(1)

Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP) iz člena 2(2) navedene uredbe. Na podlagi člena 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež ali ribištvo.

(2)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato treba v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti tudi pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(3)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa večletni načrt za staleže trske (Gadus morhua), atlantskega sleda (Clupea harengus) in papaline (Sprattus sprattus) v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže. V skladu s členom 3(1) navedene uredbe je cilj tega načrta prispevati k doseganju ciljev SRP. Namen tega načrta je tudi zagotoviti, da se pri izkoriščanju morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY). Cilj načrta je tudi prispevati k temu, da bi bile ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih, družbenih in zaposlitvenih koristi ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano. Ti cilji, kot so podrobneje opredeljeni v členu 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključujejo zagotavljanje pogojev za donosen in konkurenčen sektor ribolova in predelave rib ter z ribolovom povezanih dejavnosti na kopnem. Poleg tega je njihov namen zagotoviti primeren življenjski standard za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, zlasti ob upoštevanju priobalnega ribolova in socialno-ekonomskih vidikov.

(4)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 28. maja 2025 za staleže v Baltskem morju za leto 2026 objavil letno mnenje o staležih. Za trsko iz vzhodnega Baltskega morja je ICES preprosto ponovil mnenje, ki ga je pred tem podal za leto 2025. Po podatkih ICES se pri večini ribolova v Baltskem morju staleži vsaj do neke mere mešajo. To mešanje zajema tako staleže, ki se upravljajo s TAC, kot staleže, ki se ne upravljajo s TAC. Največ mešanja je med pelagičnimi vrstami in med pridnenimi vrstami.

(5)

ICES za leto 2026 priporoča nični ulov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja, trske iz vzhodnega in zahodnega Baltskega morja ter atlantskega lososa (Salmo salar) v podrazdelkih ICES 22 do 31 (v nadaljnjem besedilu: losos iz osrednjega morskega bazena). Trska se kot prilov ulovi pri vseh vrstah ribolova, atlantski sled iz zahodnega Baltskega morja pri usmerjenem ribolovu papaline, losos iz osrednjega morskega bazena pa se kot prilov lahko ulovi pri številnih vrstah ribolova. Če bi bili torej TAC za te staleže določeni na ravneh, ki jih priporoča ICES, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova teh staležev, vključno z njihovim prilovom pri mešanem ribolovu, privedla do pojava, imenovanega „vrsta, ki omejuje ribolov“. „Vrste, ki omejujejo ribolov“ so vrste brez kvote, zaradi katerih lahko eno ali več ribiških plovil preneha z ribolovom, tudi če imajo še vedno kvoto za druge vrste. Omejevanje ribolova bi zlasti prizadelo plovila, ki lovijo bokoplute in pelagične vrste, kar bi jih lahko prisililo, da bi leta 2026 prenehala z ribolovnimi operacijami, in povzročilo prezgodnjo prepoved tega ribolova. Po podatkih Evropske opazovalnice trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture je vrednost ulova morske plošče (Pleuronectes platessa), papaline in zadevnega atlantskega sleda, ki se lahko lovijo v okviru TAC in za katere se pričakuje, da so ulovljeni na zadevnem ribolovnem območju, ob prvi prodaji ocenjena na 25 300 000 EUR, 55 700 000 EUR oziroma 43 400 000 EUR. Številni ribiči, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom, v okviru katerega se lovijo vrste, ki se ne upravljajo s TAC, bi morali leta 2026 prav tako ustaviti ribolovne operacije. Da bi dosegli ravnovesje med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic v nasprotnem primeru na eni strani in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev na drugi strani ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti na ravni MSY, je primerno ohraniti TAC izključno za neizogibni prilov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja, trske iz vzhodnega in zahodnega Baltskega morja in lososa iz osrednjega morskega bazena.

(6)

Za stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja ICES že od leta 2019 priporoča nični ulov. Ker je stanje staleža še naprej enako kritično, je ICES za leto 2026 ponovil svoje predhodno mnenje iz leta 2025, v katerem je zaupal trendom biomase staleža, ki je bila precej pod referenčno točko ohranjanja (Blim), pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost. V skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2016/1139 in členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je zato primerno prekiniti usmerjeni ribolov in sprejeti funkcionalno povezane popravne ukrepe. V skladu s členom 2(1) in členom 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba tudi ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizko raven, da se preprečijo morebitno resne socialno-ekonomske posledice določitve ničnih ribolovnih možnosti.

(7)

Za stalež trske iz zahodnega Baltskega morja ICES po več letih, za katera je priporočal nizko raven ulova, za leto 2026 priporoča nični ulov, saj je biomasa po ocenah v letu 2025 pod Blim in naj se do leta 2027 ne bi obnovila nad Blim. V skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2016/1139 in členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je zato primerno prekiniti usmerjeni ribolov in sprejeti funkcionalno povezane popravne ukrepe. V skladu s členom 2(1) in členom 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizko raven, da se preprečijo socialno-ekonomske posledice določitve ničnih ribolovnih možnosti.

(8)

Za lososa iz osrednjega morskega bazena je ICES ohranil svoje mnenje o ničnem ulovu, hkrati pa je za leto 2026 preučil možnost nadaljevanja usmerjenega gospodarskega in rekreacijskega priobalnega poletnega ribolova na območju severno od zemljepisne širine 59o 30′ S (podrazdelki ICES 29N do 31). ICES je prav tako priporočil nadaljnje zmanjšanje ulova v primerjavi z letom 2025 zaradi dodatnih negotovosti glede številčnosti lososa iz osrednjega morskega bazena v reki z najpomembnejšo populacijo lososa iz osrednjega morskega bazena. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je zato primerno določiti raven ribolovnih možnosti ter ribolovno območje in obdobje v skladu z mnenjem ICES ter ohraniti funkcionalno povezane popravne ukrepe.

(9)

Da bi se zagotovila popolna uporaba obalnih ribolovnih možnosti za lososa v podrazdelku ICES 32, je ustrezno dovoliti omejeno medobmočno prilagodljivost za lososa med podrazdelki ICES 22 do 31 in podrazdelkom ICES 32.

(10)

Da bi se zmanjšalo tveganje, da bi pri ribolovu lososa prišlo do napačnega poročanja lososa kot morske postrvi, je primerno prepovedati ribolov morske postrvi več kot štiri morske milje od temeljnih črt in omejiti prilov morske postrvi na 3 % skupnega ulova morske postrvi in lososa.

(11)

Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske in lososa iz osrednjega morskega bazena ter ukrepi za ohranjanje staležev morske postrvi in lososa ne bi smeli posegati v strožje nacionalne ukrepe, sprejete v skladu s členoma 19 in 20 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(12)

Za atlantskega sleda v Botnijskem zalivu ICES ocenjuje, da se je biomasa še naprej zmanjševala in je sedaj na polovici med Blim in referenčno točko ohranjanja (MSY Btrigger), pod katero je treba sprejeti ustrezne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev staleža na ravni, višje od tistih, ki omogočajo MSY. ICES omenja tudi negotovosti pri oceni mladih starostnih skupin in razmerja med težo in določeno starostjo. Poleg tega še naprej opaža, da se delež starejših primerkov v populaciji verjetno ne bi povečal, če bi bile ribolovne možnosti določene pri točkovni vrednosti FMSY. ICES tudi ugotavlja, da je stalež verjetno izpostavljen izgubi genske raznovrstnosti. V skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 je zato primerno ustrezno določiti ribolovne možnosti in določiti trimesečno obdobje prepovedi ribolova v času drstenja kot funkcionalno povezan popravni ukrep.

(13)

ICES za atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja že osmo leto zapored priporoča nični ulov. Enako kot v letu 2024 je ICES navzdol popravil ocene biomase za prejšnja leta in ocenjuje, da biomasa leta 2025 znaša le 52 % Blim, čeprav se od leta 2021 stalno povečuje. Poleg tega prirast ostaja na rekordno nizkih ravneh, biomasa pa naj se leta 2027 ne bi obnovila nad Blim. V skladu s členom 2(1) in členom 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizko raven, da se preprečijo socialno-ekonomske posledice določitve ničnih ribolovnih možnosti.

(14)

ICES ocenjuje, da je bil stalež atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja v zadnjih 30 letih večinoma pod Blim. ICES ocenjuje, da je bil stalež zaradi povečanega razmerja med težo in določeno starostjo ter močnejšega prirasta v letu 2022 od leta 2024 nad Blim, vendar je še vedno precej pod MSY Btrigger. Ocenjuje tudi, da bi lahko bil prirast v letih 2024 in 2025 velik, vendar poudarja, da so te ocene negotove. Prirast v letu 2023 je bil pod povprečjem. Poleg tega ICES opozarja, da stalno napačno poročanje o vrstah povečuje negotovost mnenja. V skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 je zato primerno ustrezno določiti ribolovne možnosti in določiti trimesečno obdobje prepovedi ribolova v času drstenja kot funkcionalno povezan popravni ukrep.

(15)

ICES ocenjuje, da je biomasa atlantskega sleda v Riškem zalivu in morske plošče nad MSY Btrigger, ribolovni pritisk pa pod FMSY. Zato je v skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 primerno, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s tem.

(16)

Za papalino ICES ocenjuje, da je biomasa sicer še vedno nad MSY Btrigger, vendar se je zaradi rekordno nizkega prirasta od leta 2021 do leta 2023 še naprej zmanjševala. Biomasa naj bi bila leta 2025 na najnižji ravni od leta 1990 in blizu MSY Btrigger. ICES ocenjuje, da bi lahko bil prirast v letu 2024 izjemno visok, vendar poudarja, da je ocena negotova in da je verjetnost, da bo biomasa pod referenčnimi točkami ohranjanja, morda podcenjena. Poleg tega ICES opozarja, da stalno napačno poročanje o vrstah povečuje negotovost mnenja. V skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 je zato primerno ustrezno določiti ribolovne možnosti in ohraniti sedanje trimesečno obdobje prepovedi ribolova v času drstenja.

(17)

Uporaba ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, se bo spremljala in nadzirala v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti členoma 33 in 34 navedene uredbe, o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(18)

Člena 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (4) določata vsakoletno prilagodljivost za kvote za staleže, za katere veljata tako previdnostni kot analitski TAC. Na podlagi člena 2 navedene uredbe se mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi njihovega biološkega stanja. Poleg tega člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP, se vsakoletna prilagodljivost za kvote na podlagi členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne bi smela uporabljati kumulativno. Vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba po potrebi izključiti na podlagi biološkega statusa staležev.

(19)

Biomasa trske iz vzhodnega Baltskega morja, trske iz zahodnega Baltskega morja in atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja je pod Blim. V letu 2026 sta dovoljena le prilov in znanstveni ribolov teh staležev. Zato in glede na razmeroma majhno odpornost ekosistema Baltskega morja so se države članice, ki imajo delež kvot zadevnih TAC, zavezale, da v letu 2026 za te staleže ne bodo uporabljale vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da ulov v letu 2026 ne bi presegel zadevnih TAC. Poleg tega je južno od zemljepisne širine 59o 30′ S biomasa skoraj vseh rečnih staležev lososa iz osrednjega morskega bazena pod mejno referenčno točko za proizvodnjo dveletnih lososov (Rlim), v letu 2026 pa sta dovoljena le prilov in znanstveni ribolov. Zato so zadevne države članice sprejele podobno zavezo v zvezi z vsakoletno prilagodljivostjo, povezano z ulovom lososa iz osrednjega morskega bazena v letu 2026.

(20)

Uredba Sveta (EU) 2025/202 (5) določa TAC za norveškega moliča (Trisopterus esmarkii) v razdelku ICES 3a (Skagerrak-Kattegat), vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 ter vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a (Severno morje). Unija in Združeno kraljestvo sta 20. oktobra 2025 opravila dvostranska posvetovanja o TAC za norveškega moliča na navedenih območjih za obdobje od 1. novembra 2025 do 31. oktobra 2026. Posvetovanja so bila opravljena na podlagi člena 498(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (6). Unija je na podlagi člena 2 Sklepa Sveta (EU) 2021/1875 (7) sodelovala v navedenih posvetovanjih na podlagi specifikacij stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 14. oktobra 2025. Unija in Združeno kraljestvo sta se dogovorila o TAC na podlagi mnenja ICES za norveškega moliča v podobmočju ICES 4 in v razdelku ICES 3a za navedeno obdobje, ki je bilo objavljeno 10. oktobra 2025. Izid posvetovanj je dokumentiran v zapisniku, ki sta ga 24. oktobra 2025 podpisala vodji delegacij Unije in Združenega kraljestva. TAC za obdobje od 1. novembra 2025 do 31. oktobra 2026 bi bilo treba določiti na ravni, določeni v navedenem zapisniku.

(21)

Uredba (EU) 2025/202 določa celotni dovoljeni ulov (TAC) belega tuna (Thunnus alalunga) v Sredozemskem morju za leto 2025. Turčija se je 29. septembra 2025 strinjala, da bo 50 kg svoje kvote za belega tuna v Sredozemskem morju za leto 2025 prenesla na Unijo v skladu z veljavnimi pravili, ki jih je v zvezi s prenosi sprejela Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku. Ta prenos bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(22)

Uredbo (EU) 2025/202 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(23)

Da bi se preprečila prekinitev ribolovnih dejavnosti in zaščitilo preživetje ribičev, bi bilo treba določbe te uredbe za Baltsko morje uporabljati od 1. januarja 2026. Določbe o spremembi Uredbe (EU) 2025/202 v zvezi z norveškim moličem v Skagerraku/Kattegatu in Severnem morju bi bilo treba uporabljati retroaktivno od 1. novembra 2025 do 31. oktobra 2026, ker je to ribolovna sezona za norveškega moliča. Določbe o spremembi Uredbe (EU) 2025/202 v zvezi s sredozemskim belim tunom bi bilo treba uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2025, da se ohrani obdobje poročanja za TAC, ki se je uporabljal od 1. januarja 2025. Taka retroaktivna uporaba ne vpliva na načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj kvote v okviru navedenih TAC še niso bile izčrpane ali so povečane. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije –