Bruselj, 6.4.2005

KOM(2005) 118 končno

SPOROČILO KOMISIJE

Oblikovanje ERP znanja za rast

1. EVROPSKI RAZISKOVALNI PROSTOR (ERP) ZNANJA ZA RAST: SREDSTVA IN MOŽNOSTI EU

1.1. Izpolnjevanje lizbonskih ciljev

Vlaganje v znanje je za Evropo najboljši način spodbujanja trajnostne rasti v globaliziranem gospodarstvu … | Evropska komisija je za prednostne cilje EU določila spodbujanje blaginje in solidarnosti, ponovno povezavo EU z državljani in razvoj Unije v močnega svetovnega partnerja. Raziskovalna politika EU in predlog za novi okvirni program, ki bo pomagal pri njenem uresničevanju, odražata zavezo, da bodo ti cilji doseženi. Zlasti raziskave imajo kot gonilna sila za proizvodnjo in izkoriščanje znanja osrednjo vlogo pri izvajanju Lizbonske strategije, zato da bi Evropa postala najbolj dinamično in konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo sposobno ohraniti gospodarsko rast, zaposlovanje in družbeno kohezijo. Lizbonska strategija je v bistvu program EU za rešitev enačbe med gospodarsko rastjo, konkurenco in zaposlovanjem na eni strani ter socialno in okoljsko trajnostjo na drugi strani. Pri Lizbonski strategiji gre za ohranjanje evropskega modela družbe za sedanje in prihodnje generacije zaradi rastoče svetovne konkurence in starajočega se prebivalstva. Vsi sestavni deli Lizbonske strategije temeljijo na znanju. Današnje gospodarstvo in blaginja državljanov temeljita na napredku znanja in njegovi pretvorbi v nove izdelke, postopke in storitve. To še posebej velja za Evropo, ki ne more biti konkurenčna na podlagi naravnih virov in ne namerava biti konkurenčna na podlagi poceni delovne sile ali na račun okolja. Evropa se mora odzivati s povečanjem produktivnosti ter z dodano vrednostjo izdelkov in storitev. Znanje je hkrati pomemben sestavni del evropskega načina življenja. Podpira trajnostni razvoj: izboljšanje življenjskega standarda, kakovost življenja, zdravje in okolje so v veliki meri odvisni od razvijanja znanja in njegove aplikacije za soočanje družbe z izzivi. Vlaganje v znanje je prav gotovo najboljši in morda za EU edini način spodbujanja gospodarske rasti ter ustvarjanja večjega števila in boljših delovnih mest, medtem ko se zagotavlja socialni napredek in okoljska trajnost. Z drugimi besedami, to je priložnost Evrope za krepitev njenega modela družbe. Osrednjo vlogo znanja je priznala skupina na visoki ravni o Lizbonski strategiji pod predsedstvom Wima Koka[1], ki je predlagala vzpostavitev družbe znanja kot glavno prednostno nalogo EU. Komisija je v svojih predlogih za vmesni pregled Lizbonske strategije izpostavila znanje in inovacije kot gonilno silo evropske rasti ter predlagane ukrepe za pospeševanje prizadevanj za povečanje znanja za rast. Evropski parlament je na podlagi poročila gospe Locatelli[2] odločno potrdil to sporočilo v svoji resoluciji marca 2005 o usmeritvah prihodnje politike EU za podpiranje raziskovanja. EU je pravkar ponovno potrdila svoj lizbonski cilj na najvišji ravni. Na zasedanju Evropskega sveta marca 2005 so evropski voditelji držav in vlad razglasili svoj cilj povečanja potenciala za gospodarsko rast in okrepitve evropske konkurenčnosti predvsem z naložbami v znanje, inovacije in človeški kapital. |

1.2. Uporaba trikotnika znanja, ki zajema raziskave, izobraževanje in inovacije, v praksi

… vendar EU v raziskave in razvoj vlaga veliko manj kot njeni trgovinski partnerji | Da bi Evropa postala konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo, mora izboljšati proizvodnjo znanja s pomočjo raziskav, znanje razširjati z izobraževanjem in ga uporabljati z inovacijami. Ta „trikotnik znanja“, ki zajema raziskave, izobraževanje in inovacije, deluje najbolje, kadar spremljajoči okvirni pogoji znanje, ki se v korist gospodarstva in družbe uporablja v praksi, tudi nagradijo. Danes EU namenja le 1,96 % BDP za raziskave in razvoj v primerjavi z 2,59 % v ZDA, 3,12 % na Japonskem in 2,9 % v Koreji. Razlika med ZDA in EU trenutno znaša okoli 130 milijard EUR letno, od tega se lahko 80 % pripiše razliki pri izdatkih za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju. Na zasedanju v Barceloni marca 2002 si je Evropski svet zastavil cilj, da dvigne evropska raziskovalna prizadevanja na 3 % BDP Evropske unije, od tega bi dve tretjini sredstev prišli iz zasebnih naložb. Evropski svet, ki je zasedal marca 2005, je pravkar ponovno potrdil ta cilj. Za dosego cilja so potrebna ponovna prizadevanja držav članic in EU za krepitev javnega financiranja raziskav in izboljšanja „okvirnih pogojev“ za zasebne naložbe v raziskave in razvoj ter za hitro izkoriščanje odkritij in inovacij. Evropska komisija je v okviru svojih predlogov za vmesni pregled Lizbonske strategije naznanila svojo namero, da predstavi predloge za takšne ukrepe, kot so uvajanje finančnih spodbud za raziskave in inovacije, ponovni pregled pravil glede državnih pomoči za spodbujanje raziskovanja in inovacij, izboljšanje in prilagajanje režimov pravic intelektualne lastnine, olajševanje poslovanja s tveganim kapitalom na evropski ravni in krepitev povezav med univerzami in industrijo. Hkrati Evropska komisija uvršča gospodarstvo znanja v središče mnogih finančnih programov EU. |

1.3. Zbiranje finančnih instrumentov EU v korist znanja za rast

Veliko programov EU bo prispevalo k povečanju znanja za rast, vendar pa je raziskovalni program temelj njene politike znanja. | Nove finančne perspektive EU za obdobje 2007–2013, ki so večinoma oblikovane na osnovi Lizbonske agende in ki jih je predlagala Evropska komisija, povečujejo vlogo znanja in inovacij v prihodnjem proračunu EU. Za vzpostavitev gospodarstva znanja na skladen način je treba zbrati širok spekter orodij za financiranje. Najpomembnejša orodja so: strukturni in kohezijski skladi za krepitev zmogljivosti znanja v celotni Evropski uniji s povečanjem zmogljivosti raziskav in razvoja v manj razvitih regijah ter z zagotovitvijo s pomočjo inovacij, izobraževanja in sodobne infrastrukture, da so sadovi raziskav porazdeljeni po vseh regijah; raziskave in razvoj, inovacije in prehod na gospodarstvo znanja se uvrščajo med glavne prednostne naloge v okviru treh novih ciljev regionalne politike EU (približevanje, regionalna tekmovalnost in evropsko teritorialno sodelovanje); okvirni program za konkurenčnost in inovativnost za povečanje evropske inovacijske zmogljivosti s podporo inovativnih MSP, inovacijskih omrežij, razširjanja rezultatov, prenosa tehnologije in financiranja tehnoloških inovacij s tveganim kapitalom; nova generacija programov izobraževanja in usposabljanja za povečanje zmogljivosti proizvodnje, obvladovanja in izkoriščanja znanja v Evropi s celostnim ukrepom vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, ki zajema zlasti univerzitetno izobraževanje in usposabljanje raziskovalcev; vseevropska omrežja za razvoj naprednih vseevropskih infrastruktur in sistemov, ki izhajajo iz raziskav, razvoja in inovacij ter še naprej podpirajo raziskave, razvoj in inovacije (kot npr. Galileo); novi evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki ima za prednostne naloge povečano konkurenčnost kmetijskega in gozdarskega sektorja, trajnostno ravnanje z zemljišči, raznolikost podeželskega gospodarstva in kakovost življenja na podeželskih območjih. Na raziskovalni strani „trikotnika znanja“ je glavni ukrep za spodbujanje razvoja gospodarstva znanja in za vzpostavitev konkurenčne EU na svetovni ravni novi sedmi okvirni raziskovalni program, ki bo izvrševal postavko za raziskave in razvoj iz proračuna EU za obdobje od 2007 do 2013. |

- 2. SEDMI OKVIRNI RAZISKOVALNI PROGRAM:

ŠTIRJE CILJI

Štirje glavni cilji za raziskave EU so rezultat širšega javnega posvetovanja: | Sporočilo Komisije junija 2004 o prihodnji evropski raziskovalni politiki[3] predstavlja korak bliže k popolni raziskovalni politiki na evropski ravni, ki zajema širok spekter raziskovalnih potreb in kategorij raziskav. Komisija je predlagala pristop, ki bo temeljil na številnih usmeritvah: utrjevanju podpore za sodelovalne nadnacionalne projekte o temah, ki so povezane z glavnimi javnimi politikami; podpori tehnološkega razvoja na področju industrije z dolgoročnimi javno-zasebnimi partnerstvi; krepitvi podpore EU za temeljne raziskave; in sprejetju novih ukrepov na področjih, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost EU, kot so gradnja novih raziskovalnih infrastruktur, ki niso omejene na posamezne države članice. O tem pristopu so temeljito razpravljali Svet, Evropski parlament, Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor. Prav tako je bil tema obsežnega posvetovanja znanstvene skupnosti, industrije in drugih zainteresiranih strani. Komisija na podlagi tega predlaga nov okvirni raziskovalni program s štirimi cilji, pri tem pa bo vsak cilj podpiral svoj program. Ti štirje programi so: |

2.1. Sodelovanje

s pomočjo sodelovanja pridobiti vodstvo na ključnih znanstvenih in tehnoloških področjih; | Pridobitev vodstva na ključnih znanstvenih in tehnoloških področjih s podpiranjem sodelovanja med univerzami, industrijo, raziskovalnimi središči in javnimi organi v celotni Evropski uniji ter z ostalim svetom. Ta program bo z več kot polovico skupnega proračuna sedmega okvirnega programa pokrival celotno paleto raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v nadnacionalnem sodelovanju, od sodelovalnih projektov in omrežij do usklajevanja nacionalnih raziskovalnih programov. Na vsakem tematskem področju se bodo vsi ukrepi in sheme financiranja uporabljali na prožen način, s katerim se bo najbolje dosegalo tematske cilje. Organizacija vseh tem posameznega programa bo olajšala skupne večtematske pristope za odziv na izzive skupnega interesa in s tem prav tako spodbujala multidisciplinarnost. Pospeševalni vpliv financiranja s strani Skupnosti na drugo javno porabo sredstev za raziskave bo okrepljen z razširjenimi ERA-NET ukrepi, ki bodo s skupnimi nacionalnimi programi še povečali raziskave na zadevnih področjih. Mednarodno sodelovanje med EU in tretjimi državami je pomembna razsežnost tega ukrepa: glede na obravnavane teme se bodo v skupnem interesu z državami ali skupinami držav zunaj EU izvajali posebni ukrepi. |

2.2. Zamisli

s spodbujanjem konkurence med raziskovalci na ravni EU krepiti odličnost evropske baze znanja; | Spodbujanje ustvarjalnosti in odličnosti evropskih raziskav s financiranjem „pionirskih raziskav“, ki jih bodo izvajale posamezne skupine, ki konkurirajo na evropski ravni. Za vzpostavitev nove dinamike na področju raziskav z uvedbo nagrade za odličnost s pomočjo konkurence in privabljanjem najboljših strokovnjakov bo ustanovljen Evropski raziskovalni svet za financiranje projektov, ki jih bodo izvajali raziskovalci na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih, vključno s tehniškimi, socialno-ekonomskimi in humanističnimi vedami. Projekti bodo izbrani s pomočjo medsebojnih pregledov na podlagi znanstvene odličnosti. Evropski raziskovalni svet bo deloval popolnoma samostojno, pod vodstvom skupščine uglednih strokovnjakov, delujočih v okviru več disciplin, ki jih bo imenovala Komisija na podlagi nasveta znanstvene skupnosti. Ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta znotraj okvira Evropske skupnosti zagotavlja najboljše jamstvo za njegovo samostojnost. |

2.3. Človeški viri

krepiti možnost poklicnega napredovanja in mobilnost naših raziskovalcev | Razvoj in krepitev človeškega potenciala na področju evropskega raziskovanja s podporo izobraževanja, mobilnosti in razvoja evropskih raziskovalnih poklicnih poti. Ta program bo okrepil obstoječe aktivnosti „Marie Curie“ za podporo raziskovalcev, da bodo bolj osredotočene na ključne vidike razvoja spretnosti in znanja ter poklicnega razvoja in da bodo povečale mobilnost med univerzami in industrijo ter okrepile povezave z nacionalnimi sistemi. |

2.4. Zmogljivosti

ter s pomočjo obsežnih infrastruktur, regionalnega sodelovanja in inovativnih MSP razviti in izkoriščati celotne raziskovalne zmogljivosti EU. | Okrepitev raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti po vsej Evropi. Zagotovitev optimalne uporabe in razvoja raziskovalne infrastrukture; podpora regionalnih, v raziskave usmerjenih skupin; sprostitev celotnega raziskovalnega potenciala v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU; podpora raziskav v korist MSP; boljša povezava znanosti in družbe ter razvoj in usklajevanje mednarodnega sodelovanja na področju znanstvene in tehnološke politike. Ti programi bodo s svojim skupnim učinkom na različnih področjih omogočili pojav in krepitev evropskih centrov odličnosti. |

3. KONTINUITETA Z NOVO SPODBUDO ZA LIZBONSKO STRATEGIJO

Novi program bo temeljil na preteklih uspehih pri oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora, | Čeprav kot njegovi predhodniki ohranja potrebno kontinuiteto in bo še naprej temeljil na najboljši praksi, novi sedmi okvirni program ne bo „samo še en okvirni program“. Njegova vsebina, organizacija, načini izvajanja in orodja za upravljanje so zasnovani kot ključni prispevek k ponovni vzpostavitvi Lizbonske strategije. |

3.1. Dajanje večjega poudarka raziskovalnim temam kot „instrumentom“

dodajanju vesolja in varnosti k trenutnim raziskovalnim področjem | Šesti okvirni program je bil oblikovan za vzpostavitev Evropskega raziskovalnega prostora. Posebno pozornost je posvečal novim instrumentom za strukturiranje raziskovalnih prizadevanj in premagovanje razdrobljenosti. Šesti okvirni program se je za povečanje kritične mase virov in izognitev razpršenosti močno osredotočil na izbrano število tem. Sedmi okvirni program bo še naprej spodbujal oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora, ki je v središču raziskovalne politike EU. Vendar odločno daje poudarek raziskovalnim temam na področjih, kjer bi morala EU okrepiti in bolje izkoriščati svojo bazo znanja, razviti vodstvo na tehnološkem področju in izboljšati prepoznavnost svojih ukrepov na področju raziskav. Opredeljene teme v veliki meri temeljijo na temah šestega okvirnega programa in ustrezajo glavnim področjem razvijanja znanja, ki trenutno odpirajo znanstvene in tehnološke možnosti, ter se ukvarjajo s socialnimi, gospodarskimi in industrijskimi izzivi, s katerimi se sooča EU. Poglavitni cilj je prispevati k trajnostnemu razvoju znotraj EU ter na svetovni ravni. Temam, ki so zajete že v šestem okvirnem programu, kot npr. zdravje, biotehnologija, informacijska tehnologija, nanotehnologija, promet, energija in okolje, je bila dodana še ena: raziskave s področja varnosti in vesolja, da bi do izraza prišla čedalje večja pomembnost, ki jo je v zadnjem obdobju EU pripisala tem področjem[4]. Znotraj vsake posamezne teme bo na voljo dovolj prožnosti za prilagajanje novim nastajajočim temam znanstvenega, industrijskega ali političnega interesa. Za prednostna znanstvena področja, ki zadevajo več tem, bo Komisija zagotovila usklajeno, horizontalno vključevanje, tudi z ustreznimi notranjimi strukturami usklajevanja. Eno od teh prednostnih področij so pomorske znanosti in tehnologije. |

3.2. Zadovoljevanje industrijskih potreb

ter krepitvi povezav s konkurenčnostjo s sklicevanjem na vsebine raziskav iz tehnoloških platform, in z združevanjem moči z novim programom za konkurenčnost in inovativnost. | Povečanje vlaganj v raziskave in izboljšanje tehnološke vsebine industrije sta bistvenega pomena za zagotovitev konkurenčnosti evropskih podjetij. Okvirni raziskovalni program na evropski ravni prispeva k tem ciljem s financiranjem projektov raziskav in razvoja, ki so pomembni za industrijo, in s spodbujanjem k sodelovanju najboljših talentov z univerz in iz podjetij. Sedmi okvirni program je izdelan tako, da bolje zadovoljuje potrebe industrije. Opredelitev programov dela bo, kjer je to pomembno za industrijo, upoštevala vsebine raziskav, ki so jih razvile tehnološke platforme pod vodstvom industrije. Te agende strateškega raziskovanja, ki predstavljajo evropsko razsežnost raziskovalnih izzivov, vplivajo tudi na nacionalne raziskovalne programe. Poleg tega s stalnim spremljanjem tržnega potenciala novih inovacij pomagajo odpraviti šibko točko Evrope pri trženju rezultatov raziskav. Ukrepi za podporo raziskav, ki jih za MSP izvajajo univerze in raziskovalna središča, bodo močno razširjeni. Okvirni raziskovalni program ter okvirni program za konkurenčnost in inovativnost bosta potekala vzporedno, pri čemer bo v skladu z lizbonskimi cilji prihajalo do znatnega prekrivanja. Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost bo, na primer, podpiral omrežja, ki MSP omogočajo sodelovanje pri okvirnem raziskovalnem programu, in financiral program podpore poslovnih inovacij ter novi sklad za inovativna MSP, ki imajo visoko rast, da bi tako zmanjšali vrzel na trgu kapitala, ki MSP onemogoča uporabo rezultatov raziskav. Obsežne pobude za industrijske in tehnološke raziskave v evropskem merilu bodo sprožene na nekaterih izbranih področjih, ki so posebej pomembne za EU (glej spodaj). Poleg tega se bo spodbujala udeležba industrije pri vseh shemah financiranja in pri tem, da bo industrija aktivneje prispevala k mrežam odličnosti. |

3.3. Krepitev povezav med nacionalnimi in zasebnimi prizadevanji

Podpiral bo javno-zasebne tehnološke pobude na področjih glavnega interesa, kot so inovativna zdravila ali vodenje zračnega prometa, in združeval nacionalna prizadevanja na primer na področju meroslovja in biotehnologije, ki bodo vsa izbrana na osnovi jasnih meril, kot so dodana vrednost, učinek povečanja in najvišja raven zasebne zaveze. | Krepitev povezav in skladnosti med EU ter nacionalnimi politikami in dejavnostmi je bistvena za Lizbonsko agendo. To bo doseženo s sedmim okvirnim programom, zlasti z uvedbo pobud velikega obsega, financiranih iz več virov: „Skupne tehnološke pobude“ na področjih glavnega evropskega javnega interesa za teme, ki so bile določene na podlagi dialoga z industrijo, zlasti tiste iz evropskih tehnoloških platform. Takšne tehnološke pobude bodo močno zasidrane na tematskih področjih programa „Sodelovanje“. V tej fazi so predvidene skupne tehnološke pobude na področjih inovativne medicine, nanoelektronike, vgrajenih sistemov, aeronavtike in vodenja zračnega prometa, vodika in gorivnih celic ter svetovnega spremljanja okolja in varnosti, ki so lahko v obliki skupnih podjetij. V okviru programa Euratom lahko skupna podjetja delujejo npr. na področju jedrskih odpadkov. Druge teme bodo naknadno opredeljene s pomočjo delovanja tehnoloških platform, na primer na področju energetike. Skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov na podlagi člena 169 Pogodbe. Ta možnost je bila do sedaj izkoriščena enkrat, in sicer s skupnim programom kliničnih raziskav za razvoj cepiva in terapij za HIV, malarijo in tuberkulozo. Številne pobude v zvezi s temami, kot so na primer meroslovje, biotehnologija, družbene znanosti ali raziskave voda, so trenutno v obravnavi. Takšne obsežne pobude za usklajevanje bodo prav tako ustrezale strategijam v zvezi s temami, določenimi v okviru programa „Sodelovanje“. Nove infrastrukture evropskega interesa, ki zagotavljajo storitve znanstveni skupnosti in industriji na evropski ravni. Mehanizem, podoben tistemu, ki se uporablja za vseevropska omrežja, bo vzpostavljen in bo upošteval delo Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture. Iskala se bo močna sinergija s strukturnimi skladi. Te pobude imajo tri skupne značilnosti: O njih bosta neposredno odločala Svet in Parlament (ali Svet po posvetovanju s Parlamentom) na podlagi predloga Evropske komisije v skladu s členom 166(3)[5], 169[6] ali 171[7] Pogodbe; Primerne bodo zlasti za „spremenljive geometrijske“ pobude v povezavi s tistimi državami, ki so najbolj zainteresirane; Izvajale se bodo na podlagi finančnih načrtov, ki bodo v spremenljivih deležih združevali številne vire in vrste financiranja: zasebno financiranje; nacionalno financiranje; podporo s strani okvirnega programa; prispevke drugih virov EU, kot so strukturni skladi in Evropska investicijska banka (EIB). Področja, ki ustrezajo tem trem kategorijam ukrepov, trenutno preučuje Komisija v tesnem sodelovanju z industrijo, znanstveno skupnostjo in javnimi organi. Teme bodo podrobno opredeljene na podlagi dveh vrst meril. Splošna merila bodo vključevala dodano vrednost izvajanja ukrepa v evropskem merilu in nezmožnost doseganja ciljev s pomočjo „standardnih“ shem financiranja sedmega okvirnega programa. Posebna merila vključujejo najvišje industrijske obveznosti in zmožnost povečanja nacionalnega in zasebnega financiranja v primeru skupnih tehnoloških pobud. Sedmi okvirni program bo prav tako vključeval sklad za „financiranje na osnovi delitve tveganja“, s katerim bi spodbujali zasebna vlaganja v raziskave z izboljšanjem dostopa do posojil Evropske investicijske banke (EIB) za širše ukrepe evropskih raziskav. Ta mehanizem bo omogočil večja posojila EIB za ukrepe RTR (skupne tehnološke pobude, obsežni projekti sodelovanja in nova raziskovalna infrastruktura). |

- 3.4. Izkoriščanje celotnega potenciala EU

Za uporabo celotnega raziskovalnega potenciala razširjene Unije bo regijam, MSP ter „znanosti v družbi“ na voljo posebna podpora. | Vzpostavitev na znanju temelječega gospodarstva in družbe temelji na krepitvi odličnosti evropskih raziskav in na boljši uporabi dosedanjega „neizkoriščenega“ obsežnega raziskovalnega potenciala, ki obstaja v celotni EU. Za sprostitev in razvijanje potenciala raziskovalnih skupin v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU ter za njihovo konkurenčnost na mednarodni ravni bodo posebni ukrepi omogočili najemanje raziskovalcev iz drugih držav EU, premeščanje osebja na področju raziskav in upravljanja, organizacijo mehanizmov ovrednotenja ter pridobivanje in razvoj raziskovalne opreme. Takšni ukrepi bodo opredelili potrebe in priložnosti za okrepitev raziskovalnih zmogljivosti obstoječih in nastajajočih centrov odličnosti v teh regijah, kateri bi lahko bili kriti s sredstvi strukturnih skladov. Za krepitev raziskovalnega potenciala evropskih regij bo na voljo podpora razvoju regionalnih „raziskovalno usmerjenih skupin“, ki bodo združevale univerze, raziskovalne centre, podjetja in regionalne organe po vsej Evropi. Sinergijo med sedmim okvirnim programom, zlasti njegovim programom „Zmogljivosti”, in regionalno politiko EU je treba okrepiti. Komisija bo predlagala strateške usmeritve Skupnosti za kohezijo, ki bodo določale, kako morajo nacionalni in regionalni organi, odgovorni za vodenje programov strukturnega sklada, upoštevati prednostne naloge na ravni EU. Raziskave in razvoj (skupaj z inovacijami in izobraževanjem) sta prednostni temi vseh ciljev strukturnih skladov, zato bodo usmeritve priložnost za močno spodbujanje organov za vodenje, da nadaljujejo z naložbami, ki dopolnjujejo raziskovalno politiko EU. Z obsežnimi prizadevanji se bo spodbujalo harmonično integracijo znanstvenih in tehnoloških prizadevanj v evropski družbeni strukturi ter pomagalo vzpostaviti demokratično in uspešno družbo znanja. Oblikovanje gospodarstva znanja je projekt, ki zahteva podporo širše javnosti. Ukrep EU ima med drugim za cilj razvoj koherentne politike in modelov javne uprave za raziskave in razvoj ter izboljšanje in razširitev dialoga o znanosti in tehnologiji. Energetika bo zlasti namenjena privabljanju mladih generacij in žensk za poklice na področju znanosti in tehnologije ter integraciji dimenzije spola v področje raziskav. Raziskovalne dejavnosti EU so zaradi svojega obsega in v prihodnost usmerjenega pozitivnega projekta, ki ga predstavljajo, privilegirana pot za ponovno povezavo državljanov s projekti Unije kot take. |

3.5. Racionalizacija instrumentov financiranja

Izvajanje bo: - racionalnejše, - usmerjeno bolj na raziskave kot na instrumente | Šesti okvirni program je uvedel nove „instrumente“ financiranja, da bi povečal učinek financiranja raziskav s strani EU na raziskovalne dejavnosti v Evropi in da bi pomagal pri oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora. Pozitivni rezultati te inovacije, skupaj s potrebo po izogibanju pogostim spremembam na način, s katerim EU financira raziskave, govorijo v prid ohranjanju visoke ravni kontinuitete v zvezi z oblikami financiranja in krepitve njihovega strukturiranega učinka. Izkušnje, pridobljene s šestim okvirnim programom, hkrati kažejo, da je mogoče in da je tudi treba uvesti ukrepe za izboljšanje tako praktičnega izvajanja teh shem kot tudi njihove predstavitve in oblike. Na podlagi priporočil odbora, ki mu predseduje Ramon Marimon, in s petletnim ocenjevanjem okvirnega programa s strani odbora, ki mu predseduje Erkki Ormala, je bil opredeljen nov pristop, ki bo dopuščal lažje in učinkovitejše doseganje političnih ciljev raziskovalne politike EU ter doseganje le-teh na bolj prožen način. Manjši niz shem financiranja se bo uporabil, samostojno ali v kombinaciji, z večjo prožnostjo in svobodo za podporo različnih kategorij ukrepov. Namesto da bi bili vključeni v „instrumente“, bodo cilji raziskav in raziskovalne politike, vključno s tistimi za oblikovanje raziskovalnih prizadevanj, jasno in izrecno določeni v delovnih programih. Za vsako temo, za katero se lahko predloži predloge, bodo opredeljeni znanstveni cilji, obseg dejavnosti in pričakovani rezultati. Delovni programi lahko natančno opredeljujejo tudi vrsto sheme financiranja, ki se bo uporabila, in navedbo razpoložljivih proračunskih sredstev. |

3.6. „Skrajšanje upravnih postopkov“: poenostavitev delovanja programov in zagotavljanje večje dodane vrednosti

- in drastično POENOSTAV-LJENO, da bo na voljo raziskovalcem in inovatorjem. | Potreba po poenostavitvi je bila najbolj ponavljajoča se tema sporočila pri posvetovanju o prihodnosti raziskovalne politike EU. Razširitev obsega in trajanja ukrepa EU na področju raziskav zahteva, kot osnovni pogoj, znatno poenostavitev in racionalizacijo načina delovanja okvirnega programa. To bo doseženo: z zmanjšanjem bremena upravnih in finančnih pravil in postopkov, števila zahtevkov za dodatne informacije, posredovanih udeležencem, obsega upravnih postopkov in časa, potrebnega za zagon projektov. Splošni pristop bo slonel na zaupanju raziskovalcem. Posebni ukrepi bodo vključevali zagotavljanje večje samostojnosti konzorcijev, poenostavitev nadzora s strani Komisije in osredotočenje le-tega bolj na naknadno preverjanje rezultatov kot na predhodni nadzor, zmanjšanje zahtevkov za informacije in poročanje. Posebni ukrepi bodo prav tako zajemali: elektronsko prijavo, da udeležencem ne bo treba iste podatke pošiljati večkrat; razširjeno uporabo postopka dvostopenjske oddaje predlogov ter racionalizacijo in skrajšanje postopka posvetovanja s pomočjo osredotočenja dela odborov nacionalnih predstavnikov na pregled in odobritev vseh delovnih programov; z izboljšanjem sheme financiranja in modalitet financiranja s pomočjo enostavnega sistema za izračunavanje in plačevanje finančnega prispevka ter za nadzorovanje porabe sredstev; racionalizacijo in poenostavitvijo oblik finančnih prispevkov Skupnosti; poenostavitvijo opredelitve upravičenih stroškov in deleža podpore za vsak ukrep. V ta namen se poleg drugih ukrepov, kjer je to mogoče, predlaga razširitev izplačevanja pavšalne vsote in odpravo modela stroškovnega poročila; s poenostavitvijo predstavitve in jezika v vseh dokumentih, ki se nanašajo na okvirni program (pravne odločbe, tehnične priloge, delovni programi, razpisi za zbiranje predlogov, pogodbe itd.) in z izboljšanjem komunikacije na vseh ravneh. Da bodo ukrepi ustrezali potrebam udeležencev in da bi dosegli želen učinek bo Komisija na podlagi povratnih informacij malih raziskovalnih subjektov, kot so mala podjetja in univerzitetne skupine, dosledno preverjala poenostavitvene ukrepe. Te skupine kot tudi tiste, ki do sedaj niso bile zelo prisotne, kot npr. raziskovalci z mladih univerz, iz manj razvitih regij in novih držav članic, naj bi s poenostavitvijo največ pridobile. Poenostavitev izvajanja okvirnega programa v korist raziskovalcev pomeni pripravljenost, da se jim omogoči večjo stopnjo samostojnosti in prožnosti, ki temelji na zaupanju in odgovornosti. Bolj ko vse institucije EU izkazujejo to pripravljenost, večji je korak k poenostavitvi. Ukrepi poenostavitve bodo v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun EU. Komisija bo v kratkem predstavila predloge za revizijo finančne uredbe. |

- 3.7. Optimizacija upravljanja okvirnega programa

Enako število zaposlenih Komisije bo upravljalo podvojeni proračun ob podpori zunanjega upravljanja, da se bo z ohranjanjem upravnih izdatkov pod 6 % proračuna, namenjenega raziskavam, zagotovilo učinkovito upravljanje in največjo vrednost denarja za raziskave. | Začetek novega in ambicioznega okvirnega programa, ki uvaja nove ukrepe in krepi obstoječe, predvideva priložnost za ponovni pregled načinov upravljanja okvirnega programa. Upravljanje okvirnega programa mora temeljiti na treh načelih: učinkovitosti delovanja (vrednost denarja); osredotočenosti služb Komisije na osrednje naloge politike; jasni opredelitvi meja in področij odgovornosti. Službe Evropske komisije so v predhodnih okvirnih programih vedno v celoti in učinkovito izvrševale znatna povečanja proračuna. Obstajajo utemeljeni vzroki za sodelovanje Komisije pri upravljanju raziskovalnih programov, vključno z njenimi edinstvenimi izkušnjami in celotnim znanjem z evropskega raziskovalnega prizorišča, zelo koristnimi povratnimi informacijami, ki jih zagotavlja pri oblikovanju raziskovalne politike EU, in zaupanjem držav članic v to formulo, ki ne zastavlja vprašanja pravične povrnitve. Toda spremembe je mogoče in jih je tudi treba uvajati v okviru sedmega okvirnega programa. Komisija bo podvojeni proračun za raziskave in razvoj lahko upravljala brez povečanja števila zaposlenih. Zato predlaga, da se vse logistične in upravne naloge, tj. tiste, ki niso povezane s politiko, izvajajo zunaj njenih služb. Del dejavnosti, ki jih trenutno izvaja, se bo prenesel na zunanje strukture v pristojnosti Komisije, zlasti tiste naloge, ki vsebujejo veliko število manjših dejavnosti, ki pa ne zagotavljajo pomembnih povratnih informacij za opredelitev programov in politik. Na ta način bo pomemben del proračuna sedmega okvirnega programa, ki predstavlja velik del upravnih transakcij, upravljala izvajalska agencija[8], zlasti aktivnosti Marie Curie, podporo MSP ter upravne naloge, ki so povezane z drugimi RTR projekti, vključno s sodelovalnimi projekti na področju raziskav. Ta pristop se bo prav tako uporabil za izvajanje dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki ga vodi združenje uglednih znanstvenikov. Na ta način bo zagotovil gladek zagon in pomagal Evropskemu raziskovalnemu svetu vzpostaviti stopnjo samostojnosti in prepoznavnosti, odgovornosti in transparentnosti, ki bodo zagotavljale njegovo verodostojnost. Ko bo Evropski raziskovalni svet dokazal svojo uspešnost in ob upoštevanju možnosti za krepitev njegovega vpliva, na primer, z zbiranjem sredstev za nacionalno financiranje, bo Komisija pretehtala možnost spremembe strukture Evropskega raziskovalnega sveta v pravno neodvisno strukturo, ki bo npr. temeljila na členu 171 Pogodbe. V primeru obsežnih pobud (temelječih zlasti na členih 169 in 171 Pogodbe) in prispevkov EU k usklajevanju ali uvajanju nacionalnih programov bodo udeleženci in zainteresirane strani sami upravljali dodeljena sredstva. Ti ukrepi bodo skupaj s poenostavitvijo dopuščali Komisiji, da ohrani upravne izdatke pod 6 % proračuna, namenjenega raziskavam, ki je bil določen za šesti okvirni program. Ob upoštevanju transparentnosti in odgovornosti ti ukrepi zagotavljajo najboljša jamstva za učinkovito izvajanje okvirnega programa. Glede na izkušnje, ki bodo pridobljene v prvih letih sedmega okvirnega programa, se lahko ta pristop postopoma razširi ali ponovno pregleda. |

- 4. PRORAČUN, NAMENJEN RAZISKAVAM, KI USTREZA AMBICIJI EU

Podvojitev proračuna EU, namenjenega raziskavam, ni možnost, temveč potreba: | Določitev proračuna sedmega okvirnega programa bo preskus verodostojnosti, ki bo ob upoštevanju vmesnega pregleda pokazal kako trdno je EU odločena doseči lizbonske cilje. Komisija ob sklicevanju na svoji dve sporočili o novih finančnih perspektivah februarja in julija 2004[9] predlaga podvojitev proračuna EU, namenjenega raziskavam. To utemeljuje z naslednjimi skrbno pretehtanimi razlogi: |

4.1. Široko podprt povečan obseg ukrepov okvirnega programa zahteva podvojitev finančnih sredstev

- za odziv na ogromen znanstveni potencial in povpraševanje v Evropi, | Uvajanje pomembnih novih pobud ob krepitvi obstoječih ukrepov, katerih vpliv in dodana vrednost sta priznana, zahteva pomembno povečanje sredstev EU za raziskovanje. To se ne sme šteti kot strošek, temveč kot najboljša možna naložba v prihodnost Evrope. Za okvirne programe je bilo nekaj časa več zanimanja kot za to namenjenih sredstev, zato je bilo veliko število projektov najvišje kakovosti po nepotrebnem zavrnjeno izključno zaradi pomanjkanja sredstev. Za zaustavitev pomembne izgube raziskovalnega potenciala potrebujejo ti programi novo raven financiranja. Hkrati obstajajo nujni razlogi za razširitev obsega okvirnega programa za lažjo obravnavo področij ključne ali novo nastale pomembnosti. |

4.2. Povečanje sredstev financiranja okvirnega programa bo povečal nacionalne in zasebne naložbe

- za uresničitev cilja 3 %, - za izkoriščenje močnega učinka povečanja na zasebne naložbe, | Vzporedno s povečanimi prizadevanji držav članic EU bo podvojitev finančnih sredstev v okviru sedmega okvirnega programa igrala dvojno vlogo pri doseganju barcelonskega cilja, da se za raziskave in razvoj porabi 3 % BDP. Poudarila bo pomembnost močno rastočih javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj po vsej Evropi v skladu z lizbonskimi in barcelonskimi cilji. Podvojitev proračuna okvirnega programa bo povečala celotne javne izdatke za raziskave in razvoj v EU-25 na 0,96% BDP, kar je blizu 1 % cilja, ter bo izvajala močan pritisk na države članice, da svojim prizadevanjem dajo nov zagon. Imela bo močan učinek povečanja na zasebne naložbe v raziskave in razvoj. Vsak euro javnih izdatkov, namenjenih za raziskave in razvoj, ima za posledico zasebno naložbo v vrednosti 93 eurocentov. Ta učinek je značilno večji za EU kot za nacionalno financiranje zaradi večjega gospodarskega multiplikacijskega učinka, ki izvira iz nadnacionalne narave projektov sodelovanja, ki jih podpira EU, zmanjševanja tržnega tveganja z vključitvijo ključnih industrijskih akterjev in zagotavljanja, da se rezultati in rešitve lahko uporabljajo v celotni EU. Podvojitev sredstev bo okrepila zaupanje podjetij v to, da Evropa izpolnjuje svoje obveznosti in ponuja privlačno prihodnost. |

4.3. Podvojitev naložb v raziskave in razvoj bo EU omogočila soočenje z novimi izzivi na področju znanosti in tehnologije

- za soočenje s svetovnimi izzivi, | Stroški raziskav naraščajo zlasti zaradi večje uporabe dragih instrumentov in infrastruktur. Zato je za dosego učinkov enakega obsega kot pri prejšnjih okvirnih programih potrebna višja raven podpore. Novim področjem znanosti, ki nastajajo, je treba zagotoviti podporo v okvirnem programu. Gre za področja znanosti, kjer so dolgoročne gospodarske koristi velike, kjer je potreba po velikem tveganju, visokih stroških raziskav in kjer je delitev takšnega tveganja in prihodkov na ravni EU edino smiselna. Nobena država članica ne more sama uresničiti vodikovo ekonomijo ali jedrsko fuzijo. |

4.4. Posredovanje EU igra bistveno vlogo pri povečanju uspešnosti in učinkovitosti evropskega raziskovalnega sistema

- za zmanjšanje razdrobljenosti prizadevanj in naložb | Ker ima posredovanje na ravni EU močno dodano vrednost in upošteva subsidiarnost, je velikokrat lahko bolj učinkovit in uspešen način porabe javnih sredstev za raziskave. Evropsko financiranje raziskav omogoča vzpodbujanje kritične mase sredstev, delitev znanja in skladov v številnih državah, spodbujanje razširjanja rezultatov na celotnem območju EU, zagotavljanje učinkovitejših mehanizmov za izvajanje raziskav v zvezi z vseevropskimi političnimi izzivi (kot so podnebne spremembe ali varna hrana). Več raziskav EU pomeni manj razdrobljena prizadevanja s pomočjo močnejšega usklajevanja, večje razširjanje in večjo odličnost s pomočjo konkurence. Približno 94 % javnega financiranja raziskav in razvoja v EU je dodeljenih na nacionalni ravni, medtem ko se v ZDA o podpori za raziskave in razvoj odloča na zvezni ravni. |

4.5. Obsežnejši sedmi okvirni program bo dal nov zagon Lizbonski strategiji

- ter za povečanje rasti in števila delovnih mest. | Učinek podvojitve proračuna EU za raziskave na gospodarsko rast EU kot celote je zelo pozitiven. Ekonomski modeli, ki se uporabljajo za vrednotenje učinka predlaganega sedmega okvirnega programa[10], kažejo, da bo podvojitev proračuna vsako leto zagotovila dodatno rast, kar bo do leta 2030 vodilo do pričakovanega porasta ravni BDP na 0,5% – 1% (v primerjavi s trenutnim scenarijem, ki predvideva zmerno rast financiranja okvirnega programa). Na podlagi teh modelov se bi v istem obdobju ustvarilo skoraj 1 milijon dodatnih delovnih mest in povečalo konkurenčnost EU: do leta 2030 bi se izvoz EU povečal za približno 0,6 %, medtem ko bi se uvoz v primerjavi s trenutnim scenarijem okvirnega programa zmanjšal za največ 0, 3 %. V okviru družbenih vplivov bo okrepljeni okvirni program nadalje povečal napredek na področjih, kot so zdravje, varnost, izkoriščanje človeškega kapitala in oblikovanje evropskega trga dela za delavce na področju znanja. Z vidika okoljskih vplivov bo izboljšal gospodarjenje z naravnimi viri, opredelil napredne „win-win“ tehnologije in prispeval k napredku pri razumevanju in napovedovanju okoljskih pojavov. |

5. ZASLEDOVANJE „LIZBONSKIH CILJEV“

Doseganje lizbonskega cilja je težko predvideti brez občutnega porasta sredstev „za naložbe in spodbujanje rasti“ na ravni EU. Zaradi tega je treba v okviru popolnoma razvitega Evropskega raziskovalnega prostora razviti dobro politiko raziskav, tehnologije in inovacij. Sedmi okvirni program je zasnovan tako, da bo postal hrbtenica strukture evropskega gospodarstva znanja. Prvič zajema obdobje sedmih let, ki daje nove možnosti in moč, zlasti zaradi njegove usklajenosti in tesne povezave z vsemi ukrepi, ki podpirajo rast v novih finančnih perspektivah. Glede na zunanjo oceno lahko Komisija v teku izvajanja okvirnega programa predlaga njegove spremembe in ponovno preuči njegove strukture upravljanja. Kombinacija daljšega trajanja z možnostjo vmesnega pregleda istočasno zagotavlja kontinuiteto in prožnost. Sedmi okvirni program bo glede na ustrezno raven virov, usmerjenost na bistvo in raziskovalcu bolj prijazno naravo ključen za oblikovanje ERP znanja za rast. |

7. okvirni program Evropske skupnosti (ES) (najvišji skupni znesek[11] (v milijonih EUR), ustrezni deleži in okvirna razčlenitev, 2007–2013) |

- |Teme | Zdravje | Biotehnologija, prehrana, kmetijstvo | Informacijska družba | Nanoznanosti, materiali, proizvodnja | Energetika | Okolje | Promet | Socialno-ekonomske raziskave | Varnost in vesolje | | | SODELOVANJE |Uporaba vseh shem financiranja, vključno z mednarodnim sodelovanjem |8 317 |2 455 |12 670 |4 832 |2 931 |2 535 |5 940 |792 |3 960 | 44 432 | | ZAMISLI | | | | Evropski | raziskovalni | svet | | 11 862 | | ČLOVEŠKI VIRI | | | | Aktivnosti | Marie | Curie | | 7 129 | | | Raziskovalne infrastrukture | | | | | | | | | | 3 961 | | | Raziskave v korist MSP | | | | | | | | | | 1 901 | | | Regije znanja | | | | | | | | | | 158 | | ZMOGLJIVOSTI | Raziskovalni potencial | | | | | | | | | | 554 | | | Znanost v družbi | | | | | | | | | | 554 | | | Mednarodno sodelovanje | | | | | | | | | | 358 | | Skupno raziskovalno središče | | | | Skupno | raziskovalno | središče | | | | | 1 817 | | SKUPAJ ES | | | | | | | | | | Skupaj | 72 726 | | EURATOM (2007–2011)[12]

| | | | | | | | | | | 3 092 | |

[1] „Soočanje z izzivom: Lizbonska strategija za rast in zaposlovanje“, november 2004.

[2] P6_TA-PROV(2005)0077.

[3] COM (2004) 353, 16.6.2004.

[4] Morda bodo na teh področjih potrebna posebna pravila za izvajanje.

[5] „Okvirni program se bo izvajal s posebnimi programi, pripravljenimi znotraj posamezne dejavnosti. (…)”

[6] „Pri izvajanju okvirnega programa lahko Skupnost na podlagi privolitve zadevnih držav članic spodbudi udeležbo v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, vključno z udeležbo v strukturah, ki so bile ustvarjene za izvrševanje teh programov.“

[7] „Skupnost lahko vzpostavi skupne dejavnosti ali druge strukture, ki so potrebne za učinkovito izvajanje programov na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev.“

[8] Izvajalske agencije predstavljajo strukture upravljanja katerim lahko Komisija na lastno odgovornost zaupa naloge v zvezi z upravljanjem programov Skupnosti. Statut izvajalskih agencij je določen z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2003.

[9] COM (2004) 101, 26.2.2004 in COM (2004) 487, 14.7.2004.

[10] SEC(2005) 430 Presoja vplivov in predhodna ocena predloga odločb Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu.

[11] Vsi zneski v tekočih cenah so izračunani na osnovi fiksnih cen za leto 2004.

[12] Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011) vključuje raziskave na področju fuzijske energije, jedrsko fisijo in zaščito pred sevanjem ter jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča. Skupni proračun znaša 3,092 milijarde EUR za pet let, od tega 539 milijonov EUR za Skupno raziskovalno središče.