Bruselj, 25.02.2005

KOM(2005)59 končno

Osnutek

MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUM

o skupnem okviru za evropske regulativne agencije

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje in cilji

Evropske agencije so bile ustanovljene v zaporednih valovih, da bi lahko od primera do primera izpolnile določene zahteve. Zanje je značilno, da so raznolike. Ker ni opredeljen skupni okvir, lahko ustanavljanje teh agencij v razpršenem vrstnem redu ustvari za državljane nepregledno in težko razumljivo stanje, v vsakem primeru škodljivo za pravno varnost.

V beli knjigi o evropski upravi [1] je Komisija predlagala, da bi za t. i. „regulativne“ agencije, ki pomagajo izboljševati izvajanje in uporabo zakonodaje Skupnosti, pripravili okvirne pogoje za njihovo ustanavljanje, delovanje in nadzor v skladu z načeli dobrega upravljanja [2].

Skladnost: Horizontalni pristop zagotavlja upoštevanje minimalnega skupnega temelja načel in pravil za ustanavljanje, delovanje in nadzor teh agencij. Njihovo sodelovanje pri opravljanju izvršilne funkcije mora biti skladno in uravnoteženo ter mora upoštevati zahteve po enotnosti in celovitosti te funkcije na ravni Skupnosti.

Učinkovitost: Verodostojnost teh agencij temelji predvsem na njihovi učinkovitosti. Njihova ureditev mora omogočati učinkovito opravljanje dodeljenih nalog. Načelo učinkovitosti nalaga predvsem poenostavitev postopka sprejemanja odločitev in zmanjševanje stroškov ter da se tem agencijam da določena organizacijska, pravna in finančna samostojnost.

Odgovornost: Samostojnost agencij spremlja obveza izpolnjevanja njihovih odgovornosti. Da bi okrepili legitimnost dejavnosti Skupnosti, je treba jasno določiti in razmejiti pristojnosti institucij in teh agencij. Po eni strani je treba agencije ustanavljati previdno in na podlagi čim bolj popolne in dosledne analize učinka pod vodstvom Komisije. Po drugi strani pa načelo odgovornosti zahteva vzpostavitev jasnega sistema nadzora.

Sodelovanje in odprtost: Notranja ureditev agencij mora zagotavljati tudi sodelovanje z zainteresiranimi strankami in visoko raven preglednosti. V ustanovnih listinah agencij je treba predvideti, da bodo po zgledu institucij podrejene zahtevam dobrega upravljanja.

2. POSVETOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI

Decembra 2002 je Komisija sprejela sporočilo, v katerem so na podlagi teh načel postavljene smernice za prihodnji okvir evropskih regulativnih agencij [3]. Parlament [4] in Svet [5] sta sporočilo sprejela z naklonjenostjo. Posvetovali so se tudi z direktorji obstoječih agencij.

3. IZBIRA INSTRUMENTA: MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUM

Komisija predlaga medinstitucionalni sporazum, da bi od začetka združila vse tri institucije pri določanju osnovnih pogojev, ki jih bo treba upoštevati pri sprejemanju ustanovnih listin sektorske agencij. V skladu s sodno prakso Sodišča bo lahko imel medinstitucionalni sporazum zavezujoč pravni učinek, če njegova vsebina izraža željo vseh treh institucij po povezovanju [6]. Izbira tega instrumenta ne izključuje poznejše priprave podrobnejših pravil znotraj okvirne uredbe.

4. PODROčJE UPORABE

Komisija je zaradi raznolikosti nalog in struktur obstoječih agencij v sporočilu predlagala, da bi začeli pripravljati okvir za prihodnje evropske regulativne agencije, ki spadajo pod PES. Zdi se težko, če ne nemogoče, da bi skupni okvir takoj veljal za prihodnje agencije in raznolike obstoječe agencije. To bi lahko zelo podaljšalo postopek sprejemanja in škodilo pravni varnosti predvsem pred kratkim ustanovljenih agencij. Zaradi tega se sporazum tudi ne bo takoj uporabljal za agencije, ustanovljene zunaj okvira PES.

Svet in Parlament sta podprla selektivni pristop v omejenem obdobju. Parlament je poleg tega opozoril, da bi morali razmisliti in pripraviti predloge sprememb za obstoječe agencije in agencije EU.

Zato je v medinstitucionalnem sporazumu tudi predvideno, da bodo institucije kasneje pregledale, pod katerimi pogoji se lahko pozneje razširi njegovo področje uporabe na obstoječe evropske regulativne agencije in, če bo potrebno, na druge agencije. Do takrat se lahko pri morebitni reviziji ustreznih temeljnih aktov vzame za zgled ali celo vključi nekatera načela, pravila ali postopke skupnega okvira.

5. PRAVNA PODLAGA

Ob upoštevanju dejstva, da je evropska regulativna agencija instrument izvajanja politike Skupnosti, mora biti njen temeljni akt utemeljen na določbi PES, ki tvori posebno pravno podlago te politike. Ta pristop je bil uporabljen pri nazadnje ustanovljenih agencijah.

Vendar sporazum izjemoma predvideva tudi sklicevanje na člen 308 PES.

6. SEDEž AGENCIJ

Čeprav je Svet v svojih sklepih opozoril na prakso soglasja vseh držav članic na ravni voditeljev držav in vlad, je priznal, da bi morali o sedežu odločati čim prej.

Dejansko so do zdaj veliko večino odločitev o sedežih agencij voditelji držav in vlad sprejemali v svežnjih vsakih deset let ob zasedanjih Evropskih svetov. Pogajanja v paketih so precej upočasnila dejansko vzpostavitev določenih agencij, ki so začasno, za nedoločeno obdobje, nastanjene v Bruslju. Ta praksa je na začetku povzročila določene upravne in materialne težave: problem zaposlovanja, dodatne stroške in praktične težave pri geografskem prehodu, težave z dostopom itd.

Poleg tega Komisija in tudi Parlament menita, da je določitev sedeža bistveni element temeljnega akta in bi zato moral biti v njem naveden.

Da ne bi Komisija državam članicam odvzela pravice do odločanja o sedežu agencije na najvišji politični ravni, predlaga pravočasno sprejetje odločitve, da bi bila lahko ta vključena v temeljni akt. Če tega ne bo, Komisija predlaga, da bi odločitev sprejeli najkasneje v šestih mesecih.

7. OPREDELITVE IN NALOGE

Da bi oblikovali operativno opredelitev regulativnih agencij, je treba upoštevati različne elemente:

7.1. Pojem „regulativen“

„Regulativne“ dejavnosti je treba razločevati od „predpisov“ oziroma sprejemanja splošno veljavnih zavezujočih pravnih standardov. Regulativne dejavnosti ne potekajo nujno s sprejemanjem normativnih aktov, ki imajo značaj predpisov. Prav tako lahko uporabi druga, bolj spodbujevalna sredstva, kot so koregulacija, samoregulacija, priporočila, pomoč priznanih znanstvenikov, vzpostavitev mreže in zbliževanja dobrih praks, ovrednotenje uporabe in izvajanja pravil itd. Iz tega sledi, da evropska „regulativna“ agencija nima nujno pooblastil za predpisovanje zavezujočih pravnih standardov.

7.2. Naloge, dodeljene agencijam

V skladu z zgoraj opredeljenim pojmom regulativen so agencije lahko pristojne za eno ali več naštetih nalog:

a. sprejemati posamezne odločitve, ki imajo zavezujoče pravne posledice za tretje osebe;

b. zagotavljati neposredno pomoč Komisiji in, če je potrebno, državam članicam v interesu Skupnosti v obliki strokovnih in znanstvenih mnenj in/ali poročil o pregledih;

c. vzpostaviti mrežo in organizirati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi v interesu Skupnosti za zbiranje, izmenjavo in primerjanje informacij in dobrih praks.

Vsaka evropska regulativna agencija je poleg tega pristojna za zbiranje, analizo in prenos objektivnih, zanesljivih in lahko dostopnih informacij o svojem področju delovanja.

7.3. Izvršilne pristojnosti

Agencije z izvajanjem teh nalog dejavno sodelujejo pri opravljanju izvršilne funkcije na ravni Skupnosti:

Agencije, ki sprejemajo posamezne odločitve, imajo normativna izvršilna pooblastila. Vendar pa so ta pooblastila omejena na uporabo sekundarne zakonodaje na posebne primere v skladu z institucionalnim sistemom in sodno prakso Sodišča [7].

Druge dodeljene naloge morajo agencijam omogočiti, da zlasti Komisiji posredujejo izkušnje in potrebno strokovno znanje, da ta lahko v celoti prevzame odgovornost izvršilnega organa Skupnosti.

7.4. Strukturna neodvisnost

Neodvisnost evropske regulativne agencije je bistvena za njeno dolgoročno učinkovitost in verodostojnost. Omogočati ji mora, da upošteva vse elemente svojega okolja in se obenem čim bolj otrese zunanjih vplivov. Predvsem pri pripravi strokovnih in znanstvenih ocen je pomembno, da je agencija čim bolj neodvisna, ne samo od institucij EU, temveč tudi od držav članic in izvajalcev samih.

7.5. Zaključek

Evropsko regulativno agencijo lahko torej opredelimo kot neodvisni pravni subjekt, ustanovljen na pobudo zakonodajalca, da bi sodelovala pri urejanju določenega sektorja v evropskem merilu in pri izvajanju politike Skupnosti. S svojimi nalogami dejansko izboljšuje izvajanje in uporabo pravil po vsej EU. Tako dejavno sodeluje pri opravljanju izvršilne funkcije na ravni Skupnosti.

8. SAMOSTOJNOST IN NADZOR

Določila medinstitucionalnega sporazuma temeljijo na občutljivem ravnotežju med zahtevami samostojnosti in nadzora.

8.1. Samostojnost

Potrebna samostojnost (7.4) se izraža v različnih oblikah: dodelitev statusa pravne osebe, proračunska neodvisnost, kolektivno vodenje in pooblastila upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu „UO“), neodvisnost direktorja, članov znanstvenih odborov in komisij za pritožbe itd.

8.2. Vrednotenje in nadzor

Ta samostojnost je tesno povezana z izvajanjem pristojnosti teh agencij in institucij. Agencije, ki imajo neodvisne pristojnosti na izvršilnem področju, zato neposredno odgovarjajo institucijam, državam članicam in državljanom. Načelo odgovornosti zato zahteva, da se pri teh agencijah opravljajo predhodna in naknadna vrednotenja ter da so podrejene jasnim nadzornim mehanizmom.

Vrednotenja

Komisija bo v zvezi z ustanavljanjem agencij zagovarjala vsak predlog na podlagi poglobljene analize učinkov. V tem okviru je treba preučiti mogoče alternative: prevzem dejavnosti, ki jih predvideva Komisija, razširitev nalog obstoječe agencije, ustanovitev urada, izvajalske agencije in/ali oddaja posameznih nalog podizvajalcem.

Po ustanovitvi agencija skupaj s Komisijo redno vrednoti svoje dejavnosti in delovanje. Na tej podlagi bo Komisija lahko predlagala spremembe ali, če je potrebno, razveljavila temeljni akt.

Nadzor

Proračunski nadzor, notranja revizija, letna poročila Računskega sodišča, letna razrešnica za izvrševanje proračuna Skupnosti in preiskave, ki jih izvaja OLAF, zagotavljajo predvsem pravilno uporabo sredstev, dodeljenih agencijam.

Upravni nadzor zagotavlja določena postopkovna jamstva, da so bili upoštevani interesi zainteresiranih strank in kakovost rezultatov.

Politični nadzor izvajata zakonodajna oblast in tudi Komisija.

Sodni nadzor izvaja Sodišče (ko so uporabljene vse morebiti predvidene notranje poti – 9.4).

9. STRUKTURE

Struktura agencij mora omogočati učinkovito izvajanje dodeljenih nalog in tudi upoštevanje občutljivega ravnotežja med samostojnostjo in nadzorom.

9.1. Upravni odbor

UO opravlja naloge, ki se običajno podelijo programskemu in nadzornemu organu.

V razpravi s Parlamentom in Svetom na podlagi sporočila je bilo ugotovljeno, da ni ene same formule za sestavo UO. Vseeno je treba obvezno upoštevati načela dobrega upravljanja:

1. načeli odgovornosti in skladnosti zahtevata, da se sestava UO prilagodi glede na mesto agencije v razdelitvi pristojnosti med ravnijo Skupnosti in nacionalno ravnijo izvrševanja;

2. načelo učinkovitosti in zmanjševanja stroškov govori za manj številen UO;

3. načeli sodelovanja in odprtosti narekujeta sodelovanje zainteresiranih strank.

Enakovrednost izvršilnih organov

Sodelovanje agencije pri opravljanju izvršilne funkcije na ravni Skupnosti zahteva enakovredno zastopanost obeh vej izvršilnih organov Skupnosti v UO. Enakovredna zastopanost si prizadeva za pravično ravnotežje med doseganjem ciljev Skupnosti in upoštevanjem nacionalnih interesov.

Zastopanost držav članic

Naloge, dodeljene agencijam, načeloma niso pogoj za zastopanost vseh držav članic v UO. To je lahko upravičeno, če agencija v interesu Skupnosti sodeluje tudi pri opravljanju izvršilnih pooblastil držav članic. V skladu s členom 10 PES agencija tako omogoča državam članicam, da prevzamejo opravljanje obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti.

V tem primeru Svet imenuje predstavnika vsake države članice. Vsak predstavnik ima en glas. Da bi ohranili enakovrednost izvršilnih organov v UO, institucije sporazumno določijo skupno število glasov, ki je enako številu članov, ki jih imenuje Svet, in članov, ki jih imenuje Komisija.

Parlament

Nasprotno pa sodelovanje članov, ki jih imenuje Parlament, ni predvideno, ker bi s tem povzročili pomisleke o nepristranskosti zunanjega nadzora, ki ga izvaja Parlament, predvsem kot organ, ki sprejme sklep o razrešitvi.

Sodelovanje zainteresiranih strank

Da bi zagotovili visoko raven preglednosti, se lahko zainteresiranim strankam kot članom brez pravice do glasovanja odobri sodelovanje na razpravah UO.

9.2. Izvršilni odbor

Da bi povečali učinkovitost agencije, se lahko, kadar velikost UO ne omogoča učinkovitega opravljanja dodeljenih nalog, ustanovi izvršilni odbor z omejenim številom zaposlenih. Prenos nalog na izvršilni odbor je natančno določen v temeljnem aktu.

9.3. Direktor

Direktor mora za zagotovitev učinkovitosti in neodvisnosti agencije pri njenem vsakodnevnem vodenju in dejavnostih prevzeti polno odgovornost za operativne naloge agencije in je njen zakoniti zastopnik.

Kot že omenjeno, sestava UO izraža posebno mesto agencije v razdelitvi pristojnosti med izvršilnimi organi Skupnosti in nacionalnimi izvršilnimi organi. V tem primeru je za imenovanje direktorja lahko predviden enoten postopek: UO imenuje direktorja na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija.

Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere UO, povabljen na zaslišanje pred pristojno komisijo Parlamenta.

9.4. Drugi organi

Da bi agenciji omogočili učinkovito opravljanje dodeljenih nalog, se lahko izkaže, da so potrebni še drugi organi: usklajevalni organ(-i), znanstveni in/ali strokovni odbor(-i) in komisija(-e) za pritožbe.

Osnutek

MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUM

o skupnem okviru za evropske regulativne agencije

EVROPSKI PARLAMENT, SVET EVROPSKE UNIJE IN KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob sklicevanju na belo knjigo Komisije z dne 25. julija 2001 o evropski upravi [8] in Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2002 o skupnem okviru za evropske regulativne agencije [9],

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2004 [10] in sklepih Sveta z dne 28. junija 2004 [11],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropske regulativne agencije v skladu z belo knjigo o evropski upravi prispevajo k izvajanju in uporabi zakonodaje Skupnosti. Njihova ustanovitev, delovanje in nadzor imajo torej velik politični in institucionalni pomen.

(2) Ker se vse bolj povečuje število poimenovanj, nalog, struktur in nadzornih mehanizmov teh agencij in ker ni skupnega okvira, postaja položaj slabo pregleden, slabo razumljiv in ogroža pravno varnost. Treba je torej povečati preglednost in medsebojno usklajenost ter tako zagotoviti, da zakonodajna oblast ne bi ustanavljala vedno bolj raznolikih agencij v škodo enotnosti izvršilne funkcije.

(3) Skupni okvir bi se moral najprej uporabljati za prihodnje pobude za ustanovitev evropskih regulativnih agencij v okviru Pogodbe ES in spodbujati njihovo medsebojno usklajenost. Nadalje se institucije obvežejo, da bodo preučile, po katerih pravilih bi se ureditev lahko razširila na evropske regulativne agencije, ki so bile predhodno ustanovljene v okviru Pogodbe ES in po potrebi na druge agencije.

(4) Skupni okvir mora upoštevati načela dobrega upravljanja, predlagana v beli knjigi: odprtost, udeležbo, odgovornost, učinkovitost in medsebojno usklajenost. Cilja odprtosti in udeležbe zahtevata uporabo pogojev, navedenih v členu 255 Pogodbe ES, za dostop javnosti do dokumentov, s katerimi razpolagajo te agencije, pa tudi zastopanost zainteresiranih strani znotraj njih. Cilj učinkovitosti zahteva predvsem poenostavitev postopka odločanja, zmanjšanje stroškov in da so agencije neodvisne pri ukrepanju. Takšna neodvisnost se izvaja skupaj z jasno opredeljenimi pristojnostmi teh agencij, pri čemer se upošteva enotnost izvršilne funkcije. Cilj odgovornosti zato zahteva vzpostavitev preprostega in učinkovitega sistema nadzora. Medsebojna usklajenost je mogoča z jasnim sistemom delitve pristojnosti med institucijami in agencijami po eni strani ter med agencijami po drugi strani, z namenom zagotoviti celostni pristop.

(5) Vsak predlog za ustanovitev evropske regulativne agencije mora biti predmet natančne analize učinkov, ki obsega ne samo uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ampak tudi čimbolj celovito predhodno vrednotenje.

(6) Pomembno je poudariti, da ta sporazum določa minimalni skupni temelj načel, pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati v zakonodajnem aktu o ustanovitvi evropske regulativne agencije, ne glede na to, da mu bo zaradi zastavljenih ciljev v posameznih primerih mogoče treba dodati dodeljene pristojnosti in posebne naloge posamezne agencije –

SPREJMEJO NASLEDNJI SPORAZUM:

1. NAMEN

Namen tega sporazuma je določiti horizontalni okvir za ustanovitev, strukturo, delovanje, vrednotenje in nadzor evropskih regulativnih agencij.

Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti se dogovorijo, da se pri sprejetju zakonodajnih aktov o ustanovitvi evropskih regulativnih agencij (v nadaljevanju »temeljnih aktov«) upoštevajo načela, pravila in postopki, določeni v tem sporazumu.

2. PODROčJE UPORABE

Vse tri institucije se dogovorijo, da bo ta sporazum veljal za evropske regulativne agencije, predlagane po njegovem začetku veljavnosti.

Institucije soglašajo, da je ta sporazum namenjen vsem evropskim regulativnim agencijam, ki bodo ustanovljene v skladu s Pogodbo ES.

Vse tri institucije se obvežejo, da bodo v najkrajšem možnem času po začetku veljavnosti tega sporazuma preučile, po katerih pravilih bi se področje uporabe tega sporazuma lahko razširilo na evropske regulativne agencije, ki so bile predhodno ustanovljene s Pogodbo ES, po potrebi pa tudi na druge agencije, ne glede na njihovo postopno prilagoditev v okviru revizij, predvidenih s temeljnimi akti.

3. OPREDELITEV

Izraz evropska regulativna agencija (v nadaljevanju »agencija«) se pri tem sporazumu uporablja za vsak neodvisni pravni subjekt, ki ga je zakonodajna oblast ustanovila za sodelovanje pri ureditvi posameznega področja v evropskem merilu in pri izvajanju politike Skupnosti.

Agencija opravlja nalogo javne službe. Prispeva k izboljšanju načina izvajanja in uporabe zakonodaje Skupnosti v vsej Evropski uniji.

Ta opredelitev izključuje tako imenovane »izvajalske« agencije, ki jih je Komisija pod svojim nadzorom in na svojo odgovornost ustanovila za izpolnjevanje nekaterih nalog, izključno povezanih z vodenjem programov Skupnosti. Izvajalske agencije so predmet okvirne Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 [12], ki določa njihov položaj.

4. NALOGE

Agencija ima lahko eno ali več naslednjih nalog:

a) uporabiti standarde Skupnosti v posameznih primerih. Agencija je v ta namen pooblaščena za sprejetje posameznih sklepov, ki imajo obvezne pravne posledice za tretje osebe;

b) neposredno pomagati Komisiji, po potrebi pa tudi državam članicam v interesu Skupnosti, in sicer s tehničnimi in znanstvenimi nasveti in/ali poročili o nadzoru;

c) vzpostaviti omrežje in organizirati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi v interesu Skupnosti za zbiranje, izmenjavo in primerjavo podatkov in dobrih praks.

Poleg tega je vsaka agencija pristojna za zbiranje, analiziranje in pošiljanje objektivnih, zanesljivih in lahko dostopnih podatkov, povezanih z njenim področjem dejavnosti . Vrsto in naslovnike takšnih podatkov je treba natančno določiti v temeljnem aktu.

5. IZVRšILNE PRISTOJNOSTI

Agencija z izvajanjem teh nalog dejavno sodeluje pri izvajanju izvršilne funkcije na ravni Skupnosti.

Agencija pri nalogah, predvidenih v točki 4(a), izvaja neposredno izvršilno pristojnost v mejah pristojnosti, ki jih ima na podlagi sekundarne zakonodaje, in ob upoštevanju določb Pogodbe ES.

Agencija v okviru teh nalog zlasti ne more:

a) sprejemati splošnih ureditvenih ukrepov;

b) biti pooblaščena za odločanje na področjih, na katerih bi morala razsojati o sporih med javnimi interesi ali izvajati pooblastila politične presoje;

c) prevzeti pristojnosti, za katere so bile s Pogodbo ES Komisiji dodeljene neposredne pristojnosti odločanja .

Vsakršen prenos pristojnosti, ki ga izvede zakonodajna oblast, mora biti omejen na natančno določena pooblastila, za katera velja strog nadzor.

Agencije pri nalogah, predvidenih v točkah 4(b) in (c), Komisiji predvsem dajejo potrebno strokovno znanje, ki Komisiji omogoča, da lahko izvaja svojo pristojnost izvršilnega organa Skupnosti.

6. PRAVNI STATUS

Agencija je pravna oseba. V vsaki državi članici uživa vse pravice iz pravnega položaja, ki ga nacionalne zakonodaje priznavajo pravnim osebam. Predvsem lahko pridobiva ali odtujuje premičnine in nepremičnine ter nastopa pred sodiščem. Pri tem jo zastopa njen direktor.

I. USTANOVITEV

7. ANALIZA UčINKOV

Komisija se obveže, da bo vsak predlog za ustanovitev agencije upravičila na podlagi analize učinkov, ki bo obsegala ne samo uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ampak tudi čimbolj celovito predhodno vrednotenje. Takšna analiza učinkov bo upoštevala več dejavnikov, kakor so:

a) kratkoročna ali dolgoročna težava in potreba, ki ju je treba rešiti oziroma zadovoljiti;

b) dodatna korist ukrepanja Skupnosti;

c) alternative ustanovitvi evropske regulativne agencije, kakor so prevzem dejavnosti, ki jih je predvidela Komisija, razširitev nalog obstoječe agencije, ustanovitev urada, ustanovitev izvajalske agencije in/ali podizvajanje posameznih nalog;

d) cilji, ki jih je treba doseči na splošni, posebni in operativni ravni, in kazalniki, potrebni za njihovo vrednotenje;

e) vse nenamerne posledice in vzajemne ugodnosti, ki jih je treba predvideti;

f) naloge, ki jih je treba dodeliti;

g) morebitne pridobitve v smislu strokovnega znanja, prepoznavnosti, preglednosti, prožnosti in odzivnosti, medsebojne usklajenosti, verodostojnosti in učinkovitosti javnega ukrepa;

h) stroški nadzora, usklajevanja in posledic za človeške vire ter drugi upravni odhodki;

i) poduk, pridobljen na podlagi podobnih prejšnjih izkušenj;

j) sistem nadzora in občasnih vrednotenj, ki ga je treba določiti.

Komisija povzame nauke iz svoje analize učinkov v obrazložitvenem memorandumu svojega predloga.

Evropski parlament in Svet se obvežeta, da bosta pred sprejetjem vsake večje spremembe predloga Komisije izvedla vrednotenje.

8. PRAVNA PODLAGA

Vse tri institucije soglašajo, da temeljni akt temelji na določbi Pogodbe ES, ki je pravna podlaga za načrtovano politiko.

Institucije se dogovorijo, da je člen 308 Pogodbe ES pravna podlaga samo, če nobena druga določba Pogodbe ES ne omogoča izvajanja pristojnosti Skupnosti.

9. CILJI IN MANDAT

Vse tri institucije zagotovijo, da so cilji in mandat agencije jasni in natančno določeni ter da upoštevajo splošne politične usmeritve Evropske unije in strateške cilje Komisije.

10. SEDEž

Vse tri institucije priznavajo, da je sedež eden sestavnih delov agencije. Sedež bi moral biti zaradi učinkovitosti in preglednosti znan ob sprejetju temeljnega akta. Vse tri institucije se dogovorijo, da se v ta akt vključi določba o sedežu. Kadar sedež ob sprejetju temeljnega akta ni znan, je treba v ta namen najkasneje v šestih mesecih sprejeti sklep.

II. STRUKTURA IN DELOVANJE

Poseganje institucij v strukturo in delovanje agencije mora predvsem odsevati njihovo vlogo v institucionalnem sistemu Evropske unije.

STRUKTURA

11. UPRAVNI ODBOR

11.1. Naloge upravnega odbora

Upravni odbor zagotavlja, da agencija izvaja naloge, ki so ji zaupane na podlagi njenega temeljnega akta. Je načrtovalni in nadzorni organ agencije. Odgovoren je predvsem:

a) da v skladu s posameznimi postopki, navedenimi v točkah 13(2) in 14, imenuje in po potrebi razreši direktorja agencije in člane nekaterih organov agencije;

b) da izvaja disciplinski nadzor nad direktorjem;

c) da pod pogoji iz točke 20 sprejme letni delovni program agencije na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor, in mnenja Komisije;

d) da vsako leto pripravi načrt izdatkov in prejemkov agencije ter ga predloži Komisiji;

e) da pod pogoji iz točke 28(2) na koncu letnega proračunskega postopka sprejme končni proračun agencije in pripravi seznam delovnih mest;

f) da pod pogoji iz točke 21 sprejme letno poročilo o dejavnostih agencije in ga predloži institucijam in državam članicam;

g) da sprejme poslovnik agencije in svoj poslovnik na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor, in mnenja Komisije;

h) da pod pogoji iz točke 28(1) sprejme finančne predpise, ki se uporabljajo za agencijo, in sicer na podlagi osnutka, ki ga na podlagi mnenja Komisije predloži direktor;

i) da pod pogoji iz točke 16(6) sprejme podrobna pravila uporabe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije [13].

11.2. Sestava in imenovanje upravnega odbora

Vse tri institucije se strinjajo, da enotnega ključa za sestavo upravnega odbora ni.Vse tri institucije se vendarle obvežejo, da velikost upravnega odbora omejijo tako, da se doseže čim večja učinkovitost pri sprejemanju odločitev in se čim bolj zmanjšajo stroški delovanja.

Institucije po drugi strani priznavajo, da sodelovanje agencije pri izvajanju izvršilne funkcije na ravni Skupnosti zahteva enakopravno zastopanost obeh vej izvršilnega organa Skupnosti v upravnem odboru. Komisija in Svet bi zato morala v upravni odbor imenovati enako in omejeno število članov.

Naloge, dodeljene agenciji, ne obsegajo dodelitve sedeža za vsako državo članico v upravnem odboru, razen če agencija v interesu Skupnosti sodeluje tudi pri izvajanju izvršilne pristojnosti držav članic pri načrtovani politiki. Agencija v takšnih primerih državam članicam v skladu s členom 10 Pogodbe ES omogoča zagotavljanje izvajanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe ES ali iz sekundarne zakonodaje.Pri tem Svet imenuje predstavnika vsake države članice. Vsak predstavnik ima na voljo en glas. Da se ohrani enakopravnost izvršnih oblasti v upravnem odboru, se institucije dogovorijo, da se članom, ki jih imenuje Svet, in članom, ki jih imenuje Komisija, dodeli enako skupno število glasov.

Institucije se dogovorijo, da Komisija zaradi preglednosti imenuje tako predstavnike zainteresiranih strani kot člane upravnega odbora. Ti predstavniki na sejah ne bodo imeli pravice do glasovanja. Zadevna področja so jasno opredeljena v temeljnem aktu.

Vsi člani upravnega odbora se imenujejo na podlagi njihovih izkušenj na zadevnem področju. Komisija in Svet skrbita, da sestava upravnega odbora upošteva enakopravno zastopanost moških in žensk. Mandat članov traja pet let. Enkrat se lahko obnovi.

Ne nazadnje ustanove zagotavljajo občasno preverjanje sestave upravnega odbora v skladu z revizijskim postopkom iz točke 27(2), in sicer v smislu delovanja agencije, njenih ciljev ter razvoja njenih pristojnosti in dodeljenih nalog.

12. IZVRšILNI ODBOR

Če upravni odbor zaradi svoje velikosti ne bi mogel učinkovito izpolnjevati dodeljenih nalog, se lahko ustanovi izvršilni odbor. Upravni odbor se tako sestane samo enkrat na leto ne glede na dodatni izredni sestanek.

Izvršilni odbor je pristojen za nekatere naloge priprave in spremljanja sestankov upravnega odbora, brez poseganja v naloge direktorja, navedene v točki 13(1).

Izvršilni odbor sestavlja enako število predstavnikov Sveta in Komisije. Predstavniki zainteresiranih strani, ki jih imenuje Komisija, tudi na njegovih sejah nimajo pravice do glasovanja. Izvršilni odbor ne more imeti več kot 8 članov.

13. DIREKTOR

Direktor mora za zagotovitev neodvisnosti agencije pri njenem vsakodnevnem vodenju in dejavnostih prevzeti polno odgovornost za operativne naloge, dodeljene agenciji.

13.1. Naloge direktorja

Direktor je pristojen predvsem za:

a) pripravo letnega delovnega programa, osnutka načrta prihodkov in odhodkov agencije, njenega poslovnika in poslovnika upravnega odbora, njegovega finančnega pravilnika in sestankov upravnega odbora;

b) udeležbo na sestankih upravnega odbora, na katerih pa nima pravice do glasovanja;

c) izvedbo letnega delovnega programa agencije in odzive na zahteve Komisije po pomoči;

d) izvajanje funkcij odredbodajalca, in sicer v skladu s členi 33 do 42 Finančne uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002, navedenih v členu 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [14];

e) izvrševanje proračuna agencije;

f) vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja, ki bo omogočil predvsem redna vrednotenja iz točke 27(1), in na tej podlagi za pripravo osnutka letnega poročila o dejavnostih agencije;

g) predložitev tega poročila Evropskemu parlamentu;

h) reševanje vseh vprašanj v zvezi z osebjem ter predvsem za izvajanje pooblastil, predvidenih v točki 23(2);

i) opredelitev organizacijske strukture agencije in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru;

j) sprejetje vseh drugih ukrepov, potrebnih za zagotovitev delovanja agencije v skladu z njenim temeljnim aktom;

k) zastopanje agencije, tudi pred Evropskim parlamentom in Svetom, in sicer v skladu s pogoji, predvidenimi v točki 29(1).

13.2. Imenovanje in razrešitev direktorja

Direktorja imenuje upravni odbor na podlagi liste kandidatov, ki jih predlaga Komisija. Kandidat, ki ga izbere upravni odbor, se lahko pred imenovanjem povabi, da da izjavo pred eno ali več pristojnimi komisijami Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja njihovih članov.

Direktor se imenuje na podlagi zaslug ter upravnih in vodstvenih usposobljenosti, pa tudi na podlagi strokovnega znanja in izkušenj na zadevnem področju. Mandat direktorja načeloma traja pet let. Funkcija direktorja se lahko na predlog Komisije in na podlagi vrednotenja enkrat podaljša, in sicer za obdobje, ki ni daljše od trajanja prvega mandata.

Komisija pri vrednotenju ocenjuje predvsem:

a) dosežene rezultate v prvem mandatu in način, kako so bili doseženi;

b) naloge in potrebe agencije v prihodnjih letih.

Upravni odbor lahko na predlog Komisije direktorja razreši pred iztekom njegovega mandata.

14. DRUGI ORGANI

14.1. Organi za usklajevanje pristojnih nacionalnih organov

Agencije, katerih funkcija je usklajevanje in vključevanje pristojnih nacionalnih organov oblasti v omrežje (naloge iz točke 4(c)), morajo imeti enega ali več usklajevalnih organov, sestavljenih iz predstavnikov teh subjektov.

14.2. Znanstveni in/ali strokovni odbori

Agencije, ki Komisiji in po potrebi državam članicam dajejo tehnične in znanstvene nasvete (naloga iz točke 4(b)), morajo imeti enega ali več znanstvenih in/ali strokovnih odborov.

Člani znanstvenih odborov morajo biti neodvisni znanstveniki, ki jih upravni odbor imenuje na podlagi odprtega razpisa za kandidature. Člane strokovnih odborov upravni odbor imenuje na podlagi jasnega in preglednega postopka iz temeljnega akta.

14.3. Komisija za pritožbe

Agencije, ki sprejemajo posamezne sklepe, ki lahko povzročijo pritožbe tretjih (naloga iz točke 4(a)), morajo imeti enega ali več komisij za pritožbe, ki preverijo, ali je agencija pravilno uporabila izvedbena pravila, in sicer v mejah dodeljenih nalog in podeljenih pristojnosti.

Člane komisij imenuje upravni odbor na podlagi liste kandidatov, ki jih za obdobje petih let predlaga Komisija.

DELOVANJE

15. JAVNI INTERES IN NEODVISNOST

Člani upravnega odbora, direktor, člani organov za usklajevanje pristojnih nacionalnih organov oblasti, znanstveni odbori in komisije za pritožbe se obvežejo, da bodo delovali v službi javnega interesa.

Direktor, člani znanstvenih odborov in komisij za pritožbe se po drugi strani obvežejo, da bodo delovali neodvisno od vsakega zunanjega vpliva. V ta namen vsako leto sestavijo pisno izjavo o obvezi in izjavo o interesu.

16. PREGLEDNOST

Agencija skrbi, da se njene dejavnosti izvajajo ob visoki preglednosti in predvsem da so v skladu z naslednjimi določbami.

Brez odlašanja objavi:

a) svoj poslovnik in poslovnik upravnega odbora;

b) svoje letno poročilo o dejavnostih.

Upravni odbor lahko na predlog direktorja pooblasti predstavnike zainteresiranih strani, da kot opazovalci, kadar je to primerno, sodelujejo pri razpravah organov agencije.

Agencija brez poseganja v odstavek 6 tretjim osebam ne razkriva zaupnih podatkov, ki jih prejme in za katere se je zahtevala in upravičila zaupna obravnava.Za člane upravnega odbora, direktorja, člane organov za usklajevanje pristojnih nacionalnih organov oblasti, znanstvenih odborov in odborov za pritožbe velja obveza o zaupnosti iz člena 287 Pogodbe ES.

Za podatke, ki jih agencija prejme v skladu s svojim temeljnim aktom, velja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 45/2001 z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov [15].

Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za dokumente, s katerimi razpolaga agencija.Upravni odbor sprejme praktične rešitve uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001 v šestih mesecih po vzpostavitvi agencije.

17. UREDITEV GLEDE JEZIKOV

Upravni odbor določi notranjo ureditev glede jezikov agencije.

Za zunanjo jezikovno ureditev se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov Evropske gospodarske skupnosti [16].

Prevajalska dela, ki jih zahteva delovanje agencije, izvaja Prevajalski center za organe Evropske unije.

18. OBVEZNOSTI DOBREGA UPRAVLJANJA

Temeljni akt mora zagotoviti, da agencija upošteva načela in pravila dobrega javnega upravljanja, kakor so pravice do zaslišanja in zadevnih izvajalcev, obvezna utemeljitev aktov, jezikovna ureditev, dostop do dokumentov, varstvo osebnih podatkov in zaupnosti zadev, pravila o dobrem finančnem poslovanju, boj proti goljufijam in varstvo finančnih interesov Skupnosti.

19. PRIHODKI AGENCIJE

Agencija se lahko financira:

a) s subvencijo iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti (v nadaljevanju »subvencija Skupnosti«), in/ali

b) s prejemki in honorarji za storitve izvajalcev. Zadevne storitve natančno določa temeljni akt.

Ko agencija neposredno pomaga državam članicam, se lahko predvidi tudi prispevek držav članic. Prav tako lahko temeljni akt v skladu s pogoji iz točke 24 predvidi prispevek tretjih držav, ki sodelujejo pri delovanju agencije. Takšni prispevki dopolnjujejo prihodke iz točk (a) in/ali (b).

»Samofinancirana« agencija je vsaka agencija, ki ne prejema nobenih subvencij Skupnosti.

20. LETNI DELOVNI PROGRAM

Letni delovni program mora upoštevati cilje, mandate in naloge agencije, določene v temeljnem aktu.Institucije priporočajo, da se predstavitev letnega delovnega programa opira na metodologijo, ki jo je Komisija razvila v okviru vodenja po dejavnostih (ABM).

Letni delovni program sprejme upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor, in na podlagi mnenja Komisije.Institucije se dogovorijo, da mora biti pravni pomen mnenja Komisije o letnem delovnem programu sorazmeren s prispevkom agencije pri izvajanju izvršilne pristojnosti.Pri agencijah, ki neposredno pomagajo Komisiji, mora ta znati zagotoviti skladnost letnega delovnega programa s svojo izvršilno pristojnostjo. Kadar se Komisija ne strinja z letnim delovnim programom, ga upravni odbor znova preuči in sprejme, po potrebi spremenjenega, z okrepljeno večino, ki jo je treba določiti v temeljnem aktu.

21. LETNO POROčILO O DEJAVNOSTIH

Letno poročilo o dejavnostih je poročilo o izvajanju letnega delovnega programa agencije.

Poročilo navaja dejavnosti, ki jih je izvedla agencija, in oceni rezultate glede na zastavljene cilje in določen časovni razpored, tveganja, povezana z izvedenimi operacijami, ter porabo sredstev in splošno delovanje agencije.

Poročilo pripravi direktor agencije, sprejme pa ga upravni odbor.

22. POSEBNE PRAVICE IN IMUNITETE

Za osebje agencije se uporablja protokol o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 [17].

23. OSEBJE

Za osebje agencije se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter pravila, ki so jih za uporabo teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev skupaj sprejele institucije Evropskih skupnosti. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe, pri tem pa upošteva določbe iz člena 110 kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti. Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih se lahko pri agenciji zaposlijo nacionalni strokovnjaki, napoteni iz držav članic.

Agencija v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, ki pripadajo organu, pooblaščenemu za imenovanje.

24. SODELOVANJE TRETJIH DRžAV

V agenciji lahko sodelujejo tretje države, ki so z Evropsko skupnostjo sklenile sporazume, ki predvidevajo, da bodo te tretje države sprejele in uporabile zakonodajo Skupnosti na področju, ki ga pokriva temeljni akt. V okviru teh sporazumov se pripravijo dogovori, ki podrobno določajo predvsem naravo in podrobna pravila sodelovanja teh držav pri delu agencije, vključno z določbami o sodelovanju v nekaterih notranjih organih, o finančnih prispevkih in zaposlovanju osebja. Vendar pa ti dogovori ne morejo predvideti prisotnosti predstavnikov teh držav v upravnem odboru s pravico do glasovanja in morajo vsekakor upoštevati kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev.

25. SODELOVANJE Z DRUGIMI AGENCIJAMI

Agencija lahko v okviru delovnih sporazumov, sklenjenih z drugimi agencijami, z njimi sodeluje na področjih, ki jih ureja temeljni akt, s čimer se prepreči vsakršno podvajanje dela in ustvarjanje sinergij.

26. MEDNARODNE DEJAVNOSTI

Kadar so pri nalogah, zaupanih agenciji, njene dejavnosti koristne na mednarodni ravni, lahko temeljni akt predvidi (za vse ali nekatere naloge) sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami s podobnimi nalogami, in sicer na podlagi delovnih dogovorov, sklenjenih z navedenimi organi in organizacijami.

Ti delovni dogovori morajo biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, sprejme pa jih upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor, in mnenja Komisije. Kadar se Komisija s temi dogovori ne strinja, jih upravni odbor znova preuči in sprejme, po potrebi spremenjene, z okrepljeno večino, ki jo je treba določiti v temeljnem aktu.

III. VREDNOTENJE IN NADZOR

27. VREDNOTENJE IN REVIZIJA

27.1. Vrednotenje, ki ga izvede agencija

Agencija v skladu s členom 25(4) Finančne uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 izvaja redna predhodna in naknadna vrednotenja svojih programov ali ukrepov, katerih stroški so veliki. Rezultati takšnih vrednotenj se sporočijo upravnemu odboru.

Agencija sprejme ustrezne ukrepe za rešitev morebitnih težav.

27.2. Vrednotenje, ki ga izvede Komisija, in revizija

Komisija se obveže, da bo občasno ovrednotila izvajanje temeljnega akta, dosežene rezultate agencije in njene delovne metode, in sicer v primerjavi z njenimi cilji, mandatom in nalogami, opredeljenimi v temeljnem aktu, ter s kazalniki, določenimi s predhodnim vrednotenjem in prevzetimi v letnem delovnem programu agencije.

Komisija na koncu takšnega vrednotenja po potrebi predloži predlog za revizijo določb temeljnega akta. Če Komisija ugotovi, da sam obstoj agencije glede na zastavljene cilje ni več upravičen, lahko predlaga razveljavitev zadevnega akta .

Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije preučita, ali je primerno spremeniti ali razveljaviti temeljni akt.

28. PRORAčUNSKI IN FINANčNI NADZOR, REVIZIJE IN BOJ PROTI GOLJUFIJAM

28.1. Finančni pravilnik

Vsaka agencija mora sprejeti svoje finančne predpise.

Če agencija prejme subvencijo Skupnosti, se uporabi člen 185(1) Finančne uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [18]. Finančni pravilnik agencije mora biti v takšnem primeru skladen s Finančno uredbo (ES, Euratom) št. 2343/2002. Od upoštevanja te uredbe agencija lahko odstopi samo na podlagi posebnih zahtev v zvezi z njenim delovanjem in s predhodnim soglasjem Komisije.

Če se agencija financira sama, njen finančni pravilnik izhaja iz navedenih finančnih uredb, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti agencije.

28.2. Proračun

Proračunski organ v okviru proračunskega postopka za agencije, ki prejmejo subvencijo Skupnosti, vsako leto sestavi seznam delovnih mest za osebje, ki je zaposleno v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in sicer na podlagi člena 46(3)(d) Finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Proračunski organ po drugi strani odobri posojila v obliki subvencij, namenjenih agenciji.

V vseh agencijah upravni odbor vsako leto sprejme končni proračun in seznam delovnih mest.

28.3. Računovodska pravila

Agencija na podlagi člena 185(4) Finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 uporablja računovodska pravila, ki jih je določil računovodja Komisije, in sicer v skladu s postopkom iz člena 133 navedene uredbe, da se lahko njeni računovodski izkazi konsolidirajo z računovodskimi izkazi Komisije.

28.4. Revizije

Pristojnosti notranjega revizorja Komisije do agencije, ki prejme subvencijo Skupnosti, so na podlagi člena 185(3) Finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 enake pristojnostim, ki jih ima do Komisije.

28.5. Zunanji nadzor in razrešnica

Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES preuči račune vseh agencij, ki prejmejo subvencijo Skupnosti.

Razrešnico za izvrševanje proračunov agencije, ki prejme subvencijo Skupnosti, vsako leto na podlagi člena 185(2) Finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 da Evropski parlament na priporočilo Sveta.

Če se agencija financira sama, razrešnico njenemu direktorju da upravni odbor agencije. Upravni odbor o svojem sklepu o razrešnici nato obvesti Evropski parlament, Komisijo in Računsko sodišče.

Direktor ukrene vse potrebno glede ugotovitev, ki spremljajo sklep o razrešnici.

28.6. Boj proti goljufijam in varstvo finančnih interesov Skupnosti

Za boj proti goljufijam, podkupovanju in drugim nezakonitim dejanjem se pri agenciji v celoti uporablja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [19].

Temeljni akt predvideva, da agencija ob svoji ustanovitvi pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o notranjih preiskavah, ki jih izvaja OLAF ([20]). Upravni odbor formalizira ta pristop in sprejme potrebne določbe, da omogoči lažje opravljanje notranjih preiskav, ki jih izvaja OLAF.

29. POLITIčNI NADZOR

29.1. Evropski parlament in Svet

Evropski parlament in Svet lahko brez poseganja v zgoraj navedeni nadzor ter predvsem v proračunski postopek in razrešnico kadarkoli zahtevata zaslišanje direktorja o temi, povezani z dejavnostmi agencije, predvsem ob objavi letnega poročila o dejavnostih agencije.

29.2. Komisija

Komisija izvaja nadzor z uporabo svojih posebnih pravic:

Komisija izvaja svojo pristojnost dajanja pobud tako, da po potrebi predlaga revizijo ali razveljavitev temeljnega akta v skladu s točko 27(2).Komisija vsako leto proračunskemu organu tudi predlaga znesek subvencije, namenjene agenciji, in oceno potrebnega števila osebja v agenciji, in sicer na podlagi načrta odhodkov in prihodkov, ki ga v skladu s točko 11(1)(d) pripravi upravni odbor.

Komisija izvaja svojo izvršilno pristojnost:

a) preko svojih predstavnikov v upravnem odboru;

b) s pripravo liste kandidatov za direktorja in člane komisij za pritožbe, ki jih sestavi v skladu s točkama 13(2)(1) in 14(3);

c) z oblikovanjem svojega predloga za podaljšanje mandata direktorja glede na svoje vrednotenje v skladu s točko 13(2)(2);

d) z dajanjem svojih mnenj o letnem delovnem programu v skladu s točko 20(2), o notranji ureditvi v skladu s točko 11(1)(g) in o morebitnih delovnih dogovorih, sklenjenih s pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami s podobnimi nalogami, v skladu s točko 26(2).

30. UPRAVNI NADZOR

Institucije se v skladu s členom 43 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije dogovorijo, da za agencijo velja upravni nadzor evropskega varuha človekovih pravic pod pogoji iz člena 195 Pogodbe ES.

31. SODNI NADZOR

Sodišču se lahko predložijo ne samo pritožbe za razveljavitev aktov, ki prihajajo od kake agencije in imajo obvezujoče pravne posledice za tretje osebe, ampak tudi pritožbe zaradi opustitve dejanj ali ukrepi za povračilo škode, ki jo je v okviru svojih dejavnosti povzročila katera koli od agencij.

Pritožbe za razveljavitev aktov, sprejetih v okviru nalog iz točke 4(a), se Sodišču lahko predložijo samo, ko so izčrpana notranja pravna sredstva agencij iz točke 14(3).

IV. ZAČETEK VELJAVNOSTI, IZVAJANJE IN SPREMLJANJE SPORAZUMA

32. ZAčETEK VELJAVNOSTI

Ta sporazum začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se pri vseh predlogih za ustanovitev evropskih regulativnih agencij, predloženih po njegovem začetku veljavnosti.

33. IZVAJANJE IN NADZOR

Vse tri institucije se obvežejo, da bodo sprejele vse ustrezne ukrepe, s katerimi bodo pri svojih službah spodbujale usklajevanje in upoštevanje tega sporazuma.

Izvajanje tega sporazuma spremlja strokovna skupina na visoki ravni za medinstitucionalno sodelovanje .

Za Evropski parlament Predsednik | Za Svet Predsednik | Za Komisijo Predsednik |

[1] COM(2001) 428, UL C 287 z dne 12. oktobra 2001, str. 1.

[2] Za „izvajalske“ agencije, pristojne za naloge upravljanja, to je za pomoč Komisiji pri izvajanju finančnih programov, je bila okvirna uredba že sprejeta (Uredba sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002, UL L 11 z dne 16. januarja 2003).

[3] Sporočilo o operativnem okviru za evropske regulativne agencije z dne 11. decembra 2002 (COM(2002)718).

[4] Resolucija z dne 13. januarja 2004, P5_TA(2004)0015.

[5] Sklepi z dne 28. junija 2004, Doc 17046/04.

[6] Odlok z dne 19. marca 1996, Komisija proti Svetu, zadeva C-25/94, rec. I-1469.

[7] Odlok z dne 13. junija 1958, v zadevi 9/58, Meroni, rec. 1958, str. 11; odlok z dne 14. maja 1981, v zadevi 98/80, Romano, rec. 1981, str. 1241.

[8] COM(2001) 428, UL C 287 z dne 12.10.2001, str. 1.

[9] COM(2002) 718.

[10] Dok. P5_TA(2004)0015.

[11] Dok. 17046/04.

[12] UL L 11 z dne 16.1.2003, str. 1.

[13] UL L 145 z dne 31.5.1999, str. 43.

[14] UL L 357 z dne 31.12.2002, str. 72.

[15] UL L 8 z dne 12.1.2001, str. 1.

[16] UL 17 z dne 6.10.1958, str. 385.

[17] Protokol, priložen Pogodbam o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti, UL 152 z dne 13.7.1967, str. 13.

[18] UL L 248 z dne 16.9.2002, str. 1.

[19] UL L 136 z dne 31.5.1999, str. 1.

[20] UL L 136 z dne 31.5.1999, str. 15.