] UL L 121, 29.7.1964, str. 1977. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2005 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

[17] UL L 340, 31.12.1993, str. 21. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[18] UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

[19] UL L 38, 12.2.1998, str. 10.

[20] UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

[21] UL L 395, 30.12.1989, str. 13., kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/41/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33).

[22] UL L 224, 18.8.1990, str. 29, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

[23] UL L 146, 11.6.1994, str. 17.

[24] For further information, see separate explanatory note.

[25] For further information, see separate explanatory note.

[26] For minimum information requirements relating to new initiatives, see SEC 2000 (1051)

[27] For further information, see separate explanatory note.

[28] UL L 224, 18.8.1990, str. 19; odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[29] UL L 167, 22.6.1992, str. 1.

[30] V Odločbi 90/424/EGS za visoko patogeno aviarno influenco se uporablja zelo zastarel izraz „kokošja kuga”.

[31] http://europa.eu.int/comm/food/animal/diseases/financial/risk_financing_model_10-04_en.pdf.

[32] UL C […], […], str. […].

[33] UL C […], […], str. […].

[34] UL C […], […], str. […].

[35] UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/99/ES (UL L 325, 12.12.2003, str. 1).

[36] KOM(2005)171.

[37] For further information, see separate explanatory note.

[38] For further information, see separate explanatory note.

[39] For further information, see separate explanatory note.