(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 248/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: brezkončna steklena vlakna) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska ali zadevna država). Dajatev, ki je temeljila na stopnji odprave škode, je znašala od 7,3 % do 13,8 %.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1379/2014 (3) po protisubvencijski preiskavi in delnem vmesnem pregledu protidampinških ukrepov stopnje prvotne protidampinške dajatve spremenila na stopnje, ki so znašale od 0 % do 19,9 %, in uvedla dodatno izravnalno dajatev v višini od 4,9 % do 10,3 %. Posledični kombinirani izravnalni in protidampinški ukrepi so torej znašali od 4,9 % do 30,2 %.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/724 (4) po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov ohranila te ukrepe, določene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1379/2014.

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/328 (5) po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov odločila, da ukrepe, določene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1379/2014, ohrani.

(5)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1452 (6) po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov odločila, da ukrepe, določene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1379/2014, ohrani.

(6)

Posledični kombinirani izravnalni in protidampinški ukrepi tako znašajo od 4,9 % do 30,2 %.

(7)

Veljajo tudi ukrepi za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, uvedeni po protisubvencijski preiskavi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/870 (7). Dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, določena na podlagi stopnje subvencioniranja, znaša 13,1 %.

(8)

Komisija je 30. avgusta 2024 začela delni vmesni pregled, omejen na škodo, protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (8).

(9)

Komisija je 17. februarja 2025 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (9).

(10)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. avgusta 2024 na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe začela vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Komisija je objavila obvestilo o začetku v Uradnem listu Evropske unije (10).

(11)

Komisija je ta pregled začela na podlagi zahtevka, ki ga je 3. junija 2024 vložilo združenje Glass Fibre Europe (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Zahtevek za pregled je bil vložen v imenu industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je vseboval dokaze o trajnih spremembah v strukturi industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na Kitajskem in v Uniji ter o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe v LRK, znane uvoznike, uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave v zvezi s pregledom in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz LRK. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju. Pripombe, ki so jih po razkritju predložili združenje Glass Fibre Europe, PROXIM, družba Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd. in skupina Jushi Group Co., Ltd., so bile obravnavane v ustreznem oddelku v nadaljevanju.

(15)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bilo to tudi odobreno. Zaslišanja so potekala z združenjem Glass Fibre Europe, družbo Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd. in skupino Jushi Group Co., Ltd.

(16)

Po razkritju iz uvodne izjave 14 je Komisija vse zainteresirane strani naknadno seznanila z dodatnim dokončnim razkritjem. To dodatno razkritje je vsebovalo posodobljene ugotovitve in premisleke. Strani so imele možnost, da predložijo pripombe o tem dodatnem razkritju, prejete pripombe pa so bile obravnavane v ustreznem oddelku v nadaljevanju.

(17)

V zvezi z začetkom preiskave ni bilo prejetih pripomb.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec na podlagi največjega obsega proizvodnje in prodaje v obdobju od 1. julija 2023 do 30. junija 2024, ki so ga sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 60 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in več kot 69 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Pripomb ni prejela. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(21)

Obrazca za vzorčenje ni izpolnil noben nepovezani uvoznik. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(23)

Zahtevane informacije so zagotovili štirje proizvajalci izvozniki/skupine iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov/skupin na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi LRK opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. V prvotni vzorec sta bili vključeni skupina Jushi Group in družba Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Jiangsu Changhai). Skupina Taishan Fiberglass Group, skupina proizvajalcev izvoznikov, ki prvotno ni bila vključena v vzorec, je prek skupine China National Building Materials Group (v nadaljnjem besedilu tudi: skupina CNBM ali skupina CNBM Group) predložila pripombe o svoji povezavi z eno od prvotno vzorčenih družb, skupino Jushi Group.

(24)

Komisija je 20. septembra 2024 vse zainteresirane strani obvestila, da se je začasni vzorec spremenil in da bosta skupina Taishan Fiberglass Group in skupina Jushi Group obravnavani kot povezani družbi v smislu člena 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (11) ter se bosta šteli za del iste skupine, tj. skupine CNBM Group. Končni vzorec sta tako sestavljali skupina CNBM Group in družba Jiangsu Changhai, ki sta predstavljali 98 % obsega izvoza iz LRK v Unijo. Glede dokončnega vzorca ni bila prejeta nobena pripomba.

(25)

Nobena družba ni zaprosila za individualno preiskavo.

(26)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(27)

Komisija je na spletu (12) objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, uporabnike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije.

(28)

Odgovore na vprašalnik so poslali vsi trije proizvajalci Unije, izbrani v vzorec proizvajalcev Unije, dva uporabnika ter vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki in njihovi povezani trgovci v Uniji.

(29)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(30)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(31)

Izdelek, ki se pregleduje, so rezane niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm, rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter katerih izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), ter rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00 , ex 7019 12 00 , 7019 14 00 in 7019 15 00 (oznake TARIC 7019 12 00 22, 7019 12 00 25, 7019 12 00 26, 7019 12 00 39). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadne spremembe tarifne uvrstitve.

(32)

Izdelek, ki se pregleduje, je surovina, ki se najpogosteje uporablja za ojačanje termoplastičnih in duroplastnih smol v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačana plastika) se uporabljajo v številnih sektorjih, kot so: avtomobilska industrija, elektrika/elektronika, vetrnice za mline na veter, gradbeništvo, rezervoarji/cevi, potrošniško blago, vesoljska/vojaška industrija itd.

(33)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(34)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(35)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(36)

Po razkritju je združenje Glass Fibre Europe predložilo pripombe v zvezi z obsegom izdelka, za katerega veljajo ukrepi.

(37)

Te pripombe so bile prejete po roku, določenem za predložitev pripomb o dokončnem razkritju. Poleg tega je bil vmesni pregled omejen na preiskavo dampinga in škode.

(38)

Ker so bila stališča prejeta po predpisanem roku, jih Komisija ni upoštevala in je zahtevek zavrnila.

(39)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija analizirala, ali se sprememba okoliščin glede dampinga in škode lahko utemeljeno šteje za trajno.

(40)

Vložniki so v zahtevku navedli, da se trajne spremembe v zvezi z dampingom nanašajo na znatno spremembo strukture kitajske industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, povečanje obsega proizvodnje, proizvodnih zmogljivosti in prostih proizvodnih zmogljivosti izdelka, ki se pregleduje, v LRK ter posledično veliko presežno zmogljivost in pritisk na znižanje izvoznih cen.

(41)

Komisija je ugotovila, da so v vsakem pregledu zaradi izteka ukrepa po Izvedbeni uredbi (EU) 2017/724 podatki o presežni zmogljivosti proizvodnje izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na Kitajskem potrdili znatno povečanje presežne zmogljivosti, in sicer s 150 000 ton leta 2015 (13) na 1,1 milijona ton leta 2021 (14).

(42)

Ob upoštevanju podatkov, ki podpirajo trditev o trajnem povečanju proizvodne zmogljivosti industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v LRK, je bil raziskan in preverjen razvoj zmogljivosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Vsi vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki so poročali o povečanju proizvodne zmogljivosti, in sicer z 1,5 milijona ton leta 2016 na 4,1 milijona ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu tudi: OPP). Kitajski proizvajalci izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken so med letoma 2020 in 2021, ko sta bila pandemija COVID-19 in omejitve gibanja na vrhuncu, svojo proizvodnjo v enem samem letu povečali za več kot milijon ton.

(43)

Opozoriti je treba, da kitajska vlada pri tem pregledu ni sodelovala. Zato se je Komisija pri ugotavljanju kitajskega domačega povpraševanja po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaknih oprla na informacije iz zahtevka za pregled. Na podlagi tega je kitajsko domače povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaknih med letoma 2023 in 2024 znašalo približno 3,1 milijona ton, kar pomeni presežne zmogljivosti v višini vsaj enega milijona ton v primerjavi s preverjenimi podatki, ki so jih predložili izključno vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki. Ob upoštevanju drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot so družbe Chongqing Polycomp International Corp. (15), Shandong Fiberglass Group Corp. Ltd (16) in Chongqing Sanlei Fiberglass Co. Ltd. (17), ter njihovih napovedanih povečanj zmogljivosti bi lahko kitajske presežne zmogljivosti presegale 2 milijona ton.

(44)

Poleg tega so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki poročali o nedavnih naložbah v nove peči in proizvodne linije, pri čemer je skupina CNBM Group odprla dva nova proizvodna obrata v Taiyuanu (18) in Huai’anu (19), s čimer je proizvodno zmogljivost povečala za več kot 800 000 ton na leto.

(45)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da so trajne spremembe v zvezi s škodo povezane z znatnimi spremembami strukture industrije Unije zaradi vse večjega agresivnega pritiska kitajskega uvoza v smislu količin in cen, ki ga povzročajo kitajske presežne zmogljivosti izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(46)

Preiskava je potrdila, da stalna presežna zmogljivost na Kitajskem skupaj z agresivnim oblikovanjem cen bistveno zavira rast industrije Unije na področju izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Proizvajalci Unije so z optimizacijo obstoječih obratov uspeli doseči le omejeno povečanje zmogljivosti. Po uvedbi dodatnih trgovinskih ukrepov leta 2014 je bil trg Unije še naprej pod pritiskom kitajskega izvoza, zaradi česar se je več proizvajalcev umaknilo s trga. Leta 2009, v obdobju prvotne preiskave, je bilo v Uniji enajst proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Do leta 2021, na začetku obravnavanega obdobja, se je to število zmanjšalo na deset. Podjetje P-D Glasseiden je leta 2019 prenehalo s proizvodnjo v Nemčiji. Nedavno, julija 2023, je podjetje Krosglass prenehalo s proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, da bi se osredotočilo na dejavnosti nižje v proizvodni verigi. Poleg tega je družba NEG NL razglasila stečaj (20) predvsem zaradi naraščajočih stroškov energije in zmanjšanja povpraševanja v avtomobilskem sektorju, ki je bil glavni končni trg za njene izdelke iz optičnih steklenih vlaken. S tem dodatnim zaprtjem se je število proizvajalcev znižalo na zgolj osem. Hkrati je podjetje Electric Glass Fiber UK leta 2025 prenehalo s proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken (21). Čeprav Združeno kraljestvo od 1. januarja 2021 ni več del Evropske unije, to ne spremeni števila proizvajalcev Unije, četudi pomeni zmanjšanje razpoložljive regionalne ponudbe in je del trajnih sprememb, ki vplivajo na trg Unije.

(47)

Kar zadeva razvoj proizvodne zmogljivosti, je bila zmogljivost na trgu Unije v prvotni preiskavi ocenjena le za vzorčene proizvajalce in je zato v tem smislu ni mogoče uporabiti kot referenčno točko, v okviru pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov leta 2017 pa je bila proizvodna zmogljivost Unije za leto 2015 ocenjena na 725 960 ton (22). Nasprotno se je v sedanji preiskavi zmogljivost zmanjšala s 711 692 ton leta 2021 na 651 196 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (–9 %), tj. približno 10 % pod ravnjo iz leta 2015, ugotovljeno v prvotni preiskavi. Tudi če pri kazalnikih po brexitu ne upoštevamo proizvajalca iz Združenega kraljestva, je bil trend upadanja proizvodne zmogljivosti potrjen.

(48)

Če primerjamo razpoložljive podatke iz prvotne preiskave, se je prodaja industrije Unije zmanjšala s 737 818 ton v letu 2006 na 520 064 ton v obdobju preiskave, pri čemer se je tržni delež v istem obdobju zmanjšal s 75,1 % na 69,5 %. Nasprotno pa se je v sedanji preiskavi prodaja industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na 337 898 ton, pri čemer se je tržni delež v tem obdobju znižal na 40 %. To kaže, da je prodaja industrije Unije zdaj dosegla ravni, ki so precej nižje od tistih iz sredine prvega desetletja 21. stoletja, še pomembneje pa je, da se je tržni delež zmanjšal za približno 30 odstotnih točk, kar kaže na trajno oslabitev položaja industrije Unije.

(49)

Na razmere na trgu Unije je vplivala tudi ustanovitev podjetij v kitajski lasti, ki proizvajajo izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken v tretjih državah, kot sta Egipt in Bahrajn (23). Po ustanovitvi podjetij v Egiptu je Komisija uvedla izravnalne dajatve na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta (24), s čimer je želela ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje zaradi subvencioniranega uvoza, ki je škodoval industriji Unije. Poleg tega je prišlo do dodatnega povečanja zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu (25) in Bahrajnu (26). Kljub ukrepom proti uvozu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK je bila industrija Unije še naprej pod stalnim pritiskom zaradi ponavljajočih se pritokov izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, s katerimi se je trgovalo nepošteno, iz vse večjega števila tretjih držav, vključno z obrati pod kitajskim nadzorom v Bahrajnu in Egiptu, ki so znatno povečali svoj tržni delež na trgu Unije. Komisija je 17. februarja 2025 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske (27).

(50)

Komisija je ugotovila tudi, da je na energetskih trgih Unije prišlo do strukturnih sprememb. Čeprav so se stroški energije do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom znižali v primerjavi z najvišjo vrednostjo iz leta 2022, so bili še vedno nad ravnmi, ki so prevladovale na začetku obravnavanega obdobja. Komisija je menila, da ni verjetno, da bi se cene plina vrnile na ravni ali se ustalile na ravneh, zabeleženih do sredine leta 2021. Od tega leta večina držav članic, ki so se prej zanašale na uvoz zemeljskega plina po plinovodih iz Rusije, to odvisnost postopoma zmanjšuje. Po neupravičeni vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini so Unija in njene države članice okrepile in pospešile ukrepe za diverzifikacijo oskrbe z energijo ter odpravo odvisnosti od ruskega plina. V tem okviru je načrtovanih ali v gradnji vsaj 17 novih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (28). Glede na obseg naložb, potrebnih za infrastrukturo za UZP, in jasno zavezo Unije, da bo odpravila odvisnost od ruskega plina iz plinovodov (29), je Komisija sklenila, da je zelo malo verjetno, da se bo Unija vrnila k dobavi ruskega plina v količinah in po cenah, ki so prevladovale pred letom 2021. V skladu s tem je treba pričakovati, da bodo cene plina ostale trajno višje od tistih, ki so veljale do prve polovice leta 2021.

(51)

Komisija je ugotovila, da industrija Unije deluje v okviru čedalje strožjih okoljskih in energetskih obveznosti. Vložnik je v dokumentu o stališču iz leta 2023 opozoril, da se proizvajalci izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji soočajo z naraščajočimi obratovalnimi stroški, povezanimi z izpolnjevanjem okoljskih in energetskih zahtev (30). V zvezi s tem je nedavna ocena življenjskega cikla, ki je zajemala približno 95 % proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji, pokazala, da proizvodnja enega kilograma tkanine pomeni povprečni okoljski odtis v višini 2,2 kg emisij CO2 in 39 MJ porabe primarne energije (31). Med letoma 2015 in 2021 se je poraba energije v celotni industriji zmanjšala za 8 %, emisije toplogrednih plinov pa za 3 %. Ti podatki kažejo, da je bil dosežen določen napredek, vendar pa bodo za nadaljnja zmanjšanja potrebne znatne dodatne naložbe. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se pričakuje, da bodo zakonodaja Unije na področju varstva okolja, vključno z Direktivo o industrijskih emisijah (Direktiva 2010/75/EU (32), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1785 (33)), ter drugi podnebni ukrepi in ukrepi na področju krožnega gospodarstva, ki so del evropskega zelenega dogovora, proizvajalcem Unije prinesli dodatne stroške izpolnjevanja obveznosti. Te ugotovitve skupaj potrjujejo, da naj bi se okoljski stroški za industrijo Unije v prihodnjih letih povečali. To predstavlja trajno spremembo stroškovne strukture industrije Unije.

(52)

Komisija opozarja, da se zadevni izdelek uporablja predvsem kot ojačitveni material pri proizvodnji kompozitov. Več kot 95 % povpraševanja po steklenih vlaknih v Uniji je povezanega s takšnimi ojačitvami. Vendar pa seje v zadnjih letih trg kompozitov v Uniji skrčil. Obseg proizvodnje plastike, ojačane s steklenimi vlakni, se je v Evropi zmanjšal za 9 % v letu 2022 in še za dodatnih 8 % v letu 2023 (34), s čimer se je skupna proizvodnja zmanjšala na 2,4 milijona ton v letu 2024, kar je najnižja zabeležena raven po letu 2012. Hkrati se je svetovna proizvodnja kompozitov povečala za približno 6 % v letu 2023, kar še dodatno poudarja zmanjšanje tržnega deleža Unije. To zmanjšanje neposredno vpliva na povpraševanje po osnovnih oblikah steklenih vlaken, ki jih zajema ta pregled. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zmanjšanje povpraševanja po kompozitih v Uniji skupaj s povečano svetovno proizvodnjo in povečanim uvozom iz tretjih držav predstavlja trajno spremembo tržnih razmer.

(53)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so se od prvotne preiskave trajno spremenile okoliščine, tako v zvezi s strukturo kitajske industrije in trga izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken kot tudi v zvezi s strukturo industrije in trga Unije, kar se šteje za pomembno spremembo okoliščin v smislu člena 11(3) osnovne uredbe.

(54)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(55)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Ustrezne informacije sta predložili dve vzorčeni družbi/skupini.

(56)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(57)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(58)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(59)

Komisija je 23. januarja 2025 s prvim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države, in sicer Brazilijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo.

(60)

Komisija je 10. julija 2025 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) obravnavala pripombe zainteresiranih strani k prvemu obvestilu in zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je za reprezentativno državo izbrala Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş, tj. proizvajalca v reprezentativni državi.

(61)

Komisija je prejela pripombe na drugo obvestilo skupine Jushi Group, ki je del skupine CNBM Group, združenja Glass Fibre Europe in družbe Jiangsu Changhai ter enega uporabnika, tj. PROXIM. Te pripombe so bile obravnavane pod ustreznim naslovom v oddelku 4.2.2 v nadaljevanju.

(62)

Komisija je po analizi v roku prejetih pripomb in informacij sklenila, da je Turčija primerna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za določitev normalne vrednosti, z izjemo pirofilita. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 4.2.2 v nadaljevanju.

(63)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(64)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(65)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(66)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi s sektorjem steklenih vlaken v LRK (35) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(67)

Komisija je v teh preiskavah preiskavi ugotovila obstoj znatnega poseganja države v LRK, ki izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (36). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju steklenih vlaken ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (37), temveč tudi, da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (38) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (39). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (40). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v kemijskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (41) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (42).

(68)

Komisija je v tej preiskavi podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s sektorjem steklenih vlaken v LRK preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, saj obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi iz zahtevka in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (43) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala preučitev znatnega poseganja države v gospodarstvo LRK na splošno, pa tudi preučitev specifičnih tržnih razmer v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnega izkrivljanja v LRK, ki je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(69)

Vložnik je trdil, da v kitajskem sektorju ojačitve s steklenimi vlakni obstajajo znatna izkrivljanja. Skliceval se je na poročilo in zlasti na to, da je gospodarski sistem LRK „socialistično tržno gospodarstvo“, ter na dejavno vlogo Kitajske komunistične partije v javnem in zasebnem sektorju v LRK.

(70)

Natančneje, v zahtevku je bilo poudarjeno, da:

(71)

Skratka, v zahtevku je bilo izraženo stališče, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, zaradi znatnega posredovanja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe niso rezultat sil prostega trga. Kot je navedeno v zahtevku, zato za določitev normalne vrednosti v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(72)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz dokumentacije zadeve glede obstoja znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi. Komisija je zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne. Navedena analiza je zajemala preučitev znatnega poseganja države v gospodarstvo Kitajske na splošno, pa tudi preučitev specifičnih tržnih razmer v zadevnem sektorju, ki vključuje zadevni izdelek.

(73)

Kitajska vlada v sektorju steklenih vlaken ohranja znatno stopnjo lastništva in nadzora v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. V preiskavi je bilo potrjeno, da so trije največji proizvajalci v sektorju izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, in sicer družbe Jushi (50), Taishan Glassfiber (51) in CPIC (52), v celoti v državni lasti ali pa ima država v njih kontrolni delež. Ti trije proizvajalci predstavljajo približno 70 % kitajskih proizvodnih zmogljivosti za steklena vlakna (53).

(74)

Poleg tega so posegi KKP v operativno odločanje postali pravilo ne le v podjetjih v državni lasti, ampak tudi v družbah v zasebni lasti (54), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik.

(75)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je nacionalno združenje, ki pokriva sektor steklenih vlaken, kitajsko združenje industrije steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: CFGIA) (55). CFGIA „sledi splošnemu vodstvu KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij“ (56). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (57), zastopniki zveze CFGIA pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (58).

(76)

Družbe Jushi, Taishan Glassfiber in CPIC so članice CFGIA (59).

(77)

Javna in zasebna podjetja v sektorju steklenih vlaken so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o sektorju steklenih vlaken potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin (60), v katerem so surovine iz sektorja, natančneje steklena vlakna za posebne namene, navedene med materiali, v zvezi s katerimi se bodo s politikami v okviru načrta podpirale tehnološke inovacije. Sektor steklenih vlaken je naveden tudi med spodbujanimi sektorji v katalogu smernic za strukturno prilagoditev industrije (61) iz leta 2024 in katalogu smernic iz leta 2024 glede ključnih novih materialov, ki so upravičeni do vključitve v sheme glede prve uporabe/predstavitve (62).

(78)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče zaslediti na ravni provinc, kot je Shandong, ki v zvezi z industrijo steklenih vlaken in kompozitnih materialov namerava „dejavno spodbujati vodilna in osrednja podjetja, katerih blagovne znamke imajo velik vpliv ter ki imajo veliko trženjsko moč, velike integracijske zmogljivosti in spodbujevalne učinke na industrijske verige in grozde, ter podpirati medsektorske in medregionalne združitve, združitve v okviru navzkrižnega lastništva in reorganizacijo podjetij, […] razvijati visokozmogljiva steklena vlakna in izdelke [ter] spodbujati razvoj ultrafinih, visokotrdnih, visokomodulnih, alkalno odpornih in razgradljivih steklenih vlaken in izdelkov iz steklenih vlaken z nizko dielektrično konstanto, majhnim raztezkom, visoko vsebnostjo silicijevega dioksida in posebno obliko prereza ter drugih visokozmogljivih steklenih vlaken in izdelkov iz steklenih vlaken, se osredotočiti na potrebe elektronskih informacij, letalske in vesoljske industrije, novih virov energije, velikih živinorejskih farm, rastlinjakov in drugih področij ter raziskovati, razvijati in spodbujati termoplastične in duroplastne kompozitne izdelke, ojačane s steklenimi vlakni, ter kompozitne rešetke iz steklenih vlaken za infrastrukturne projekte“ (63).

(79)

Podobno je občina Chongqing, kjer ima družba CPIC sedež, objavila svoj 14. petletni načrt za razvoj strateških in nastajajočih industrij (64), ki predvideva „razširitev industrijskih verig visokozmogljivih vlaken in kompozitnih materialov“ ter „pospešitev projektov, kot sta […] proizvodna linija visokozmogljivih steklenih vlaken z letno proizvodnjo 150 000 ton in proizvodna baza ultrafinih steklenih vlaken in kompozitnih materialov, da bi povečali zmogljivosti za proizvodnjo visokozmogljivih steklenih vlaken in kompozitnih materialov“.

(80)

Poleg tega so steklena vlakna izpostavljena tudi v načrtih drugih provinc, kot so Guangxi (65), Hubei (66) in Zhejiang (67).

(81)

V zvezi s tem, da lahko kitajska vlada zaradi prisotnosti države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, je Komisija ugotovila, da številni proizvajalci izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na svojih spletiščih izrecno izpostavljajo dejavnosti za krepitev partije ali vključujejo člane partije, ki so tudi člani vodstva družbe, in poudarjajo svojo pripadnost KKP.

(82)

Predsednik uprave skupine Jushi Group na primer opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (68). Poleg tega družba Jushi na svojem spletišču navaja, da „pod pravilnim vodstvom partijskega odbora skupine China National Building Materials Group […] partijski odbor družbe Jushi odločno izvršuje sklepe centralnega komiteja partije […] in vedno upošteva vodilno vlogo partijskega odbora družbe pri določanju smeri, splošnem upravljanju in zagotavljanju izvajanja“ (69) .

(83)

Poleg tega je v členu 195 statuta družbe Jushi izrecno določeno, da ima partija neposreden nadzor nad bistvenimi zadevami podjetja, in sicer, da „partijski odbor podjetja razpravlja in odloča o glavnih zadevah podjetja v skladu s predpisi“, pri čemer glavne odgovornosti partijskega odbora vključujejo „preučevanje glavnih vprašanj, povezanih s poslovnim upravljanjem podjetja, in razpravljanje o njih, podpiranje skupščine delničarjev, upravnega odbora, nadzornega sveta in uprave pri izvajanju njihovih pooblastil v skladu z zakonom“ ter „krepitev vodstva in nadzora nad izbiro in zaposlovanjem osebja v podjetju ter opravljanje vestnega dela pri oblikovanju vodstvene skupine, skupine kadrov in skupine talentov v podjetju“ (70).

(84)

Kar zadeva družbo Taishan Fiberglass, predsednik zaseda tudi položaj sekretarja partijskega odbora (71). Generalni direktor družbe opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (72) in navaja, da je „nadalje treba v celoti izkoristiti vodilno vlogo krepitve partije, povezati delo članov partije, kadrov in delavcev na vseh ravneh ter dvigniti reformo in razvoj družbe ter proizvodnjo in poslovanje na novo raven“ (73).

(85)

V primeru družbe CPIC predsednik upravnega odbora hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora (74).

(86)

Poleg tega so v sektorju izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken vzpostavljene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Čeprav se industrijske politike običajno nanašajo na številne sektorje in ne izključno na specifične sektorje, sektor izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken urejajo številni načrti, smernice, direktive in drugi dokumenti o politiki, izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni (glej tudi uvodne izjave 77 do 80). Te politike so včasih v popolnem nasprotju s tržnimi silami.

(87)

Na primer, triletni akcijski načrt za strateške in nastajajoče industrije v avtonomni regiji Guangxi upravno določa prihodnje ciljne vrednosti obsega proizvodnje in stopnje rasti: „do leta 2023 bo vrednost proizvodnje industrije novih materialov dosegla 133 milijard juanov, dodana vrednost pa 44 milijard juanov“ (75).

(88)

Podobno so v akcijskem načrtu občine Chongqing za visokokakovostni razvoj grozdov industrije vlaken in kompozitnih materialov (2023–2027) določeni tudi kvantitativni cilji: „do leta 2027 bo skupni obseg industrije vlaken in kompozitnih materialov v mestu presegel 50 milijard RMB, proizvodnja in prodaja steklenih vlaken in kompozitnih materialov bosta predstavljali več kot 20 % skupne nacionalne vrednosti, prišlo bo do ustanovitve enega ali dveh svetovno uveljavljenih podjetij in blagovnih znamk na področju vlaken in kompozitnih materialov, uvedenih bo več visokokakovostnih podjetij, bistveno se bo izboljšala raven modernizacije industrijske in dobavne verige, bistveno se bodo izboljšale inovacijske sposobnosti ter kakovost in učinkovitost, pospešila se bo izgradnja pomembne nacionalne baze industrije steklenih vlaken in kompozitnih materialov ter ustvarjen bo industrijski grozd na področju vlaken in kompozitnih materialov z mednarodnim vplivom“ (76). V ta namen si občina Chongqing prizadeva „pospešiti izgradnjo pomembne nacionalne baze industrije steklenih vlaken in kompozitnih materialov ter ustvariti grozd industrije vlaken in kompozitnih materialov z mednarodnim vplivom“ (77).

(89)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s podpiranjem spodbujanih industrij, vključno s proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(90)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v kemijskem sektorju v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(91)

Na izdelek v preiskavi vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 67. Navedeno izkrivljanje vpliva na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (78).

(92)

Poleg tega v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da na sektor izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken ne vpliva poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe. Tovrstno vladno posredovanje zelo dobro ponazarja tudi zgoraj omenjeno usmerjevalno mnenje, v katerem se zahteva „izboljšanje podpornih politik, krepitev usklajevanja med davčno, finančno, regionalno, naložbeno, uvozno in izvozno […] politiko ter industrijskimi politikami, [da] se v celoti izkoristi nacionalna platforma za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter [da] se spodbudi povezava med podjetji in bankami“ (79). Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(93)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(94)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(95)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, zemljišč, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(96)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 59 in 60, je Komisija objavila dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 23. januarja 2025 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 10. julija 2025.

(98)

V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih.

(99)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(100)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila Brazilijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(101)

Po prvem obvestilu sta skupina Jushi Group in družba Jiangsu Changhai navedli, da bi bila Turčija neprimerna tretja država za konstruiranje normalne vrednosti zaradi visoke stopnje inflacije, razvrednotenja valute in nestabilnega regulativnega okolja.

(102)

Komisija je trditve zavrnila na podlagi dejstva, da strani, ki sta predložili to trditev, nista dokazali, kako bi razvrednotenje turške lire in visoka inflacija dejansko vplivali na cene vložkov, pridobljenih v Turčiji, in če bi do tega prišlo, kakšen bi bil dejanski vpliv na normalno vrednost, ki se izračuna v CNY.

(103)

Družba Jiangsu Changhai je v pripombah glede prvega obvestila navedla, da bi bilo treba Malezijo – državo, ki v prvem obvestilu ni bila opredeljena – šteti za reprezentativno državo, saj so bili na voljo finančni podatki za proizvajalca stekla Xinyi Energy Smart (M) Sdn Bhd (81). Izbiro Malezije je podprla tudi skupina Jushi Group, in sicer zaradi prisotnosti drugega proizvajalca zadevnega izdelka v državi prek družbe Nippon Electric Glass (Malaysia) Sdn Bhd.

(104)

Komisija je Malezijo kot potencialno reprezentativno državo zavrnila. Xinyi Energy Smart (M) Sdn Bhd. je hčerinska družba velikega kitajskega proizvajalca stekla (Xinyi Glass Holdings Ltd). Dokazi, ki jih je predložila skupina Jushi Group, so se nanašali le na informacije na ravni konsolidiranih računovodskih izkazov japonske skupine. V vsakem primeru se je raven uvoza glavnih surovin iz Kitajske v Malezijo gibala med 40 % in 79 %.

(105)

Po drugem obvestilu je PROXIM navedel, da Turčija ni primerna reprezentativna država zaradi proizvodne strukture izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken družbe Şişecam Elyaf Sanayii A.Ş. ter obsega proizvodnje. Družba je navedla tudi, da je uvoz iz Rusije in Belorusije v Turčijo skupaj z visoko inflacijo v državi, zastarelo statistiko dela in nepreglednimi podatki o industrijski porabi komunalnih storitev vplival na tržne pogoje proizvodnih dejavnikov. Družba je dodala, da bi bili ob upoštevanju navedenega Tajska ali Malezija primernejši alternativni reprezentativni državi.

(106)

Komisija je poudarila, da so pripombe, ki jih je predložil PROXIM, posplošene in neutemeljene. V vsakem primeru je Komisija iste pripombe glede uvoza iz Rusije in Belorusije (uvodna izjava 116), inflacije (uvodna izjava 102), statistike dela (uvodna izjava 111) ter Tajske in Malezije kot možnih reprezentativnih držav (uvodne izjave 104, 116 in 119) že obravnavala v svojih odgovorih na pripombe drugih strani. V zvezi s trditvijo glede nepreglednih podatkov o industrijskih komunalnih storitvah je Komisija vsem stranem dala na voljo vire in metodologijo, uporabljene za izračun komunalnih storitev. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(107)

Za obravnavane države, navedene zgoraj v uvodni izjavi 100, je Komisija nadalje preverila podatke, ki so na voljo takoj, vključno s podatki o uvozu proizvodnih dejavnikov in finančnimi podatki proizvajalcev izdelka v preiskavi v teh potencialnih reprezentativnih državah.

(108)

V prvem obvestilu je združenje Glass Fibre Europe navedlo, da bi morala Komisija rezervne dele vključiti na seznam proizvodnih dejavnikov. Komisija je to trditev zavrnila kot posplošeno in neutemeljeno. Enaka trditev je bila v odzivu na drugo obvestilo ponovljena brez dodanih novih informacij, zato je bila zavrnjena.

(109)

Po razkritju je združenje GFE ponovilo, da bi morali biti rezervni deli vključeni v proizvodne dejavnike, saj so del neposrednih proizvodnih stroškov in znašajo od 1 do 5 % proizvodnih stroškov. Komisija je poudarila, da so bili rezervni deli vključeni v splošne stroške proizvodnje pri konstruiranju normalne vrednosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(110)

Po prvem obvestilu je skupina Jushi Group navedla, da je Turčija neprimerna tretja država zaradi zastarelih podatkov o stroških dela, pri čemer je menila, da bi bila prilagoditev teh podatkov z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin neprimerna, saj se turške plače niso zvišale v skladu s stopnjo inflacije.

(111)

Družba je napačno trdila, da je Komisija uporabila indeks cen življenjskih potrebščin, kar pa ne drži, saj je uporabila indekse vložkov dela, ki so natančnejši. Poleg tega po prilagoditvi ni bilo bistvenih sprememb v urni postavki. Komisija je te trditve zato zavrnila.

(112)

Skupina Jushi Group je v svojih pripombah na prvo obvestilo dodala, da podatkov o PSU-stroških in dobičku družbe Türkiye Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş. ne bi smeli šteti za ustrezne vire na konsolidirani ravni, saj je dejanski proizvajalec izdelkov iz steklenih vlaken njena hčerinska družba Şişecam Elyaf Sanayii A.Ş. Zlasti po navedbah družbe Jaingsu Changhai bi PSU-stroški in dobiček, ki jih je družba ponovno izračunala na podlagi podatkov za leti 2023 in 2024, pokazali, da družba Türkiye Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş. v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila dobičkonosna.

(113)

Komisija je zavrnila trditev skupine Jushi Group na podlagi dejstva, da je segment industrijskega stekla družbe Türkiye Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş vključeval družbo Şişecam Elyaf in obsegal podobne industrijske izdelke s primerljivimi stroškovnimi strukturami.

(114)

V zvezi s trditvijo, ki jo je predložila družba Jiangsu Changhai, je Komisija poudarila, da je imela metodologija, uporabljena za izračun dobičkonosnosti družbe Türkiye Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş, pomembne omejitve glede skladnosti računovodskih politik med letoma 2023 in 2024 ter da predlagana metodologija ni vključevala finančnih prilagoditev ob koncu leta, kot so amortizacija, rezervacije in davčne ureditve, ki morda niso zajete v vmesnih poročilih. Zato je Komisija zavrnila trditev družbe Jiangsu Changhai, da družba Türkiye Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila dobičkonosna.

(115)

Skupina Jushi Group je v pripombah k prvemu in drugemu obvestilu navedla, da bi bila Tajska primernejša reprezentativna država. Družba je trdila, da obstaja proizvodnja izdelka v preiskavi ter da so podatki o PSU-stroških in dobičku na voljo za dva proizvajalca (82), poleg tega pa ni niti uvoza proizvodnih dejavnikov iz Rusije in Belorusije niti izvoznih omejitev za proizvodne dejavnike iz Tajske. Poleg tega za Tajsko ne bi bile potrebne prilagoditve za inflacijo na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin.

(116)

Komisija je poudarila, da tajska statistika uvoza steklenih vlaken v veliki meri temelji na vhodnih materialih, uvoženih iz Kitajske, zlasti kar zadeva glavne surovine, kot so kaolin, epoksi smola, pirofilit in ruda bele krizanteme, njihov delež pa znaša od 30 % do 71 %, zaradi česar so izpostavljeni izkrivljanju stroškov. To trditev je zato zavrnila. Komisija je trditev, da so bili podatki obeh tajskih proizvajalcev ustreznejši od revidiranih konsolidiranih podatkov družbe Şişecam, štela za neutemeljeno. Kar zadeva trditev o uvozu iz Rusije in Belorusije, Komisija ni ugotovila, da bi ta izkrivljal cene vhodnih materialov na Tajskem ali v Turčiji. Trditev o izvoznih omejitvah je bila splošna in neutemeljena. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(117)

Poleg tega so podatki za električno energijo in zemeljski plin v Turčiji odražali dejanske številke za obdobje preiskave v zvezi s pregledom in zato niso bile potrebne nikakršne prilagoditve. Zato je Komisija menila, da je trditev, da so tajski podatki o javnih službah natančnejši od podatkov, pridobljenih za Turčijo, neutemeljena.

(118)

V drugem obvestilu je skupina Jushi Group nasprotovala trditvi, da izpostavljenost Tajske uvozu iz Kitajske ne more biti merilo pri izbiri reprezentativne tretje države, in predlagala, da bi se vhodni materiali z visokim deležem uvoza iz Kitajske lahko nadomestili s podatki o uvozu iz Turčije ali drugih držav z višjim srednjim dohodkom.

(119)

Skupina Jushi Group je dodala, da morajo vse tajske družbe, vključno z zasebnimi, svoje revidirane računovodske izkaze predložiti tajskim organom, ki jih nato objavijo na spletu (83). Skupina Jushi Group je trdila, da je zaradi tega in dejstva, da obe družbi pokrivata celoten zadevni izdelek in isto splošno kategorijo izdelkov (biaksialne tkanine, tkanine iz rovinga, celuloza iz lintersa in podloge iz sintetičnih vlaken), Tajska primernejša reprezentativna država v primerjavi s Turčijo.

(120)

Komisija je ponovno poudarila, da je Tajska pokazala višjo stopnjo odvisnosti od uvoza iz Kitajske. Dejansko so v Turčiji štirje najpogosteje nabavljeni proizvodni dejavniki iz Kitajske predstavljali več kot 40 % celotnega obsega uvoza, a le približno 1 % skupnih proizvodnih stroškov. Po drugi strani je Tajska iz Kitajske nabavljala bistveno več surovin, kar je predstavljalo več kot 40 % celotnega obsega uvoza in več kot 20 % skupnih proizvodnih stroškov. Vse surovine, s katerimi se je v velikih količinah trgovalo iz Kitajske in so bile uvožene na Tajsko, z izjemo rahlo žganega magnezijevega prahu in silanskih spojitvenih reagentov, so bile v Turčijo uvožene v manjših količinah ali pa sploh ne.

(121)

Drugič, pri primerjavi tržnih podatkov je bila Kitajska največja proizvajalka in izvoznica steklenih vlaken na svetu. Turčija (84) je predstavljala večji izvozni trg steklenih vlaken v primerjavi s Tajsko (85), z višjo stopnjo izvoza zadevnega izdelka. Poleg tega sta imela tajska proizvajalca, ki ju je opredelila skupina Jushi Group, prijavljeno letno proizvodno zmogljivost steklenih vlaken, ki je bila precej manjša od turške družbe. Letna proizvodna zmogljivost družb Wanda New Material (Thailand) Co. Ltd in Thai United Glass Fibre Co. Ltd je znašala 20 000 ton (86) oziroma 2 500 ton steklenih vlaken (87). Nasprotno pa je skupina Şişecam leta 2022 poročala o nameščeni proizvodni zmogljivosti 70 000 ton steklenih vlaken (88). Glede na manjšo odvisnost Turčije od Kitajske in večji trg v smislu izvoza je Komisija zavrnila trditev, da bi bila Tajska bolj reprezentativna država.

(122)

Po drugem obvestilu je skupina Jushi Group navedla, da družba Şişecam Elyaf Sanayii A.Ş., proizvajalec steklenih vlaken v skupini Türkiye Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş, v letu 2024 ni bila dobičkonosna, in trdila, da bi morala Komisija za izračun PSU-stroškov ter dobička uporabiti podatke o segmentu, v katerega spada družba Şişecam Elyaf Sanayii A.Ş., tj. industrijski segment. Družba Jiangsu Changhai je od Komisije zahtevala, naj uporabi posodobljene računovodske izkaze za leto 2024, ki vključujejo prilagoditve za inflacijo za leti 2024 in 2023. Družba Jiangsu Changhai je navedla, da so v konsolidiranih izkazih skupine Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş splošni upravni stroški in stroški trženja vključevali stroške prevoza in provizij ter stroške pakiranja, zato bi morala Komisija te stroške izključiti iz izračuna normalne vrednosti.

(123)

Komisija je sprejela trditev skupine Jushi Group in popravila izračune PSU-stroškov in dobička na osnovi industrijskega segmenta namesto na konsolidirani ravni. Komisija je poudarila, da se je trditev, ki jo je predložila družba Jiangsu Changhai, nanašala na prilagoditve na ravni konsolidirane skupine ter da na ravni segmenta industrijskega stekla ni bila na voljo razčlenitev splošnih upravnih stroškov in stroškov trženja.

(124)

Družba Jiangsu Changhai je v pripombah k prvemu obvestilu poudarila, da je oznaka HS za pirofilit preširoka in zajema različne druge izdelke iz tarifne podštevilke 2530 90 , ki niso povezani s proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Glede na precejšnje razlike v cenah glede na vsebnost aluminija v pirofilitu, ki jih oznaka HS ni odražala, je družba Jiangsu Changhai predlagala alternativno referenčno vrednost na podlagi tržnega poročila (89), ki je razlikovalo med vrstami pirofilita in vsebnostjo aluminija.

(125)

Vložnik je navedel, da bi bile na podlagi informacij iz poročila cene pirofilita z nizko vsebnostjo aluminijevega oksida, ki jih ponujata indonezijsko podjetje PT. Gunung Bale in Kaolin (Malezija) Sdn, najprimernejša alternativna referenčna vrednost za določitev cene pirofilita na Kitajskem.

(126)

Komisija je sprejela revizijo referenčne vrednosti pirofilita in glede na manjšo odvisnost Indonezije od uvoza pirofilita iz Kitajske v primerjavi z Malezijo (manj kot 5 % oziroma približno 80 %) kot referenčno vrednost uporabila cene družbe PT. Gunung Bale.

(127)

Po drugem obvestilu je skupina Jushi Group navedla, da bi morala Komisija uporabiti povprečno ceno, po kateri je eden od njihovih dobaviteljev od družbe PT. Gunung Bale kupil pirofilit nizke kakovosti. Komisija k referenčni vrednosti 0,60 CNY/kg ne bi smela prišteti povprečnih stroškov prevoza, saj je bilo na računu, predloženem kot dokaz, navedeno, da so stroški prevoza že vključeni.

(128)

Komisija je poudarila, da en nepotrjen trgovinski račun skupaj s potrdilom o pooblastilu, ki vsebuje napake v črkovanju imena dobavitelja vložkov, ne predstavlja informacij, na podlagi katerih bi Komisija lahko prišla do razumno točne ugotovitve, preverljive informacije, ki bi takšno ugotovitev lahko omogočile, pa niso bile predložene. Zato se je Komisija odločila, da ne bo upoštevala informacij, ki jih je predložila skupina Jushi Group, in zahtevek zavrnila.

(129)

Ista trditev je bila ponovljena po dokončnem razkritju z argumentom, da je predloženi račun zajemal večino obsega nakupa, opravljenega pri družbi PT. GUNUNG BALE v obdobju preiskave in da je Komisija preverila podatke, na katere se je račun nanašal (tj. obseg nakupa pirofilita).

(130)

Komisija je poudarila, da je ocena iz uvodne izjave 128 še vedno nespremenjena in da kljub temu, da je bil obseg nakupa preverjen v okviru podatkov o potrošnji pirofilita, Komisija ni mogla preveriti predloženega trgovinskega računa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(131)

Družba Jiangsu Changhai je v pripombah k drugemu obvestilu navedla, da cene dolomita in kalcijevega oksida iz Turčije zaradi majhnega obsega uvoza niso reprezentativne da cene teh dveh surovin v Turčiji niso primerljive z vrsto, ki se uporablja pri proizvodnji izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken. Družba Jiangsu Changhai je v podporo svoji trditvi predložila dve poročili agencije Multimarket Insights (90) z informacijami o različnih razredih ter uporabah dolomita in kalcijevega oksida.

(132)

Komisija je zavrnila predlagani referenčni vrednosti za dolomit in kalcijev oksid, ki ju je predložila družba Jiangsu Changhai, ker ni imela dovolj preverljivih dokazov, da bi lahko ugotovila, ali sta predlagani referenčni vrednosti utemeljeni in razumni ter ali bi ju bilo zato mogoče šteti za ustrezno alternativno referenčno vrednost. Poleg tega poročila, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, niso zagotovila zadostnih informacij o virih, uporabljenih za določitev različnih cenovnih razponov za različne vrste dolomita in kalcijevega oksida. Kar zadeva dolomit in kalcijev oksid, je družba v svojih pripombah k drugemu obvestilu predložila poročila o preskusih, ki jih Komisija ni mogla preveriti, tržna poročila, ki jih je predložila družba Jiangsu Changhai, pa niso vsebovala nobenega vira o tem, kako so bile izračunane vrednosti za različne razrede dolomita in kalcijevega oksida.

(133)

Nasprotno pa je Komisija sprejela referenčne vrednosti iz poročila agencije Multimarket Insights za pirofilit (uvodne izjave 124–126), saj so referenčne cene takoj na voljo kot del dokumentacije, ki ni zaupne narave, med preveritvenim obiskom pri proizvajalcih izvoznikih pa je bilo možno preveriti, katera vrsta pirofilita se je uporabljala v proizvodnem procesu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken ter kakšna je bila vsebnost mineralov tega pirofilita, prav tako pa je bilo mogoče ugotoviti, da referenčna vrednost iz Turčije teh posebnosti ni odražala. Poleg tega je Komisija prejela tudi pripombe pritožnika, da so bile cene pirofilita iz poročila razumne in so odražale dejansko stanje glede različnih razredov pirofilita, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(134)

Po dokončnem razkritju je družba Jiangsu Changhai ponovila, da so turške referenčne vrednosti za uvoz dolomita in kalcijevega oksida neprimerne zaradi majhnega obsega uvoza teh surovin v Turčijo, zlasti glede na to, koliko vsake od teh dveh surovin družba porabi. V zvezi s tem je družba Jiangsu Changhai Komisijo pozvala, naj pregleda podatke industrije Unije za ti dve surovini in primerja te stroške s turško referenčno vrednostjo. Druga možnost pa bi bila, da bi Komisija ti dve surovini obravnavala kot potrošni material.

(135)

Komisija je menila, da je trditev družbe Jiangsu Changhai neutemeljena in neupravičena. Prvič, družba Jiangsu Changhai ni dokazala nobene korelacije med količinami uvoza in cenami v smislu, da bi obseg tega uvoza sam po sebi povzročil, da cene ne bi bile primerne za določitev neizkrivljene cene. Drugič, domneva, da manjše količine uvoza nujno povzročijo netipične cene, ne upošteva gospodarske stvarnosti določanja cen. Proizvajalci izvozniki so cene določali na podlagi številnih dejavnikov, in ne na podlagi skupnega obsega uvoza iz katere koli posamezne države. Posledično majhna količina uvoza še ne pomeni, da so cene izkrivljene ali nereprezentativne ali da niso tržne cene. Poleg tega pripomba družbe Jiangsu Changhai napačno tolmači prejšnjo prakso Komisije, ki v nobenem primeru ni zavezujoča, saj se vsaka zadeva presoja ločeno. Njeno sklicevanje na eno prejšnjo preiskavo (91) je nepopolno in selektivno, saj ne omenja, da je Komisija v navedeni preiskavi zavrgla uporabo nekaterih referenčnih vrednosti na podlagi drugih premislekov, ne pa zgolj količine, kot je na primer carinska nomenklatura, ki ne omogoča opredelitve uvoza, ki bi odražala cene dejanskih vložkov, ki jih uporabljajo proizvajalci izvozniki. Družba Jiangsu Changhai v tem pregledu tega ni trdila, prav tako ni trdila, da turške referenčne vrednosti za uvoz dolomita in kalcijevega oksida niso reprezentativne iz kakršnega koli drugega razloga. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(136)

Družba Jiangsu Changhai je v pripombah k prvemu obvestilu navedla, da bi bilo treba vse surovine, razen pirofilita, razvrstiti kot potrošno blago zaradi njihovega majhnega vpliva na stroške proizvodnje.

(137)

Komisija je trditev zavrnila na podlagi dejstva, da so preostale surovine skupaj predstavljale [20–30] % stroškov proizvodnje in da so bile za te surovine na voljo referenčne vrednosti.

(138)

Po drugem obvestilu je družba Jiangsu Changhai navedla, da bi bilo treba kalcijev oksid, dolomit in embalažo obravnavati kot potrošni material zaradi njihovega majhnega vpliva na stroške proizvodnje, pri čemer je trdila, da je Komisija v prejšnjih preiskavah (92) materiale, vključno z embalažo, uvrstila med potrošni material, kadar so njihovi skupni stroški predstavljali približno 4–7 % stroškov proizvodnje.

(139)

Komisija je poudarila, da kalcijev oksid in dolomit skupaj predstavljata že več kot 4 % stroškov proizvodnje, samo embalažni materiali pa skoraj 7 % stroškov proizvodnje. V prejšnjih preiskavah so imeli proizvodni dejavniki, razvrščeni med potrošno blago, zanemarljivo težo v skupnih stroških proizvodnje, zato zanje, v nasprotju s to preiskavo, ni bilo mogoče najti natančnih referenčnih vrednosti. Glede na vpliv proizvodnih dejavnikov, ki jih je izpostavila družba Jiangsu Changhai, in dejstvo, da bi se referenčne vrednosti za te proizvodne dejavnike lahko uporabile za določitev normalne vrednosti, je Komisija njene trditve zavrnila.

(140)

Po dokončnem razkritju je družba Jiangsu Changhai ponovila, da bi bilo treba nekatere surovine združiti v potrošno blago, in predlagala, naj Komisija med surovine, pridobljene na mednarodni ravni ali prek povezanih dobaviteljev, vključene v potrošni material, vključi tudi surovine, pridobljene na domačem trgu. Družba je predlagala tudi, naj se vsa embalaža združi pod potrošni material.

(141)

Komisija je ponovila svoje stališče, da samo embalaža predstavlja skoraj 7 % proizvodnih stroškov, ne da bi se pri tem upoštevali materiali, ki so že zajeti v potrošnem materialu. Glede na obstoj razumnih referenčnih vrednosti za te proizvodne dejavnike je bila trditev zavrnjena.

(142)

Družba Jiangsu Changhai je dodala, da Komisija za zagotovitev poštene primerjave v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe ne bi smela odbiti prilagoditev za embalažo od izvozne cene, ker izračun normalne vrednosti vključuje stroške embalaže.

(143)

Komisija je to trditev sprejela in ustrezno revidirala izračun stopnje za družbo Jiangsu Changhai.

(144)

Po razkritju je skupina Jushi Group opozorila na nekatere administrativne napake pri izračunu stroškov prevoza in manipulativnih stroškov ter stroškov natovarjanja in dodatnih stroškov v prostorih države izvoznice pri izračunu skupne stopnje dampinga.

(145)

Komisija je to trditev sprejela in ustrezno revidirala izračune stopnje dampinga za skupino Jushi Group.

(146)

Po drugem obvestilu je skupina Jushi Group predložila več pripomb o določenih proizvodnih dejavnikih in alternativnih referenčnih vrednostih, ki bi jih bilo mogoče uporabiti. Prvič, družba je navedla, da bi morala Komisija podatke o uvozu apnenčevega prahu iz podatkovne zbirke UN COMTRADE pridobiti na 6-mestni ravni namesto na 4-mestni, ter zahtevala, da Komisija uporabi ceno na enoto, ki jo je izračunala družba in znaša 2,01 CNY/kg, namesto 2,5 CNY/kg.

(147)

Komisija je poudarila, da je izvleček, ki ga je družba zagotovila iz podatkovne zbirke UN COMTRADE, vključeval podatke za avgust 2024, torej za obdobje izven obdobja preiskave v zvezi s pregledom, in izključil vse podatke za avgust 2023. Izvleček na 6-mestni ravni, ki zajema obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je potrdil, da je pravilna referenčna vrednost 2,5 CNY/kg.

(148)

Drugič, družba je navedla, da bi bilo treba za različne subjekte uporabiti nekatere posebne oznake iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA) za kaolin, da bi se upoštevali specifični proizvodni postopki različnih družb, ki vključujejo različne vrste kaolina, bodisi v obliki prahu bodisi v obliki rude.

(149)

Komisija je to trditev sprejela in ustrezno prilagodila izračune za skupino Jushi Group.

(150)

Tretjič, skupina Jushi Group je navedla, da bi morala Komisija uporabiti oznako GTA 251990300019 – Drug povsem žgan (sintran) magnezijev oksid, saj je bila to edina ustrezna oznaka za njihov proizvodni postopek.

(151)

Komisija je poudarila, da je bila zahteva skupine Jushi Group splošna in neutemeljena, saj ni vsebovala nobenih posebnih informacij o tem, katere druge vrste žganega magnezijevega oksida so bile vključene v oznako GTA in kako je bila ta oznaka primernejša za njihov proizvodni proces v primerjavi z drugimi oznakami. To trditev je zato zavrnila.

(152)

Četrtič, za volastonit v prahu je skupina Jushi Group navedla, da so podatki o uvozu na podlagi oznake HS 2530 90 preširoki, in predlagala, da se kot referenčna vrednost uporabi pirofilit v prahu, pri čemer se ta poveča za razliko v stroških, ki jih ima skupina Jushi Group za volastonit v prahu v primerjavi s pirofilitom. Skupina Jushi Group je dodala, da bi se lahko ista metodologija uporabila tudi za druge dejavnike proizvodnje, združene pod oznako HS 2530 90 .

(153)

Komisija je poudarila, da ta metodologija nima nobene dejanske podlage glede razlogov, zakaj bi morala Komisija uporabiti pirofilit kot referenčno vrednost za volastonit in druge surovine ter zakaj naj bi bila to najnatančnejša metodologija. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(154)

Nazadnje je skupina Jushi Group od Komisije zahtevala, da odpadnih vlaken ne vključi med potrošno blago, ker je bil ta proizvodni dejavnik naveden v njihovih preglednicah proizvodnih stroškov z razpoložljivo referenčno vrednostjo in ker je družba predložila tudi informacije o njihovi vrednosti pri nadaljnji prodaji.

(155)

Trditev je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da so imela odpadna vlakna zanemarljiv vpliv na proizvodne stroške. Poleg tega v primerjavi s povprečno vrednostjo za stranske proizvode oznake GTA, ki jih je skupina Jushi Group predlagala kot referenčno vrednost, niso mogle razumno odražati vrste vlaken, nastalih v proizvodnem procesu skupine Jushi Group.

(156)

Po razkritju je skupina Jushi Group predložila pripombe v zvezi z rahlo žganim magnezijem, volastonitom, odpadnimi vlakni in apnencem v prahu.

(157)

V zvezi z uvodnima izjavama 150 in 151 in po dokončnem razkritju je skupina Jushi Group ponovila navedene trditve in predložila dodatne dokaze, da je bila oznaka HS 2519 90 30 tista, ki se je uporabljala v njenem proizvodnem procesu. Komisija je uporabila tehtano povprečno ceno referenčnih vrednosti oznak GTA na ravni osemmestnih oznak, ki se končajo s „30“.

(158)

V zvezi z volastonitom (uvodni izjavi 152 in 153) je skupina Jushi Group ponovila, da uvozna cena ni bila dovolj natančna, da bi odražala razlike v cenah ne le med volastonitom v prahu in pirofilitom v prahu, ampak tudi v zvezi s spodumenom v prahu in lepidolitom v prahu. Skupina Jushi Group je predlagala izračun referenčnih vrednosti za tri navedene vrste prahu na podlagi cenovnih razlik skupine med volastonitom, spodumenom in lepidolitom v prahu glede na referenčno vrednost pirofilita. Kot drugo možnost je skupina Jushi Group predlagala, da bi morala Komisija uporabiti oznako GTA 2530 90 40 za spodumen in lepidolit ter oznako 2530 90 50 za volastonit na osnovi turškega uvoza volastonita iz ZDA (93).

(159)

Komisija je poudarila, da ne more sprejeti izračuna na podlagi lastnih podatkov družbe o oceni stroškov, saj je bilo v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe v uvodni izjavi 95 ugotovljeno, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja ni primerno uporabiti domačih stroškov v LRK. Komisija je trditev sprejela in iz podatkovne zbirke GTA ekstrapolirala cene za spodumen, lepidolit in volastonit na ravni osemmestnih oznak.

(160)

V zvezi z odpadnimi vlakni je skupina Jushi Group trdila, da se zdi, da se odpadna vlakna in ostanki vlaken uvažajo v Turčijo pod oznako HS 7019 62 10  (94) (in ne pod oznako HS 7019 90 ), Komisija pa bi morala za določitev referenčne vrednosti za odpadna vlakna uporabiti povprečne uvozne cene iz Turčije. Druga možnost pa bi bila, da bi morala Komisija uporabiti uvozno ali izvozno ceno EU. Če Komisija ne uporabi referenčne vrednosti za odpadna vlakna, pa bi bilo treba surovine, ki predstavljajo še nižje proizvodne stroške, prav tako združiti v potrošno blago.

(161)

Komisija je na začetku poudarila, da je skupina Jushi Group v preglednicah potrošnje za dva od svojih subjektov navedla, da je za odpadna vlakna veljavna oznaka HS 7019 90 , za en subjekt pa oznake HS sploh ni sporočila, pri čemer je poudarila, da je težko najti oznako, ki se uporablja za ta specifični proizvodni dejavnik. Drugič, Komisija je preučila oznako 7019 62 10 in ugotovila, da je Turčija uvažala samo oznako HS 7019 62 (druge mehansko vezane zaprte tkanine, izdelane iz rovingov iz stekla) (95) ali oznako HS 7019 62 90 (druge mehansko vezane zaprte tkanine, izdelane iz rovingov iz stekla), za oznako HS 7019 62 10 pa niso bile na voljo nobene informacije. Tretjič, četudi upoštevamo podatke iz drugih možnih reprezentativnih držav, opredeljenih v prvem in drugem obvestilu, je obseg uvoza iz Kitajske za večino držav predstavljal 90 % ali več celotnega uvoza tega proizvodnega dejavnika. Na splošno tako za oznako HS 7019 90 (uvodna izjava 155) kot tudi za oznako 7019 62 ni bilo mogoče ugotoviti, kaj naj bi spadalo pod ti oznaki, za oznako 7019 62 10 pa ni bilo mogoče določiti referenčne vrednosti. To trditev je Komisija zato zavrnila.

(162)

Po razkritju je skupina Jushi Group trdila, da se uvozne cene apnenca v prahu in kalcijevega oksida / kalciniranega apnenca v prahu iz Turčije zaradi majhnega obsega uvoza zdijo nerazumno visoke, pri čemer je trdila, da bi morala Komisija revidirati referenčne vrednosti, tako da bi (a) upoštevala turško izvozno ceno s pribitkom za ustrezne uvozne dajatve; ali (b) uporabila povprečno mednarodno uvozno ceno GTA; (c) uporabila uvozno ceno v Brazilijo ali (d) uporabila uvozne cene EU (ali izvozne cene).

(163)

Kar zadeva kalcijev oksid in apnenec v prahu, je Komisija podobno pripombo o korelaciji med količinami uvoza in cenami že obravnavala v uvodni izjavi 135.

(164)

Po razkritju je združenje GFE trdilo, da uporaba tehtane povprečne cene mešanice kaolinske rude in zmletega kaolina ni primerna, saj taka mešanica v dejanskih formulacijah serije ne obstaja. Hkrati se kaolinska ruda ne more neposredno uporabljati v proizvodnji izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, saj je treba prej izvesti vmesne korake, kot sta mletje in drobljenje. Združenje GFE je trdilo, da bi morala Komisija kot surovino za konstruiranje normalne vrednosti uporabiti le carinsko oznako zmletega kaolina (250700200012). Komisija je pojasnila, da je uporabila ustrezne stroške kaolinske rude ali kaolina v prahu glede na specifične proizvodne procese družb. Stroški predelave kaolinske rude v kaolin v prahu so bili upoštevani pri stroških energije in dela na osnovi prenosa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(165)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(166)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(167)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(168)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Za pirofilit, kot je zajet v uvodni izjavi 126, je Komisija uporabila cene indonezijske družbe Pt. Gunung Bale (96). Poleg tega je Komisija za določitev neizkrivljenih stroškov dela (97), energije (98) in zemeljskega plina (99) uporabila podatke TurkStata in Eurostata. Za vodo je Komisija uporabila podatke, ki jih je objavil urad predsedstva Republike Turčije za naložbe in finance (100).

(169)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(170)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken

(171)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Komisija se je pri določitvi tega zneska oprla na podatke vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(172)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (106). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(173)

Za pirofilit je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 124, družba Jiangsu Changhai navedla, da je oznaka HS za pirofilit preširoka in ne odraža razlik glede na vsebnost aluminija. Družba je zato predložila tržno poročilo, ki je vsebovalo podatke o pirofilitu glede na uporabo, regijo ter tudi cene za posamezne družbe in posamezne vrste pirofilita. Vložnik je navedel, da bi bile cene pirofilita z nizko vsebnostjo aluminija – torej tiste vrste, ki se uporablja v proizvodnem procesu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken – indonezijske družbe PT. Gunung Bale in Kaolin (Malezija) Sdn najprimernejša alternativna referenčna vrednost. Komisija je to trditev sprejela in zaradi manjše odvisnosti Indonezije od uvoza pirofilita iz Kitajske uporabila cene dobavitelja pirofilita PT. Gunung Bale.

(174)

Po razkritju je združenje GFE trdilo, da čeprav so se stroški rodija in platine odražali v amortizaciji, so ti stroški nepopolni, saj se lahko plemenite kovine posedujejo kot sredstva ali zakupijo, pri čemer so bile predlagane različne metodologije izračuna na podlagi tega, ali so bile puše, ki vsebujejo platino in rodij, v lasti ali zakupu. Komisija je poudarila, da sta bili potrošnja platine/rodija in plošča za odlivanje upoštevani pri konstruiranju normalne vrednosti v okviru splošnih stroškov proizvodnje.

(175)

Po dokončnem razkritju je združenje GFE dodalo, da bi morala Komisija na podlagi ugotovitev iz uvodne izjave 42, tj. da je kitajska industrija povečala svoje zmogljivosti z 1,5 milijona ton v letu 2016 na 4,1 milijona ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, normalno vrednost konstruirati ob upoštevanju stroškov novih obratov za proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken in posledičnih letnih stroškov amortizacije. Komisija je pojasnila, da so bili ti stroški že zajeti v stroških amortizacije. Trditev se zavrne kot brezpredmetna.

(176)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago. To je veljalo za stisnjen zrak, kisik in paro.

(177)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(178)

Po razkritju je skupina Jushi Group trdila, da bi morala Komisija k neizkrivljenim stroškom surovin dodati le dejanske sporočene stroške prevoza in ne bi smela uporabiti razmerja, kot v primeru tkanin iz steklenih vlaken (107).

(179)

Komisija je poudarila, da uporabljena metodologija odraža strukturo stroškov proizvajalca izvoznika, saj se razmerje med stroški prevoza in stroški surovin ohranja in se lahko posledično uporabi za neizkrivljeno referenčno vrednost. Komisija je poudarila, da ne more sprejeti izračuna na podlagi lastnih podatkov družbe o oceni stroškov, saj je bilo v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe v uvodni izjavi 95 ugotovljeno, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja ni primerno uporabiti domačih stroškov v LRK. Poleg tega iz primera, ki ga navaja skupina Jushi Group, še ne izhaja nujno, da so bili uporabljeni dejanski stroški, saj so bili „domači stroški prevoza za vse surovine [...] ocenjeni na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki“. Vsekakor skupina Jushi Group ni dokazala, zakaj naj bi bil pristop, ki ga je uporabila Komisija, nerazumen. Ta trditev se je zato štela za neutemeljeno.

(180)

Turški statistični urad TurkStat, strukturna statistika plač, 2023 (108) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2023 za gospodarsko dejavnost v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. Mesečna vrednost, sporočena za konec leta 2023, je bila ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo prilagoditve indeksa stroškov dela na uro, kot jo je objavil TurkStat, indeksi stroškov dela, 2009–2024 [2021=100] (109).

(181)

Ceno električne energije za podjetja (industrijske uporabnike) v Turčiji objavlja Eurostat v svojih rednih sporočilih za javnost v obliki podatkov o cenah električne energije za negospodinjske odjemalce, ki se predložijo dvakrat letno (od leta 2007) (nrg_pc_205) (110). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v kWh, v katerih je bilo zajeto obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(182)

Po razkritju je družba Jiangsu Changhai trdila, da bi morala Komisija uporabiti skupino porabe električne energije, ki bi odražala porabo električne energije družbe. Podobnega mnenja je bila družba tudi glede zemeljskega plina, in sicer je trdila, da bi morala Komisija na podlagi njene porabe uporabiti specifično skupino porabe in ne povprečja vseh skupin porabe.

(183)

Komisija je te trditve sprejela in izvedla prilagoditve referenčnih vrednosti za električno energijo in zemeljski plin, ki odražajo dejanske profile porabe vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(184)

Ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Turčiji objavlja Eurostat v obliki podatkov o cenah plina za negospodinjske odjemalce, ki se predložijo dvakrat letno (111). Komisija je uporabila podatke o cenah plina za industrijo v ustrezni skupini porabe v kWh, v katerih je bilo zajeto obdobje preiskave.

(185)

Stroške vode za industrijsko uporabo objavlja urad predsedstva Republike Turčije za naložbe in finance (112). Komisija je uporabila povprečno ceno za industrijo v regiji Carigrada, povezano z organiziranimi industrijskimi območji Eskişehir, Balıkesir, Ankara Başken in İzmir Aliağa.

(186)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(187)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(188)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička se je Komisija oprla na finančne podatke za leto 2023 za družbo Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş, kot so bili pridobljeni iz letnih poročil družbe (113).

(189)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(190)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(191)

Ko so bili neizkrivljeni proizvodni stroški določeni, je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 186 do188. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov družbe Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 188.

(192)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 186 in 187, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje.

(193)

Komisija je k proizvodnim stroškom, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter dobiček družbe Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene proizvodne stroške, so znašali 22,7 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 8,8 %.

(194)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(195)

Po dokončnem razkritju je združenje GFE trdilo, da uporaba podatkov družbe Şişecam o njenih dejavnostih v zvezi z industrijskim steklom za določitev razumnih zneskov za PSU-stroške in dobiček ni bila upravičena, saj (a) bi morala Komisija iz dejavnosti družbe Şişecam v zvezi s steklom izključiti druge poslovne in finančne prihodke; (b) PSU-stroški niso odražali gospodarske realnosti proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken; (c) ugotovljeni 8,8-odstotni dobiček ni bil zadosten za kapitalsko intenzivne panoge, kot so izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, zato ni bil zadovoljiv, pri čemer je trdilo, da bi morala Komisija uporabiti PSU-stroške in dobiček celotne skupine.

(196)

Po dokončnem razkritju je družba Jiangsu Changhai trdila, da je bil segment industrijskega stekla družbe Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş.v letu 2023 dejansko nedobičkonosen, saj je bil dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo le rezultat prihodkov in dobička, ustvarjenih z naložbenimi dejavnostmi, nakupom opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter pravico do uporabe sredstev, ne pa glavnih poslovnih dejavnosti. Družba Jiangsu Changhai je zahtevala, da se uporabijo podatki za leto 2023, prilagojeni glede na inflacijo, iz letnih poročil družbe Şişe Ve Cam Fabrikalari A.Ş. za leto 2024 ter da se odštejejo stroški prevoza, provizij in pakiranja. Če bi Komisija ne glede na navedeno uporabila podatke za specifičen segment, bi bilo treba sorazmeren delež PSU-stroškov na konsolidirani ravni dodeliti industrijskemu segmentu.

(197)

Kar zadeva določitev razumnih zneskov za PSU-stroške, je Komisija sprejela trditev družbe Jiangsu Changhai, da se izključijo stroški prevoza, pakiranja in provizij celotne skupine ter da se ti stroški razporedijo na podlagi prihodkov od prodaje kot razdelitvenega ključa. Komisija je revidirala svoj izračun dobička za industrijski segment in potrdila, da je bil preračunani dobiček pred davkom za industrijski segment v letu 2023 negativen.

(198)

Konsolidirani računovodski izkazi skupine Şişecam so vsebovali dobiček družbe Şişecam Elyaf in PSU-stroške segmenta industrijskega stekla. Kar zadeva družbo Şişecam Elyaf, tj. družbo, ki proizvaja steklena vlakna, so javno dostopni računovodski izkazi za leto 2023 vsebovali informacije o neto prihodkih od prodaje in dobičku, vendar pa niso vsebovali informacij o stroških prodanega blaga in PSU-stroških. Informacije o stroških prodanega blaga so bile na voljo na ravni segmenta industrijskega stekla skupine Şişecam. Zato je Komisija za izračun odstotka dobička družbe Şişecam Elyaf razporedila stroške prodanega blaga industrijskega segmenta, v katerega spada družba Şişecam Elyaf, pri čemer je kot razdelitveni ključ uporabila prihodke od prodaje.

(199)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi bilo primerno določiti razumen znesek za PSU-stroške na podlagi preračunanih PSU-stroškov za industrijski segment z uporabo podatkov za leto 2023, prilagojenih za inflacijo, iz najnovejšega letnega računovodskega izkaza turške skupine. Komisija je neto finančne stroške skupine Şişecam dodelila segmentu z uporabo prihodkov od prodaje kot razdelitvenega ključa in izračunala PSU-stroške, izražene kot odstotek stroškov prodanega blaga v višini 11,24 %.

(200)

Za izračun dobička, izraženega kot odstotek stroškov prodanega blaga, je Komisija dobiček družbe Şişecam Elyaf delila s stroški prodanega blaga v industrijskem segmentu, dodeljenimi družbi Şişecam Elyaf z uporabo prihodkov od prodaje kot razdelitvenega ključa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 198. Ta odstotek je znašal 21,58 %.

(201)

Po dodatnem dokončnem razkritju je združenje GFE trdilo, da Komisija ne bi smela sprejeti trditve družbe Jiangsu Changhai o stroških prevoza, pakiranja in provizij, v nobenem primeru pa prilagoditve ne bi smela uporabiti za vse proizvajalce izvoznike. Podobno se nobene druge trditve v zvezi z izvozniki ne bi smele upoštevati za vse vzorčene proizvajalce izvoznike, temveč samo za specifičnega proizvajalca izvoznika, ki je zadevno trditev predložil.

(202)

Komisija je poudarila, da se ugotovitve o PSU-stroških in dobičku, ki jih je predložila reprezentativna družba, nanašajo na „razumne zneske“, ki se uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe in se uporabljajo za vse vzorčene proizvajalce izvoznike. Komisija drugačnih PSU-stroškov ne more uporabiti samo za družbo, ki je predložila zahtevek za prilagoditve PSU-stroškov. Komisija je te trditve zato zavrnila.

(203)

Po dodatnem dokončnem razkritju je združenje GFE trdilo tudi, da ni dokazov, da se celotni stroški prevoza nanašajo le na izstopne transakcije in da je bila ob predpostavki, da se nanašajo na vstopne in izstopne transakcijske stroške, prilagoditev Komisije pretirana, saj so nekateri vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki v svojih letnih poročilih poročali o veliko nižjih stroških prevoza, zato bi morala Komisija te stroške ustrezno prilagoditi. Nazadnje je združenje GFE trdilo, da je industrijski segment v računovodskih izkazih družbe Şişecam sestavljen iz izdelkov v več različnih panogah, in obrazložilo, da morajo biti stroški prevoza in pakiranja za avtomobilsko industrijo višji od stroškov za industrijo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(204)

Komisija je te trditve zavrnila, ker je bilo treba normalno vrednost določiti na ravni franko tovarna, zato je bilo treba te stroške odšteti, da bi se določili razumni zneski za PSU-stroške in dobiček v reprezentativni državi. Poleg tega dejstvo, da so lahko stroški prevoza in pakiranja za avtomobilsko industrijo višji od stroškov za industrijo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, v tem primeru ni pomembno, saj so bili stroški prevoza in pakiranja pridobljeni za celotno skupino in so se upoštevali sorazmerno glede na prihodke od prodaje industrijskega segmenta, razčlenitev stroškov prevoza, specifičnih za segment industrijskega stekla, pa ni bila na voljo.

(205)

Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Jiangsu Changhai izpodbijala izračun dobička družbe Şişecam Elyaf, pri čemer je trdila, da uporabljena stopnja PSU-stroškov ne odraža strukture stroškov, ki je ustvarila sporočeni dobiček, in predlagala ponovni izračun dobička družbe Şişecam Elyaf z vključitvijo razmerja PSU-stroškov glede na stroške prodanega blaga ali z določitvijo skupnega zneska PSU-stroškov in dobička na podlagi prihodkov od prodaje družbe Şişecam Elyaf, zmanjšanih za preračunane stroške prodanega blaga.

(206)

Komisija je poudarila, da je pristop, uporabljen za izračun dobička, temeljil na družbi Şişecam Elyaf kot samostojni družbi, kar bolj podrobno odraža dobiček proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Turčiji. Poleg tega je razporeditev stroškov prodanega blaga glede na dobiček proizvajalca izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken sledila enaki logiki in razporeditvi, kot jo je predlagala družba Jiangsu Changhai za izračun stroškov provizij, pakiranja in prevoza, ki so bili preneseni iz celotne skupine na industrijski segment. Ista metodologija je bila že uporabljena, in sicer z uporabo iste skupine, industrijskega segmenta in proizvajalca izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v istem letu (tj. 2023) za izračun PSU-stroškov in dobička za enega od izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ki so nižje v prodajni verigi (114). To trditev je zato zavrnila.

(207)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(208)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(209)

Za posredno prodajo je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V ustaljeni sodni praksi je pojasnjeno, da prilagoditve v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe vključujejo stroške, ki jih ima subjekt s sedežem zunaj Evropske unije, če se zdi, da je tak subjekt povezan z uvoznikom ali izvoznikom in da zadevne stroške običajno nosi uvoznik (115). V tem okviru sodna praksa te stroške enači s stroški, povezanimi s prodajnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo hčerinske družbe, saj zmanjšujejo znesek, ki ga prejme proizvajalec izvoznik, za znesek, ki ga običajno nosi uvoznik (116). Kot je navedlo Sodišče, je ta pristop v skladu s ciljem člena 2(9) osnovne uredbe. Po mnenju Sodišča tega cilja ne bi bilo mogoče doseči, če bi lahko proizvajalec izvoznik svojo prodajo preprosto strukturiral tako, da bi pred uvozom zadevnega izdelka v Evropsko unijo zagotovil vključitev posrednika, ki bi bil z njim povezan in bi prevzel odgovornost za stroške, ki jih običajno nosi uvoznik, da bi se zvišala izvozna cena, ki jo uvoznik dejansko plača (117).

(210)

Komisija je ugotovila, da je imel trgovec, povezan s proizvajalci izvozniki s sedežem v Hongkongu, stroške, ki jih običajno nosi uvoznik, vključno s stroški, povezanimi z izdajanjem računov nepovezanim strankam s sedežem v Uniji. Zato je bila prilagoditev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe za te stroške (PSU-stroške) in nominalni dobiček upravičena.

(211)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček.

(212)

Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tem primeru je bil za določitev zanesljive izvozne cene na meji Unije uporabljen razumni dobiček, določen v višini 5 % v prvotni preiskavi tkanin iz steklenih vlaken (118) za izdelek iz steklenih vlaken nižje v prodajni verigi.

(213)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(214)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 194, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(215)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(216)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in provizije.

(217)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(218)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za vzorčene družbe ali družbe, ki sodelujejo v preiskavi. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale.

(219)

Družba Chongqing Polycomp International Corporation je bila edini proizvajalec izvoznik, ki se je med vzorčenjem odzval in ni bil vključen v vzorec. Njegova dokončna stopnja dajatve se določi na ravni tehtanega povprečja stopenj, določenih za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu.

(220)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(221)

Podobni izdelek je na začetku obravnavanega obdobja proizvajalo deset proizvajalcev v Uniji, pri čemer sta dva od njih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prenehala s proizvodnjo, kot je navedeno v uvodni izjavi 46. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(222)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašala približno 504 019 ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, ki jih je predložilo združenje Glass Fibre Europe (v nadaljnjem besedilu: združenje GFE). Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, so bili v vzorec vključeni proizvodni obrati treh proizvajalcev Unije, ki so predstavljali 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(223)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, določenega na podlagi podatkov, ki jih je predložilo združenje GFE, in (ii) uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi podatkov Eurostata (Comext).

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(224)

Skupna potrošnja izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. Povečanje, opaženo leta 2022, je bilo predvsem posledica gospodarskega okrevanja po odpravi ukrepov zaradi COVID-19, saj so uporabniki spet začeli oddajati naročila za obnovo zalog in ponovno zagnali proizvodnjo. Vendar pa se je leta 2023 povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji zmanjšalo, medtem ko si je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opomoglo za 2 %. Zmanjšanje potrošnje in posledično šibko okrevanje sta bila pripisana prekomernemu naročanju v prejšnjih letih ter previdnosti potrošnikov glede porabe zaradi gospodarskih razmer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(225)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

(226)

Kljub sprejetim ukrepom se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečal za 51 %. Ob upoštevanju gibanja potrošnje se je tržni delež kitajskega uvoza povečal s 6 % v letu 2021 na 10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(227)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(228)

Povprečna cena uvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo se je leta 2022 zaradi izjemno visokih stroškov prevoza, ki so sledili odpravi ukrepov v zvezi s COVID-19, najprej zvišala za 22 %. Zatem je bilo mogoče opaziti znaten padec povprečnih uvoznih cen. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna cena uvoza v Unijo za 28 % nižja kot leta 2021.

(229)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(230)

Za vzorčenega proizvajalca izvoznika, družbo Taishan Fiberglass Inc., je bila prodaja na podlagi posebnega sporazuma o dobavi s proizvajalcem Unije European Owens Corning Fiberglas SPRL izključena iz izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen, ker zadevni izdelek – stekleno vlakno, odporno na alkalije, ki se uporablja za ojačitev cementa – ni bil proizveden v Uniji. Izdelek se namreč proizvaja izključno na Kitajskem in Japonskem na podlagi dolgoletnega sporazuma o dobavi med tema družbama, pri čemer proizvodnja temelji na lastniški tehnologiji in vhodnih materialih družbe European Owens Corning Fiberglas SPRL (npr. puše).

(231)

Primerjava je pokazala, da se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvoženi izdelek s poreklom iz LRK, ki se pregleduje, v Uniji prodajal po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 16,64 % do 30,68 %, izražene kot odstotek cen industrije Unije, in to ob upoštevanju veljavnih protidampinških ter izravnalnih dajatev.

(232)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo prisotno tudi znatno oviranje dviga cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni mogla zvišati cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička, kot je prikazano v preglednici 9 v nadaljevanju. Podatki iz preglednice 4 so potrdili znatno oviranje dviga cen in tudi nelojalno nižanje ciljnih cen, ugotovljeno na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(233)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(234)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(235)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi informacij, ki jih je predložilo združenje GFE. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(236)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu.

(237)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(238)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(239)

Obseg proizvodnje se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 nekoliko povečal po sprostitvi ukrepov v zvezi s COVID-19, kar je omogočilo stabilnejšo proizvodnjo. Poleg tega je leta 2022 več vzorčenih proizvajalcev Unije povečalo obseg proizvodnje, da bi ustvarili zaloge končnih izdelkov, saj so se pripravljali na načrtovano obnovo peči. Vendar pa se je obseg proizvodnje v letu 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšal, saj so proizvajalci Unije prodajali nakopičene zaloge, hkrati pa se je industrija Unije soočala z zmanjšanim povpraševanjem in povečanimi uvozi izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK po nizkih cenah.

(240)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju stalno upadala in se zmanjšala za 9 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 46, je bilo zmanjšanje proizvodne zmogljivosti od leta 2021 do konca obdobje preiskave v zvezi s pregledom posledica tega, da so nekateri proizvajalci Unije opustili proizvodnjo, pri čemer je družba Krosglass S.A. ustavila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na Poljskem, družba Electric Glass Fiber NL, B.V. pa je začela stečajni postopek. Poleg tega je bilo podjetje NEG UK po brexitu izključeno iz industrije Unije, kar je prav tako prispevalo k očitnemu zmanjšanju zmogljivosti v primerjavi s prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom.

(241)

Izkoriščenost zmogljivosti je v obravnavanem obdobju upadla za 10 odstotnih točk, saj se je obseg proizvodnje zmanjšal bolj kot proizvodna zmogljivost.

(242)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež (v tonah)

(243)

V obravnavanem obdobju sta se obseg prodaje na prostem trgu Unije (brez upoštevanja prodaje za lastno uporabo) in tržni delež proizvajalcev Unije opazno zmanjševala, kar odraža upad povpraševanja v kombinaciji z naraščajočim uvozom iz LRK po nizkih cenah. Hkrati se je potrošnja na prostem trgu zmanjšala za 6 %, obseg prodaje industrije Unije pa se je zmanjšal še bolj, tako da se je tržni delež industrije Unije znižal s 45 % leta 2021 na 40 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(244)

Obseg za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg za lastne potrebe na trgu Unije (v tonah)

(245)

Obseg industrije Unije za lastne potrebe (sestavljen iz prenosov za lastne potrebe in prodaje za lastne potrebe na trgu Unije) se je na trgu Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %. Tako prodaja na prostem trgu kot tudi prodaja na zaprtem trgu sta od leta 2021 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom sledili podobnemu trendu, vendar pa je bil upad prodaje na zaprtem trgu za sedem odstotnih točk manjši kot na prostem trgu.

(246)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(247)

V obravnavanem obdobju je število zaposlenih v industriji Unije sprva naraslo, nato pa upadlo. Začetno povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 je bilo posledica povečane proizvodnje in prodaje po sprostitvi omejitev zaradi COVID-19. Nato je bilo treba zmanjšati število zaposlenih v industriji Unije zaradi prilagoditve zahtevnim tržnim razmeram in ohranitve operativne učinkovitosti, nekateri proizvajalci Unije pa so proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken popolnoma ustavili, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 46.

(248)

Produktivnost se je med letoma 2021 in 2023 zmanjšala s 190 ton/zaposlenega na 166 ton/zaposlenega, preden se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, potem ko se je število zaposlenih znatno zmanjšalo, povečala na 187 ton/zaposlenega. Povečanje učinkovitosti je sledilo tudi naložbam v peči, ki jih je izvedlo več proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji.

(249)

Stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države ni bil zanemarljiv.

(250)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je še bolj zmanjšal, in sicer za 16 %. Tržni delež industrije Unije se je tako zmanjšal v nasprotju s tržnim deležem uvoza iz zadevne države, ki se je v obravnavanem obdobju povečal.

(251)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/metrično tono)

(252)

Povprečne prodajne cene so se leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zvišale, saj so vzorčeni proizvajalci Unije zvišanje stroškov, ki je bilo posledica inflacije, zaradi povečanega povpraševanja lahko prenesli na stranke. Leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se povprečne prodajne cene znižale zaradi manjšega povpraševanja na svetovnem trgu in povečanega cenovnega pritiska uvoza iz LRK.

(253)

Proizvodni stroški na enoto so se med letoma 2021 in 2023 zaradi povišanja stroškov dela in surovin povečali za 26 %. Poleg tega so bili stroški energije nestanovitni, kar je znatno vplivalo na industrijske panoge, ki so močno odvisne od energije. Proizvodni stroški na enoto so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali, vendar pa so vseeno ostali visoko nad ravnjo iz leta 2021, in sicer zaradi znižanja cen energije, izboljšane energijske učinkovitosti in uspešnih strategij upravljanja stroškov.

(254)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(255)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so sledili stalnemu trendu naraščanja in so se v obravnavanem obdobju skupno povečali za 11 %. Povečanje je bilo predvsem posledica pritiskov na trgu dela, saj so podjetja zvišala plače, da bi na zaostrenem trgu dela po pandemiji COVID-19, ki ga je zaznamovala visoka inflacija, zadržala in privabila zaposlene.

(256)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(257)

Povečanje zalog v letu 2022 je bilo sprva posledica strateškega kopičenja zalog v pričakovanju načrtovanih obnov peči. To je bilo v skladu s prejšnjim obdobjem med pandemijo COVID-19, ko je prišlo do znatnega porasta povpraševanja in težav v dobavni verigi, zaradi česar so proizvajalci Unije naročali več surovin, da bi izpolnili proizvodne zahteve. Po dokončanju obnove peči so se zaloge zmanjšale, saj so vzorčeni proizvajalci Unije leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uspeli razprodati obstoječe zaloge. Povečanje zalog v letu 2022 je bilo posledica večjega kopičenja zalog v pričakovanju zaustavitve proizvodnje med načrtovanimi obnovami peči. Vendar pa so se zaloge po obnovah zmanjšale, saj so vzorčeni proizvajalci Unije te zaloge uspeli prodati leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar sovpada z zmanjšanjem obsega proizvodnje.

(258)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(259)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Čeprav je industrija Unije leta 2021 utrpela izgube, se je dobičkonosnost leta 2022 povečala, saj so vzorčeni proizvajalci Unije zvišanje proizvodnih stroškov na enoto zaradi ugodnih tržnih pogojev, povezanih z velikim povpraševanjem in visokimi stroški pošiljanja, lahko prenesli na stranke. Vendar pa se je dobičkonosnost leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala zaradi višjih stroškov, ki jih zaradi povečanega obsega uvoza po dampinških cenah iz LRK, ki je povzročil znižanje cene industrije Unije, ni bilo mogoče kompenzirati z zvišanjem prodajnih cen.

(260)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale. Te naložbe so se nanašale zlasti na obnove peči vzorčenih proizvajalcev Unije, katerih namen je bil zagotovitev dolge življenjske dobe opreme. Te naložbe, načrtovane že dolgo vnaprej, so bile izvedene v neugodnih tržnih razmerah, ki so prevladovale leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(261)

Denarni tok je od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno nihal zaradi nestanovitnih tržnih razmer in posebnih operativnih omejitev nekaterih obratov zaradi preložitve obnov peči. V obravnavanem obdobju je bilo leto 2022 edino leto, v katerem so vsi vzorčeni proizvajalci Unije dosegli znaten dobiček, ki je bil delno izčrpan pri kopičenju zalog pred načrtovano obnovo peči, kar je privedlo do pozitivnega denarnega toka. V letu 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so denarni tokovi kljub velikim izgubam ostali pozitivni. To navidez protislovno stanje, ki je bilo zlasti očitno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, bi bilo mogoče v veliki meri pripisati znatnemu pozitivnemu učinku na denarni tok zaradi zmanjšanja ravni zalog, ki so se nakopičile leta 2022.

(262)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Gibala se je v skladu z dobičkonosnostjo. Leta 2022 se je najprej povečala, nato pa se je leta 2023 poslabšala, kar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom samo še stopnjevalo, to pa je industriji Unije otežilo zbiranje kapitala in rast.

(263)

V obravnavanem obdobju je bila industrija Unije dobičkonosna le leta 2022, nato pa je ponovno začela ustvarjati izgubo. Leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je izguba industrije Unije sovpadala s povečanjem uvoza iz LRK po cenah, nižjih od povprečnih prodajnih cen in proizvodnih stroškov industrije Unije.

(264)

Industrija Unije je leta 2022 lahko zvišala svoje cene, da bi dosegla dobičkonosnost. Vendar pa se je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom razlika med prodajnimi cenami industrije Unije in uvoznimi cenami iz LRK povečala. Cene Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %, uvozne cene iz LRK pa so se v istem obdobju znižale za 28 %. Posledično so uvozne cene izdelka, ki se pregleduje, iz LRK sledile nasprotnemu trendu kot cene industrije Unije. Zato je industrija Unije, čeprav je bila prisiljena prodajati z izgubo, med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zaradi uvoza iz LRK izgubila tržni delež.

(265)

Skoraj vsi kazalniki škode so v celotnem obravnavanem obdobju zabeležili splošen negativen trend. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost in donosnost naložb so se v skladu z zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža poslabšali. Leta 2022 si je Unija lahko nekoliko opomogla, saj se je po odpravi ukrepov zaradi COVID-19 povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken povečalo. Vendar pa se je položaj industrije Unije leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi večjega obsega uvoza po padajočih cenah še dodatno poslabšal, kar je razvidno iz večjih izgub.

(266)

Kot je navedeno zgoraj, so bili drugi gospodarski kazalniki, kot je donosnost naložb, v obravnavanem obdobju, z izjemo leta 2022, negativni. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira dejavnosti in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje na srednji do dolgi rok.

(267)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(268)

V skladu s členom 3(6) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije.

(269)

V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Dejavniki, ki jih je Komisija upoštevala, so bili uvoz iz tretjih držav, razen LRK, izvozna uspešnost industrije Unije, zvišanje stroškov surovin in energije za industrijo Unije ter zmanjšanje povpraševanja.

(270)

Komisija je preučila razvoj obsega uvoza iz zadevnih držav in njegov vpliv na industrijo Unije, kot se zahteva v členu 3(6) osnovne uredbe.

(271)

Preiskava je pokazala, da se je kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim ukrepom ter zmanjšanju potrošnje obseg dampinškega uvoza iz LRK, ki je povzročal nižanje cen industrije Unije, v obravnavanem obdobju povečal tako v absolutnem kot relativnem smislu. Če leto 2021 vzamemo kot referenčno leto, se je obseg uvoza povečal za 51 %, medtem ko se je tržni delež uvoza s poreklom iz LRK povečal s 6 % leta 2021 na 10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(272)

Hkrati se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za pet odstotnih točk.

(273)

Povprečne cene na enoto dampinškega uvoza so med letom 2021 ter obdobjem preiskave v zvezi s pregledom upadle za 28 % in so bile nižje od cen industrije Unije v istem obdobju.

(274)

Industrija Unije je bila leta 2022 dobičkonosna, nato pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo z znatnim znižanjem uvoznih cen iz LRK. Industrija Unije niti po znižanju prodajne cene leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni uspela ohraniti svojega tržnega deleža. Zaradi tega znižanja cene se je zmanjšala dobičkonosnost, kar je privedlo do položaja, v katerem se je ustvarjala izguba.

(275)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da je raven cen dampinškega uvoza iz LRK znatno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije in je torej imela odločilno vlogo pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(276)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadlo s povečanim obsegom dampinškega uvoza iz LRK. Zaradi krčenja trga je povečan tržni delež uvoza iz zadevnih držav skupaj z nizkimi povprečnimi prodajnimi cenami negativno vplival na finančni položaj industrije Unije. Industrija Unije si je leta 2022 sicer opomogla, vendar pa zaradi povečanega dampinškega uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK ni mogla v zadostni meri zvišati svojih prodajnih cen, da bi v celoti pokrila višje proizvodne stroške. Zato je Komisija sklenila, da je povečanje uvoza iz LRK po dampinških cenah sovpadlo z znatnim poslabšanjem položaja industrije Unije leta 2023, ki se je nadaljevalo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(277)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(278)

Uvoženi izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken iz tretjih držav so, če izvzamemo LRK, večinoma izvirali iz Egipta, Malezije in Združenega kraljestva.

(279)

Obseg uvoza v Unijo, tržni delež in cene izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, uvoženih iz drugih tretjih držav, so se gibali, kot sledi:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav

(280)

Trend malezijskega uvoza v Unijo je od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno upadel tako glede obsega kot tržnega deleža, ob tem pa je prihajalo tudi do nihanja cen. Obseg uvoza se je močno zmanjšal s 136 086 metričnih ton leta 2021 na 76 909 metričnih ton leta 2023, nato pa se je do obdobja preiskave v zvezi s pregledom nekoliko povečal na 84 827 ton. V skladu s tem se je tržni delež malezijskega uvoza zmanjšal s 15 % na 9 %, nato pa se je nekoliko povečal na 10 %. Čeprav se je povprečna cena na metrično tono leta 2022 sprva zvišala za 32 %, je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno padla.

(281)

Obseg in tržni delež uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta sta kljub znatnim nihanjem cen ostala stabilna, zlasti v primerjavi s povprečnimi cenami Unije. Obseg uvoza iz Egipta se je med letoma 2021 in 2022 rahlo povečal, in sicer za približno 5 %, leta 2023 pa se je zmanjšal za približno 10 % in se do obdobja preiskave v zvezi s pregledom skoraj vrnil na prvotno raven, pri čemer se je ohranil stalen 12-odstotni tržni delež, ki se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom rahlo povečal na 13 %. Egiptovske uvozne cene so ostale nižje tako od povprečnih cen industrije Unije kot od kitajskih uvoznih cen.

(282)

Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Združenega kraljestva v Unijo se je med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom količinsko povečal, tržni delež pa je ostal razmeroma stabilen. Obseg uvoza iz Združenega kraljestva se je od leta 2021 do leta 2022 povečal, nato pa se je leta 2023 zmanjšal za približno 12 %, do obdobja preiskave v zvezi s pregledom pa še za dodatnih 5 %. Tržni delež se je v letih 2022 in 2023 povečal s 4 % na 6 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nekoliko zmanjšal na 5 %. Povprečna cena na metrično tono izdelkov iz Združenega kraljestva je bila na podobni ali višji ravni kot povprečna cena industrije Unije ter višja od cene uvoza iz LRK. Uvozne cene iz Združenega kraljestva so se med letoma 2021 in 2022 najprej zvišale za 31 % in se leta 2023 še naprej zviševale do vrednosti 1 397 EUR, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom rahlo znižale na 1 273 EUR.

(283)

Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz tretjih držav, razen prej navedenih, v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal tako po obsegu kot po tržnem deležu, ki je narasel z 18 % na 20 %. Vendar pa so bile povprečne cene iz teh držav višje od cen uvoza iz LRK.

(284)

Analiza podatkov o uvozu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz drugih tretjih držav kaže neenotno sliko. Uvoz iz Malezije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal tako v absolutnem kot relativnem smislu, pri čemer so bile cene nižje od cen industrije Unije. Uvoz s poreklom iz Egipta je ostal stabilen, cene pa so bile prav tako nižje od povprečnih cen industrije Unije. Uvoz iz Združenega kraljestva se je sicer povečal, vendar je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo vstopil po višjih cenah. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, ki zgoraj niso navedene, se je v obravnavanem obdobju povečal tako v absolutnem kot relativnem smislu. Na splošno ni bilo znatnega uvoza iz tretjih držav, ki bi se v obravnavanem obdobju ali zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal glede na svoj tržni delež in hkrati imel nižje cene od cen industrije Unije.

(285)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz LRK.

(286)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije

(287)

Od leta 2021 se je izvoz industrije Unije postopoma povečeval, vendar je v primerjavi s skupno prodajo ostal majhen. Pri tem izvozu je šlo večinoma za izdelke z višjimi tehničnimi specifikacijami, kar jih je ščitilo pred neposredno cenovno konkurenco. Posledično je lahko Unija za te izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken na mednarodnih trgih dosegala višje cene kot na trgu Unije. To je bil odraz strateške usmerjenosti na nišne trge v tujini.

(288)

Povečanje izvoza zato ni zmanjšalo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Nasprotno, izvoz je industriji Unije omogočil, da je zaradi povečanega obsega prodaje in doseženih ravni cen, ki so bile višje kot na trgu Unije, izboljšala svoj splošni finančni položaj.

(289)

Povprečna cena energije industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 15

Cene energije in surovin v Uniji

(290)

Cene energije v Uniji so se v obravnavanem obdobju zelo povečale, naposled pa so se stabilizirale. Močno povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 so še zaostrile posledice geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na oskrbo z energijo, zlasti zaradi neupravičene in neizzvane ruske vojne agresije proti Ukrajini. Zvišanje cen energije je znatno vplivalo na proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije. Do leta 2023 so se cene energije znižale.

(291)

Preiskava je pokazala, da so se stroški glavnih surovin v letu 2022 občutno zvišali, kar je prispevalo k znatnemu zvišanju prodajne cene na enoto, saj je industrija Unije te stroške lahko prenesla na stranke. Nasprotno pa so se leta 2023 stroški surovin še naprej zviševali, prodajna cena na enoto pa se je znižala, saj industrija Unije teh dodatnih stroškov ni mogla prenesti na stranke. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se stroški surovin v primerjavi s stroški, zabeleženimi v letih 2023 in 2022, znižali, tržne cene v Uniji pa so še dodatno upadle, saj industrija Unije zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz Kitajske ni mogla ohraniti ali zvišati svojih cen.

(292)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da razvoj cen energije in stroškov surovin ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije.

(293)

Kot je navedeno v uvodnih izjavi 245, sta prodaja na prostem in prodaja na zaprtem trgu v obravnavanem obdobju sledili podobnemu trendu, pri čemer se je prodaja na zaprtem trgu zmanjševala počasneje – natančneje za sedem odstotnih točk manj. Zato prodaje na zaprtem trgu ni bilo mogoče šteti kot dejavnika, ki bi oslabil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in njegovim učinkom na industrijo Unije.

(294)

Čeprav se je povpraševanje nekoliko zmanjšalo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 171, se je tržni delež kitajskega uvoza povečal s 6 % leta 2021 na 10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, medtem ko sta obseg prodaje in tržni delež industrije Unije upadla. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno tudi, da zaradi kitajskega uvoza prihaja do nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen.

(295)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zmanjšanje povpraševanja ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije.

(296)

Finančno stanje industrije Unije se je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno poslabšalo. Te negativne okoliščine so časovno sovpadale s povečanim tržnim deležem uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK, ki so bili uvoženi po dampinških cenah, zaradi katerih je kljub obstoju protidampinških in izravnalnih dajatev prihajalo do nižanja cen in stroškov industrije Unije.

(297)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, ki bi industriji Unije lahko povzročili škodo. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da uvoz iz drugih tretjih držav, izvozna uspešnost industrije Unije, zvišanje cen energije, razvoj na zaprtem trgu in zmanjšanje povpraševanja niso oslabili vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(298)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52, sta dva proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi neugodnih tržnih razmer popolnoma opustila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(299)

Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani in/ali ponovno pridobi svoj tržni delež, poveča proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, zviša cene za kritje proizvodnih stroškov in doseže raven dobičkonosnosti, ki bi se pričakovala v običajnih konkurenčnih pogojih. Na podlagi tega bi položaj Unije spet postal vzdržen in ji omogočil prihodnje naložbe.

(300)

Ohranitev ukrepov na enaki ravni bi verjetno povzročila nadaljnjo izgubo tržnega deleža in zmanjšanje dobičkonosnosti, ki je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postala negativna. To bi lahko povzročilo dodatno zaprtje proizvodnih obratov in odpuščanje ter s tem ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije.

(301)

Komisija je zato sklenila, da bi bila sprememba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz LRK v interesu industrije Unije.

(302)

Noben uporabnik ali nepovezan uvoznik se ni javil ali sodeloval v tej preiskavi s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika.

(303)

Med preiskavo sta se javila le dva uporabnika, Amiblu Holding GmbH in F.S. Fehrer Automotive GmbH, ter predložila zelo pomanjkljive odgovore na vprašalnik. Komisija je zadevni strani pozvala, naj predložita manjkajoče informacije, vendar pa v predpisanem roku te zahteve nista izpolnila.

(304)

Na začetku je drug uporabnik, PROXIM, izrazil ugovore glede morebitne spremembe ukrepov. PROXIM je trdil, da številni uporabniki niso bili seznanjeni s preiskavo, kar jim je onemogočilo, da bi vprašalnik oddali v določenem časovnem okviru.

(305)

Vendar pa je Komisija sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so bili vsi znani uporabniki in nepovezani uvozniki, navedeni v zahtevku, ustrezno obveščeni. Poleg tega je bilo v Uradnem listu objavljeno obvestilo o začetku, s katerim so bile vse zainteresirane strani obveščene o preiskavi. Vprašalniki, namenjeni uporabnikom in uvoznikom, so bili objavljeni tudi na spletišču o zadevi (119).

(306)

Uporabnika Tolnatext Fonalfeldolgozo es Müszakiszovet-gyàrto Bt. (v nadaljnjem besedilu: Tolnatext) in Dr. Günther Kast GmbH & Co., ki sta del skupine KAST Group, sta navedla, da bi uvedba dodatnih trgovinskih ukrepov negativno vplivala na učinkovitost dobavne verige. Po navedbah družbe Tolnatext proizvajalci Unije kljub zaščitenosti z obstoječimi ukrepi niso povečali svojih zmogljivosti za oskrbo trga Unije z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, da bi ustrezno zadostili povpraševanju uporabnikov. Poleg tega so opozorili, da se nekateri rovingi, kot so rovingi z nizkim številom tex, ne proizvajajo v Uniji, in da nekateri proizvajalci Unije ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij, ki jih zahtevajo uporabniki, zaradi česar so uporabniki zelo odvisni od razpoložljivosti določenih izdelkov iz alternativnih virov. Nazadnje so uporabniki v Uniji občutili negativen vpliv zaradi znižanja izvozne davčne olajšave LRK in čedalje bolj koncentriranega oligopola peščice proizvajalcev Unije. Podobne pripombe je v zvezi z drugim obvestilom o proizvodnih dejavnikih predložil PROXIM.

(307)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bile te trditve neutemeljene. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 260, je industrija Unije kljub zahtevnim tržnim razmeram izvedla znatne naložbe. Vendar pa nadaljnja širitev zmogljivosti zahteva dolgoročne kapitalske zaveze, ki so odvisne od ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev, v katerih lahko konkurenčni proizvajalci pričakujejo pravično donosnost naložb. Industrija Unije se je soočala tudi z nepoštenim uvozom iz drugih držav, kot je Egipt (120), in s težkimi tržnimi razmerami, vključno s posledicami pandemije zaradi COVID-19.

(308)

Izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken so v veliki meri standardizirani. Kljub več razlikam v videzu in morebitnim razlikam v končni uporabi imajo vse različne vrste izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se v bistvu uporabljajo za iste namene. Zato lahko uporabniki izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken spremenijo vire dobave, saj so na voljo alternativni viri dobave zunaj LRK, vključno z Malezijo, Egiptom, Združenim kraljestvom in drugimi viri. Poleg tega ima industrija Unije zmogljivosti, zmožnosti in tehnologijo za proizvodnjo številnih potrebnih vrst, kot so rovingi z nizkim številom tex. Industrija Unije vlaga v inovacije in dosledno sodeluje z industrijami v spodnjem delu verige na področju raziskav in razvoja, da bi učinkovito prilagodila izdelke. Žal, kot je navedeno v uvodni izjavi 327, takih naložb ni bilo vselej mogoče izvesti zaradi ostre konkurence, povezane z dampinškim uvozom iz LRK.

(309)

Čeprav je bila izvozna davčna olajšava LRK novembra 2024 znižana, je na trg Unije še naprej vstopal velik obseg uvoza. To je nakazovalo, da sprememba olajšave sama po sebi ni bistveno vplivala na dinamiko trga. Pomisleki glede koncentracije na trgu so bili preučeni. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da regulativni organi na splošno skrbno preučujejo združitve in prevzeme, da bi preprečili protikonkurenčno ravnanje. Vendar pa take zadeve ne sodijo v okvir te trgovinske preiskave. Na podlagi tega so bile te trditve zavrnjene.

(310)

Uporabnik OPTIPLAN GmbH je predložil pripombe po roku, določenem v obvestilu o začetku, s katerim se zahteva, da vse zainteresirane strani v 37 dneh od objave obvestila predložijo svoja stališča, informacije in dokazila. Družba OPTIPLAN je trdila, da bi povečanje kombiniranih protidampinških in izravnalnih dajatev vplivalo na njene dejavnosti, saj bi omejena dobava in iskanje novih dobaviteljev povzročila motnje v njeni dobavni verigi. Družba OPTIPLAN je trdila tudi, da bi višji ukrepi prav tako povečali njene stroške.

(311)

Čeprav družba OPTIPLAN ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi v zvezi s pomanjkanjem dobave, se Komisija sklicuje na uvodno izjavo 307, v kateri je to vprašanje že obravnavano. Ker družba OPTIPLAN ni izpolnila vprašalnika, trditve v zvezi s stroški ni bilo mogoče oceniti. Te pripombe so bile zato zavrnjene.

(312)

Po razkritju je PROXIM trdil, da Komisija ni ustrezno upoštevala položaja in argumentov uporabnikov izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji. Trdil je, da so uporabniki v bistveno težjem konkurenčnem položaju kot proizvajalci Unije, zlasti tisti, ki so vertikalno integrirani. PROXIM je nadalje trdil, da Komisija uporabnikom ni zagotovila ustrezne pomoči, da bi olajšala njihovo učinkovito sodelovanje v preiskavi, zaradi česar se njihovi pomisleki v ugotovitvah niso ustrezno odražali.

(313)

Komisija je opozorila, da so bili vsi znani uporabniki in nepovezani uvozniki, opredeljeni v zahtevku, ustrezno obveščeni o začetku pregleda. Obvestilo o začetku je bilo objavljeno v Uradnem listu, vprašalniki za uporabnike in uvoznike pa so bili objavljeni na spletu, vse strani pa so bile pozvane, naj predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanja. Več uporabnikov, med njimi tudi PROXIM, je dejansko predložilo stališča, stranem, ki so zahtevale zaslišanje, pa je bilo to odobreno. Komisija je zato sklenila, da so imeli uporabniki vse možnosti za sodelovanje in da so bili njihovi argumenti upoštevani v skladu s postopkovnimi zahtevami.

(314)

PROXIM je trdil tudi, da je glede na javno dostopne informacije vlada Ljudske republike Kitajske konec leta 2024 znižala raven olajšav za izvozne dajatve za nekatere kategorije izdelkov iz nekovinskih mineralov, vključno s potencialno relevantnimi tarifnimi postavkami za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken, s 13 % na 9 %. PROXIM meni, da je ta razvoj dogodkov dejansko znižal raven subvencioniranja na strani LRK in bi ga bilo treba upoštevati pri določitvi ravni izravnalnih ukrepov.

(315)

Komisija je v zvezi s sklicevanjem na znižanje izvozne davčne olajšave LRK konec leta 2024 ugotovila, da so velike količine dampinškega uvoza iz LRK še naprej vstopale na trg Unije tudi po tem znižanju olajšave. Kot je ugotovljeno v preiskavi, sprememba olajšave ni bistveno spremenila tržne dinamike, za katero sta še naprej značilna znatno nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen zaradi kitajskega uvoza. Poleg tega je do spremembe olajšave prišlo po obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je zato ni bilo mogoče upoštevati pri določitvi stopnje subvencioniranja v tem postopku.

(316)

Poleg tega je PROXIM trdil, da bi lahko sedanja raven ukrepov škodovala industrijam nižje v prodajni verigi v Uniji, saj bi povečala njihove stroške v primerjavi s konkurenti zunaj Unije. Zlasti je opozoril na nevarnost zmanjšanja konkurenčnosti uporabnikov Unije in morebitne selitve dejavnosti nižje v prodajni verigi na lokacije zunaj Unije. PROXIM je zato zahteval, da Komisija zagotovi bolj uravnotežen pristop med zaščito proizvajalcev Unije in interesi uporabnikov Unije, da se prepreči nesorazmerna škoda slednjim.

(317)

Kar zadeva trditev, da bi ukrepi povečali stroške uporabnikov in zmanjšali njihovo konkurenčnost v primerjavi z gospodarskimi subjekti zunaj Unije, je Komisija ugotovila, da bo kakršen koli učinek na stroške po pričakovanjih omejen glede na zmerni delež brezkončnih steklenih vlaken v skupnih proizvodnih stroških in razpoložljivost alternativnih virov dobave. Komisija je sklenila, da ukrepi ne bodo bistveno vplivali na konkurenčnost uporabnikov Unije in povzročili selitve dejavnosti nižje v prodajni verigi. Zato je to trditev zavrnila.

(318)

Na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo, in ob odsotnosti smiselnega odgovora uporabnikov in uvoznikov ni bilo dokazov, ki bi nasprotovali sklepu, da je pričakovati, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike in uporabnike omejen ter da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(319)

Družbe, ki industriji Unije dobavljajo epoksi smolo, Olin Epoxy & Chemicals International (ZDA), Westlake Epoxy BV (NL) in Spolek pro chemickou a hutní výrobu, akciová společnost (CZ), so izrazile podporo uvedbi ukrepov. Poudarile so, kako pomembno je, da so vsi ključni sestavni deli in materiali v tej vrednostni verigi locirani v Uniji, da se zagotovi odpornost v strateških sektorjih. Nadalje so poudarile, da bo ohranjanje takšne prisotnosti okrepilo dobavno verigo ter povečalo zmožnost Unije za inovacije in učinkovito odzivanje na zahteve trga.

(320)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da sprememba ukrepov za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

(321)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 267, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato zdajšnja raven ukrepov ni več zadostna za izravnavo dampinga, ki povzroča škodo.

(322)

Na podlagi sklepov Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je očitno, da obstoječi ukrepi ne dosegajo želenih rezultatov pri odpravljanju škode. Zato bi bilo treba spremeniti raven obstoječih ukrepov, da se prepreči škoda, povzročena industriji Unije zaradi dampinga.

(323)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(324)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(325)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(326)

V zvezi z ravnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz LRK je Komisija preučila dobiček, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije dosegli v obdobju desetih let. Ugotovljeno je bilo, da je bil uvoz iz Kitajske na trgu Unije prisoten vseh deset let, zato stopnje dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi katerega koli od teh let pred povečanjem uvoza iz LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je na leto 2022 močno vplivalo gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19, zato se ni zdelo primerno za določitev ciljnega dobička. Zato se je štelo, da je bilo leto 2016 ustrezno, saj je bilo to zadnje leto, ko je industrija Unije po uvedbi protidampinških in izravnalnih ukrepov leta 2014 delovala v običajnih tržnih pogojih. Leta 2016 je industrija Unije dosegla 12,28-odstotni dobiček, uvoz iz LRK pa je predstavljal 8 % potrošnje Unije (121).

(327)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila med preveritvenimi obiski na kraju samem, tako da je preverila notranje evidence družbe v zvezi z naložbenimi načrti, odločitvami vodstva in računovodskimi izkazi. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Na podlagi preverjenih informacij o naložbah, ki jih v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče izvesti, so se stopnje ciljnega dobička povečale za 0,26 % do 1,99 %, odvisno od vzorčenih proizvajalcev.

(328)

Zato je ciljni dobiček, ki je bil določen v tej preiskavi in v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe, znašal med 12,54 % in 14,27 %, odvisno od stanja, ugotovljenega v posamezni vzorčeni družbi.

(329)

Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabila zadevne stopnje ciljnega dobička.

(330)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa. Komisija je na podlagi predloženih informacij, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, ugotovila, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo dodatnih stroškov zaradi skladnosti s takimi konvencijami.

(331)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, pri čemer so izključene protidampinške in protisubvencijske dajatve, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 230, je bila v primeru vzorčenega proizvajalca izvoznika Taishan Fiberglass Inc. prodaja na podlagi posebnega sporazuma o dobavi s proizvajalcem Unije European Owens Corning Fiberglas SPRL izključena iz izračunov stopnje škode.

(332)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz LRK“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodni izjavi 218 in 219).

(333)

Po razkritju je združenje Glass Fibre Europe opozorilo na nekatere administrativne napake pri izračunu stopnje škode. Komisija je po pregledu teh pripomb ugotovila in popravila napake v izračunih, kar je privedlo do prilagoditve stopnje škode, ki je bila razkrita sodelujočim kitajskim proizvajalcem izvoznikom.

(334)

V skladu s členom 24(1) in členom 15(2) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (122) ter v izogib dvojnemu štetju je Komisija najprej uvedla dokončno izravnalno dajatev. Izravnalne dajatve so ostale nespremenjene, razen izravnalne dajatve za družbo Jiangsu, saj je bila za to družbo dajatev (4,9 %) določena na ravni stopnje škode v prvotni preiskavi. Temu je sledila preostala dokončna protidampinška dajatev, ki je ustrezala ustrezni stopnji dampinga, zmanjšani za znesek izravnalne dajatve, v primeru družbe Jiangsu pa zmanjšani za znesek stopnje subvencioniranja (5,8 %). Ker je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so bile stopnje dampinga nižje od stopenj škode, je treba protidampinške dajatve uvesti na ravni stopenj dampinga. Ker je bila stopnja dampinga znižana za celotni znesek subvencioniranja, ni bilo vprašanj glede dvojnega štetja.

(335)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene na naslednji način:

(336)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v teh preiskavah. Te stopnje dajatev zato veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(337)

Družba lahko zahteva uporabo te individualne stopnje dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo (123). Zahteva mora vsebovati vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(338)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morali za uvoz veljati protidampinška in izravnalna dajatev, ki se uporabljata za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(339)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(340)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so izpolnjeni pogoji za to. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(341)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje dajatev, bi bilo treba dajatve za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(342)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel; in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(343)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –