This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32025R2328
Commission Implementing Regulation (EU) 2025/2328 of 24 November 2025 amending Implementing Regulation (EU) 2021/328 imposing a definitive countervailing duty on imports of certain continuous glass fibre products originating in the People’s Republic of China following a partial interim review, limited to injury
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2328 z dne 24. novembra 2025 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/328 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po delnem vmesnem pregledu, omejenem na škodo
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2328 z dne 24. novembra 2025 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/328 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po delnem vmesnem pregledu, omejenem na škodo
C/2025/7670
UL L, 2025/2328, 25.11.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2328/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
| Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
|---|---|---|---|---|---|
| Modifies | 32021R0328 | zamenjava | člen 1 točka 2 tabela | 26/11/2025 |
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/2328 |
25.11.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/2328
z dne 24. novembra 2025
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/328 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po delnem vmesnem pregledu, omejenem na škodo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 19 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
|
(1) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1379/2014 (2) po protisubvencijski preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) uvedla dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska ali zadevna država) ter po delnem vmesnem pregledu protidampinških ukrepov spremenila stopnjo prvotne protidampinške dajatve, ki se tako nahaja v razponu 0 % do 19,9 % in uvedla dodatno izravnalno dajatev v razponu od 4,9 % do 10,3 %. Posledični kombinirani izravnalni in protidampinški ukrepi so torej znašali od 4,9 % do 30,2 %. |
|
(2) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/724 (3) po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov ohranila te ukrepe, določene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1379/2014. |
|
(3) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/328 (4) po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov ohranila te ukrepe, določene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1379/2014. |
|
(4) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1452 (5) po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov ohranila te ukrepe, določene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1379/2014. |
|
(5) |
Posledični kombinirani izravnalni in protidampinški ukrepi tako znašajo od 4,9 % do 30,2 %. |
|
(6) |
Veljajo tudi ukrepi za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, uvedeni po protisubvencijski preiskavi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/870 (6). Dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, določena na podlagi stopnje subvencioniranja, znaša 13,1 %. |
1.2 Druge tekoče preiskave istega izdelka
|
(7) |
Komisija je 30. avgusta 2024 začela celovit vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7). |
|
(8) |
Komisija je 17. februarja 2025 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (8). |
1.3 Začetek
|
(9) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. avgusta 2024 na podlagi člena 19 osnovne uredbe začela delni vmesni pregled izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejen na škodo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (9) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
|
(10) |
Komisija je ta pregled začela na podlagi zahtevka, ki ga je 3. junija 2024 vložilo združenje Glass Fibre Europe (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Zahtevek za pregled je bil vložen v imenu industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji v smislu člena 10(6) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je vseboval dokaze o trajnih spremembah v strukturi industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji ter znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.4 Zainteresirane strani
|
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane uvoznike, uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju. |
|
(12) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave v zvezi s pregledom in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.5 Naknadni postopek
|
(13) |
Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala ohraniti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju. Pripombe, ki sta jih po razkritju predložila združenje Glass Fibre Europe in Proxim, so bile obravnavane v ustreznem oddelku v nadaljevanju. |
|
(14) |
Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bilo to tudi odobreno. Vendar zaslišanje ni bilo zahtevano in pooblaščenec za zaslišanje ni bil pozvan k posredovanju. |
1.6 Vzorčenje
|
(15) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe. |
Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(16) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi proizvodnje in prodaje ter vanj vključila tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 60 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in več kot 69 % ocenjene celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Pripomb ni prejela. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije. |
Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(17) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(18) |
Obrazca za vzorčenje ni izpolnil noben nepovezani uvoznik. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. |
1.7 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(19) |
Komisija je na spletu (10) objavila vprašalnike za uporabnike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije. |
|
(20) |
Izpolnjene vprašalnike so poslali vsi trije proizvajalci Unije, izbrani v vzorec proizvajalcev Unije. |
|
(21) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev o nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
1.8 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(22) |
Preiskava je zajela obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
|
(23) |
Izdelek, ki se pregleduje, so rezane niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm, rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter katerih izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), ter rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00 , ex 7019 12 00 , 7019 14 00 in 7019 15 00 (oznake TARIC 7019 12 00 22, 7019 12 00 25, 7019 12 00 26, 7019 12 00 39). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadne spremembe tarifne uvrstitve. |
|
(24) |
Izdelek, ki se pregleduje, je surovina, ki se najpogosteje uporablja za ojačanje termoplastičnih in duroplastnih smol v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačana plastika) se uporabljajo v številnih sektorjih, kot so: avtomobilska industrija, elektrika/elektronika, vetrnice za mline na veter, gradbeništvo, rezervoarji/cevi, potrošniško blago, vesoljska/vojaška industrija itd. |
2.2 Zadevni izdelek
|
(25) |
Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
2.3 Podobni izdelek
|
(26) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:
|
|
(27) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe. |
2.4 Trditve glede obsega izdelka
|
(28) |
Po razkritju je združenje Glass Fibre Europe predložilo pripombe v zvezi z obsegom izdelka, za katerega veljajo ukrepi. |
|
(29) |
Te pripombe so bile prejete po roku, določenem za predložitev pripomb o dokončnem razkritju. Poleg tega vprašanje obsega izdelka ne spada na področje uporabe tega postopka, ki je omejen na oceno škode in vzročne zveze. |
|
(30) |
Iz teh razlogov Komisija ni upoštevala predloženih informacij in je zahtevek zavrnila. |
3. TRAJNE SPREMEMBE V STRUKTURI INDUSTRIJE IN TRGA UNIJE
|
(31) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da so trajne spremembe v zvezi s škodo povezane z znatnimi spremembami strukture industrije Unije zaradi vse večjega agresivnega pritiska kitajskega uvoza v smislu količin in cen, ki ga povzročajo kitajske presežne zmogljivosti izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. |
|
(32) |
Preiskava je potrdila, da stalna presežna zmogljivost na Kitajskem skupaj z agresivnim oblikovanjem cen bistveno zavira rast industrije Unije na področju izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Proizvajalci Unije so z optimizacijo obstoječih obratov uspeli doseči le omejeno povečanje zmogljivosti. Po uvedbi dodatnih trgovinskih ukrepov leta 2014 je bil trg Unije še naprej pod pritiskom kitajskega izvoza, zaradi česar je več proizvajalcev izstopilo. Leta 2009, v obdobju prvotne preiskave, je bilo v Uniji enajst proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Do leta 2021, na začetku obravnavanega obdobja, se je to število zmanjšalo na deset. Podjetje P-D Glasseiden je leta 2019 prenehalo s proizvodnjo v Nemčiji. Nedavno, julija 2023, je podjetje Krosglass prenehalo s proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, da bi se osredotočilo na dejavnosti nižje v proizvodni verigi. Poleg tega je družba NEG NL razglasila stečaj (11) predvsem zaradi naraščajočih stroškov energije in zmanjšanja povpraševanja v avtomobilskem sektorju, ki je bil glavni končni trg za njene izdelke iz optičnih steklenih vlaken. S tem dodatnim zaprtjem se je število proizvajalcev znižalo na zgolj osem. Hkrati je podjetje Electric Glass Fiber UK leta 2025 prenehalo s proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken (12). Čeprav Združeno kraljestvo od 1. januarja 2021 ni več del Evropske unije, to ne spremeni števila proizvajalcev Unije, četudi pomeni zmanjšanje razpoložljive regionalne ponudbe in je del trajnih sprememb, ki vplivajo na trg Unije. |
|
(33) |
Kar zadeva razvoj proizvodne zmogljivosti, je bila zmogljivost na trgu Unije v prvotni preiskavi ocenjena le za vzorčene proizvajalce in je zato v tem smislu ni mogoče uporabiti kot referenčno točko, v okviru pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov leta 2021 pa je bila proizvodna zmogljivost Unije za leto 2019 ocenjena na 770 642 ton (13). Nasprotno se je v sedanji preiskavi zmogljivost zmanjšala s 711 692 ton leta 2021 na 651 196 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (–9 %), tj. približno 10 % pod ravnjo iz leta 2015. Tudi če pri kazalnikih po brexitu ne upoštevamo proizvajalca iz Združenega kraljestva, je bil trend upadanja proizvodne zmogljivosti potrjen. |
|
(34) |
Če primerjamo razpoložljive podatke iz prvotne preiskave, se je prodaja industrije Unije zmanjšala s 737 818 ton v letu 2006 na 520 064 ton v obdobju preiskave, pri čemer se je tržni delež v istem obdobju zmanjšal s 75,1 % na 69,5 %. Nasprotno pa se je v sedanji preiskavi prodaja industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na 337 898 ton, pri čemer se je tržni delež v tem obdobju znižal na 40 %. To kaže, da je prodaja industrije Unije zdaj dosegla ravni, ki so precej nižje od tistih iz sredine prvega desetletja 21. stoletja, še pomembneje pa je, da se je tržni delež zmanjšal za približno 30 odstotnih točk, kar kaže na trajno oslabitev položaja industrije Unije. |
|
(35) |
Na razmere na trgu Unije je vplivala tudi ustanovitev podjetij v kitajski lasti, ki proizvajajo izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken v tretjih državah, kot sta Egipt in Bahrajn (14). Po ustanovitvi podjetij v Egiptu je Komisija uvedla izravnalne dajatve na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta (15), s čimer je želela ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje zaradi subvencioniranega uvoza, ki je škodoval industriji Unije. Poleg tega je prišlo do dodatnega povečanja zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu (16) in Bahrajnu (17). Kljub ukrepom proti uvozu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK je bila industrija Unije še naprej pod stalnim pritiskom zaradi ponavljajočih se pritokov izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, s katerimi se je trgovalo nepošteno, iz vse večjega števila tretjih držav, vključno z obrati pod kitajskim nadzorom v Bahrajnu in Egiptu, ki so znatno povečali svoj tržni delež na trgu Unije. Komisija je 17. februarja 2025 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske (18). |
|
(36) |
Komisija je ugotovila tudi, da je na energetskih trgih Unije prišlo do strukturnih sprememb. Čeprav so se stroški energije do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom znižali v primerjavi z najvišjo vrednostjo iz leta 2022, so bili še vedno nad ravnmi, ki so prevladovale na začetku obravnavanega obdobja. Komisija je menila, da ni verjetno, da bi se cene plina vrnile na ravni ali se ustalile na ravneh, zabeleženih do sredine leta 2021. Od tega leta večina držav članic, ki so se prej zanašale na uvoz zemeljskega plina po plinovodih iz Rusije, to odvisnost postopoma zmanjšuje. Po neupravičeni vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini so Unija in njene države članice okrepile in pospešile ukrepe za diverzifikacijo oskrbe z energijo ter odpravo odvisnosti od ruskega plina. V tem okviru je načrtovanih ali v gradnji vsaj 17 novih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (19). Glede na obseg naložb, potrebnih za infrastrukturo za UZP, in jasno zavezo Unije, da bo odpravila odvisnost od ruskega plina iz plinovodov (20), je Komisija sklenila, da je zelo malo verjetno, da se bo Unija vrnila k dobavi ruskega plina v količinah in po cenah, ki so prevladovale pred letom 2021. V skladu s tem je treba pričakovati, da bodo cene plina ostale trajno višje od tistih, ki so veljale do prve polovice leta 2021. |
|
(37) |
Komisija je ugotovila, da industrija Unije deluje v okviru čedalje strožjih okoljskih in energetskih obveznosti. Vložnik je v dokumentu o stališču iz leta 2023 opozoril, da se proizvajalci izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji soočajo z naraščajočimi obratovalnimi stroški, povezanimi z izpolnjevanjem okoljskih in energetskih zahtev (21). V zvezi s tem je nedavna ocena življenjskega cikla, ki je zajemala približno 95 % proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji, pokazala, da proizvodnja enega kilograma tkanine pomeni povprečni okoljski odtis v višini 2,2 kg emisij CO2 in 39 MJ porabe primarne energije (22). Med letoma 2015 in 2021 se je poraba energije v celotni industriji zmanjšala za 8 %, emisije toplogrednih plinov pa za 3 %. Ti podatki kažejo, da je bil dosežen določen napredek, vendar pa bodo za nadaljnja zmanjšanja potrebne znatne dodatne naložbe. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se pričakuje, da bodo zakonodaja Unije na področju varstva okolja, vključno z Direktivo o industrijskih emisijah (Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta (24)), ter drugi podnebni ukrepi in ukrepi na področju krožnega gospodarstva, ki so del evropskega zelenega dogovora, proizvajalcem Unije prinesli dodatne stroške izpolnjevanja obveznosti. Te ugotovitve skupaj potrjujejo, da naj bi se okoljski stroški za industrijo Unije v prihodnjih letih povečali. To predstavlja trajno spremembo stroškovne strukture industrije Unije. |
|
(38) |
Komisija opozarja, da se zadevni izdelek uporablja predvsem kot ojačitveni material pri proizvodnji kompozitov. Več kot 95 % povpraševanja po steklenih vlaknih v Uniji je povezanega s takšnimi ojačitvami. Vendar pa seje v zadnjih letih trg kompozitov v Uniji skrčil. Obseg proizvodnje plastike, ojačane s steklenimi vlakni, se je v Evropi zmanjšal za 9 % v letu 2022 in še za dodatnih 8 % v letu 2023 (25), s čimer se je skupna proizvodnja zmanjšala na 2,4 milijona ton v letu 2024, kar je najnižja zabeležena raven po letu 2012. Hkrati se je svetovna proizvodnja kompozitov povečala za približno 6 % v letu 2023, kar še dodatno poudarja zmanjšanje tržnega deleža Unije. To zmanjšanje neposredno vpliva na povpraševanje po osnovnih oblikah steklenih vlaken, ki jih zajema ta pregled. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zmanjšanje povpraševanja po kompozitih v Uniji skupaj s povečano svetovno proizvodnjo in povečanim uvozom iz tretjih držav predstavlja trajno spremembo tržnih razmer. |
|
(39) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so se od prvotne preiskave trajno spremenile okoliščine v zvezi s strukturo industrije in trga Unije, kar se šteje za pomembno spremembo okoliščin v smislu člena 19 osnovne uredbe. |
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(40) |
Podobni izdelek je na začetku obravnavanega obdobja proizvajalo deset proizvajalcev v Uniji, pri čemer sta dva od njih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prenehala s proizvodnjo, kot je navedeno v uvodni izjavi 32. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe. |
|
(41) |
Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašala približno 504 019 ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, ki jih je predložilo združenje Glass Fibre Europe (v nadaljnjem besedilu: združenje GFE). Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, so bili v vzorec vključeni proizvodni obrati treh proizvajalcev Unije, ki so predstavljali 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.2 Potrošnja Unije
|
(42) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, določenega na podlagi podatkov, ki jih je predložilo združenje GFE, in (ii) uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi podatkov Eurostata (Comext). Preglednica 1 Potrošnja Unije
|
||||||||||||||||||||||
|
(43) |
Skupna potrošnja izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. Povečanje, opaženo leta 2022, je bilo predvsem posledica gospodarskega okrevanja po odpravi ukrepov zaradi COVID-19, saj so uporabniki spet začeli oddajati naročila za obnovo zalog in ponovno zagnali proizvodnjo. Vendar pa se je leta 2023 povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji zmanjšalo, medtem ko si je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opomoglo za 2 %. Zmanjšanje potrošnje in posledično šibko okrevanje sta bila pripisana prekomernemu naročanju v prejšnjih letih ter previdnosti potrošnikov glede porabe zaradi gospodarskih razmer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
4.3 Uvoz iz zadevne države
4.3.1 Obseg in tržni delež
|
(44) |
Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 2 Obseg uvoza in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(45) |
Kljub sprejetim ukrepom se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečal za 51 %. Ob upoštevanju gibanja potrošnje se je tržni delež kitajskega uvoza povečal s 6 % v letu 2021 na 10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
4.3.2 Cene uvoza iz LRK in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(46) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 3 Uvozne cene
|
||||||||||||||||||||||
|
(47) |
Povprečna cena uvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo se je leta 2022 zaradi izjemno visokih stroškov prevoza, ki so sledili odpravi ukrepov v zvezi s COVID-19, najprej zvišala za 22 %. Zatem je bilo mogoče opaziti znaten padec povprečnih uvoznih cen. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna cena uvoza v Unijo za 28 % nižja kot leta 2021. |
|
(48) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila s primerjavo:
|
|
(49) |
Za vzorčenega proizvajalca izvoznika, družbo Taishan Fiberglass Inc., je bila prodaja na podlagi posebnega sporazuma o dobavi s proizvajalcem Unije European Owens Corning Fiberglas SPRL izključena iz izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen, ker zadevni izdelek – stekleno vlakno, odporno na alkalije, ki se uporablja za ojačitev cementa – ni bil proizveden v Uniji. Izdelek se namreč proizvaja izključno na Kitajskem in Japonskem na podlagi dolgoletnega sporazuma o dobavi med tema družbama, pri čemer proizvodnja temelji na lastniški tehnologiji in vhodnih materialih družbe European Owens Corning Fiberglas SPRL (npr. puše). |
|
(50) |
Primerjava je pokazala, da se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvoženi izdelek s poreklom iz LRK, ki se pregleduje, v Uniji prodajal po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 16,64 % do 30,68 %, izražene kot odstotek cen industrije Unije, in to ob upoštevanju veljavnih protidampinških ter izravnalnih dajatev. |
|
(51) |
Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo prisotno tudi znatno oviranje dviga cen v smislu člena 8(2) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil subvencionirani uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave ni mogla zvišati cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička, kot je prikazano v preglednici 8 v nadaljevanju. Znatno oviranje dviga cen so potrdili tudi podatki v preglednici 3. |
4.4 Gospodarski položaj industrije Unije
4.4.1 Splošne opombe
|
(52) |
Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(53) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje. |
|
(54) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi informacij, ki jih je predložilo združenje GFE. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. |
|
(55) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, višina subvencioniranja in okrevanje od preteklega subvencioniranja. |
|
(56) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.4.2. Makroekonomski kazalniki
4.4.2.1.
|
(57) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 4 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(58) |
Obseg proizvodnje se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 nekoliko povečal po sprostitvi ukrepov v zvezi s COVID-19, kar je omogočilo stabilnejšo proizvodnjo. Poleg tega je leta 2022 več vzorčenih proizvajalcev Unije povečalo obseg proizvodnje, da bi ustvarili zaloge končnih izdelkov, saj so se pripravljali na načrtovano obnovo peči. Vendar pa se je obseg proizvodnje v letu 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšal, saj so proizvajalci Unije prodajali nakopičene zaloge, hkrati pa se je industrija Unije soočala z zmanjšanim povpraševanjem in povečanimi uvozi izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK po nizkih cenah. |
|
(59) |
Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju stalno upadala in se zmanjšala za 9 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, je bilo zmanjšanje proizvodne zmogljivosti posledica tega, da so nekateri proizvajalci Unije opustili proizvodnjo, pri čemer je družba Krosglass S.A. ustavila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na Poljskem, družba Electric Glass Fiber NL, B.V. pa je začela stečajni postopek. Poleg tega je bilo podjetje NEG UK po brexitu izključeno iz industrije Unije, kar je prav tako prispevalo k očitnemu zmanjšanju zmogljivosti v primerjavi s prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom. |
|
(60) |
Izkoriščenost zmogljivosti je v obravnavanem obdobju upadla za 10 odstotnih točk, saj se je obseg proizvodnje zmanjšal bolj kot proizvodna zmogljivost. |
4.4.2.2
|
(61) |
Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi: Preglednica 5 Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(62) |
V obravnavanem obdobju sta se obseg prodaje na prostem trgu Unije in tržni delež proizvajalcev Unije opazno zmanjševala, kar odraža upad povpraševanja v kombinaciji z naraščajočim uvozom iz LRK po nizkih cenah. Hkrati se je potrošnja na prostem trgu zmanjšala za 6 %, obseg prodaje industrije Unije pa se je zmanjšal še bolj, tako da se je tržni delež industrije Unije znižal s 45 % leta 2021 na 40 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(63) |
Obseg za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi: Preglednica 6 Obseg za lastne potrebe na trgu Unije in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||
|
(64) |
Obseg industrije Unije za lastne potrebe (sestavljen iz prenosov za lastne potrebe in prodaje za lastne potrebe na trgu Unije) se je na trgu Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %. Tako prodaja na prostem trgu kot tudi prodaja na zaprtem trgu sta od leta 2021 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom sledili podobnemu trendu, vendar pa je bil upad prodaje na zaprtem trgu za sedem odstotnih točk manjši kot na prostem trgu. |
4.4.2.3
|
(65) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(66) |
V obravnavanem obdobju je število zaposlenih v industriji Unije sprva naraslo, nato pa upadlo. Začetno povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 je bilo posledica povečane proizvodnje in prodaje po sprostitvi omejitev zaradi COVID-19. Nato je bilo treba zmanjšati število zaposlenih v industriji Unije zaradi prilagoditve zahtevnim tržnim razmeram in ohranitve operativne učinkovitosti, nekateri proizvajalci Unije pa so proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken popolnoma ustavili, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32. |
|
(67) |
Produktivnost se je med letoma 2021 in 2023 zmanjšala s 190 ton/zaposlenega na 166 ton/zaposlenega, preden se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, potem ko se je število zaposlenih znatno zmanjšalo, povečala na 187 ton/zaposlenega. Povečanje učinkovitosti je sledilo tudi naložbam v peči, ki jih je izvedlo več proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji. |
4.4.2.4
|
(68) |
Učinek višine dejanskih stopenj subvencioniranja na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz LRK je bil znaten. |
4.4.2.5
|
(69) |
Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je še bolj zmanjšal, in sicer za 16 %. Tržni delež industrije Unije se je tako zmanjšal v nasprotju s tržnim deležem uvoza iz zadevne države, ki se je v obravnavanem obdobju povečal. |
4.4.3 Mikroekonomski kazalniki
4.4.3.1
|
(70) |
Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(71) |
Povprečne prodajne cene so se leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zvišale, saj so vzorčeni proizvajalci Unije zvišanje stroškov, ki je bilo posledica inflacije, zaradi povečanega povpraševanja lahko prenesli na stranke. Leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se povprečne prodajne cene znižale zaradi manjšega povpraševanja na svetovnem trgu in povečanega cenovnega pritiska uvoza s poreklom iz LRK. |
|
(72) |
Proizvodni stroški na enoto so se med letoma 2021 in 2023 zaradi povišanja stroškov dela in surovin povečali za 26 %. Poleg tega so bili stroški energije nestanovitni, kar je znatno vplivalo na industrijske panoge, ki so močno odvisne od energije. Proizvodni stroški na enoto so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali, vendar pa so vseeno ostali visoko nad ravnjo iz leta 2021, in sicer zaradi znižanja cen energije, izboljšane energijske učinkovitosti in uspešnih strategij upravljanja stroškov. |
4.4.3.2
|
(73) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(74) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so sledili stalnemu trendu naraščanja in so se v obravnavanem obdobju skupno povečali za 11 %. Povečanje je bilo predvsem posledica pritiskov na trgu dela, saj so podjetja zvišala plače, da bi na zaostrenem trgu dela po pandemiji COVID-19, ki ga je zaznamovala visoka inflacija, zadržala in privabila zaposlene. |
4.4.3.3
|
(75) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||
|
(76) |
Povečanje zalog v letu 2022 je bilo sprva posledica strateškega kopičenja zalog v pričakovanju načrtovanih obnov peči. To je bilo v skladu s prejšnjim obdobjem med pandemijo COVID-19, ko je prišlo do znatnega porasta povpraševanja in težav v dobavni verigi, zaradi česar so proizvajalci Unije naročali več surovin, da bi izpolnili proizvodne zahteve. Po dokončanju obnove peči so se zaloge zmanjšale, saj so vzorčeni proizvajalci Unije leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uspeli razprodati obstoječe zaloge. |
4.4.3.4
|
(77) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(78) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Čeprav je industrija Unije leta 2021 utrpela izgube, se je dobičkonosnost leta 2022 povečala, saj so vzorčeni proizvajalci Unije zvišanje proizvodnih stroškov na enoto zaradi ugodnih tržnih pogojev, povezanih z velikim povpraševanjem in visokimi stroški pošiljanja, lahko prenesli na stranke. Vendar pa se je dobičkonosnost leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala zaradi višjih stroškov, ki jih zaradi povečanega obsega uvoza iz LRK, ki je povzročil znižanje cene industrije Unije, ni bilo mogoče kompenzirati z zvišanjem prodajnih cen. |
|
(79) |
Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale. Te naložbe se nanašajo zlasti na obnove peči vzorčenih proizvajalcev Unije, katerih namen je bil zagotovitev dolge življenjske dobe opreme. Te naložbe, načrtovane že dolgo vnaprej, so bile izvedene v neugodnih tržnih razmerah, ki so prevladovale leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(80) |
Denarni tok je od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno nihal zaradi nestanovitnih tržnih razmer in posebnih operativnih omejitev nekaterih obratov zaradi preložitve obnov peči. V obravnavanem obdobju je bilo leto 2022 edino leto, v katerem so vsi vzorčeni proizvajalci Unije dosegli znaten dobiček, ki je bil delno izčrpan pri kopičenju zalog pred načrtovano obnovo peči, kar je privedlo do pozitivnega denarnega toka. V letu 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so denarni tokovi kljub velikim izgubam ostali pozitivni. To navidez protislovno stanje, ki je bilo zlasti očitno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, bi bilo mogoče v veliki meri pripisati znatnemu pozitivnemu učinku na denarni tok zaradi zmanjšanja ravni zalog, ki so se nakopičile leta 2022. |
|
(81) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Gibala se je v skladu z dobičkonosnostjo. Leta 2022 se je najprej povečala, nato pa se je leta 2023 poslabšala, kar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom samo še stopnjevalo, to pa je industriji Unije otežilo zbiranje kapitala in rast. |
4.4.4 Sklep o škodi
|
(82) |
V obravnavanem obdobju je bila industrija Unije dobičkonosna le leta 2022, nato pa je ponovno začela ustvarjati izgubo. Leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je izguba industrije Unije sovpadala s povečanjem uvoza iz LRK po cenah, nižjih od povprečnih prodajnih cen in proizvodnih stroškov industrije Unije. |
|
(83) |
Industrija Unije je leta 2022 lahko zvišala svoje cene, da bi dosegla dobičkonosnost. Vendar pa se je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom razlika med prodajnimi cenami industrije Unije in uvoznimi cenami iz LRK povečala. Cene Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %, uvozne cene iz LRK pa so se v istem obdobju znižale za 28 %. Posledično so uvozne cene izdelka, ki se pregleduje, iz LRK sledile nasprotnemu trendu kot cene industrije Unije. Zato je industrija Unije, čeprav je bila prisiljena prodajati z izgubo, med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zaradi uvoza iz LRK izgubila tržni delež. |
|
(84) |
Skoraj vsi kazalniki škode so v celotnem obravnavanem obdobju zabeležili splošen negativen trend. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost in donosnost naložb so se v skladu z zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža poslabšali. Leta 2022 si je Unija lahko nekoliko opomogla, saj se je po odpravi ukrepov zaradi COVID-19 povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken povečalo. Vendar pa se je položaj industrije Unije leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi večjega obsega uvoza po padajočih cenah še dodatno poslabšal, kar je razvidno iz večjih izgub. |
|
(85) |
Kot je navedeno zgoraj, so bili drugi gospodarski kazalniki, kot je donosnost naložb, v obravnavanem obdobju, z izjemo leta 2022, negativni. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira dejavnosti in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje na srednji do dolgi rok. |
|
(86) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
|
(87) |
V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. |
|
(88) |
V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi subvencioniranega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana subvencioniranemu uvozu. Dejavniki, ki jih je Komisija upoštevala, so bili uvoz iz tretjih držav, razen LRK, izvozna uspešnost industrije Unije, zvišanje stroškov surovin in energije za industrijo Unije ter zmanjšanje povpraševanja. |
5.1 Učinki subvencioniranega uvoza
|
(89) |
Komisija je preučila razvoj obsega uvoza iz zadevnih držav in njegov vpliv na industrijo Unije, kot se zahteva v členu 8(5) osnovne uredbe. |
5.1.1 Obseg in tržni delež subvencioniranega uvoza iz zadevne države
|
(90) |
Preiskava je pokazala, da se je kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim ukrepom ter zmanjšanju potrošnje obseg subvencioniranega uvoza iz LRK, ki je povzročal nižanje cen industrije Unije, v obravnavanem obdobju povečal tako v absolutnem kot relativnem smislu. Če leto 2021 vzamemo kot referenčno leto, se je obseg uvoza povečal za 51 %, medtem ko se je tržni delež uvoza s poreklom iz LRK povečal s 6 % leta 2021 na 10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(91) |
Hkrati se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za pet odstotnih točk. |
5.1.2 Cena subvencioniranega uvoza iz zadevnih držav in cenovni učinek
|
(92) |
Povprečne cene na enoto subvencioniranega uvoza so med letom 2021 ter obdobjem preiskave v zvezi s pregledom upadle za 28 % in so bile nižje od cen industrije Unije v istem obdobju. |
|
(93) |
Industrija Unije je bila leta 2022 dobičkonosna, nato pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo z znatnim znižanjem uvoznih cen iz LRK. Industrija Unije niti po znižanju prodajne cene leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni uspela ohraniti svojega tržnega deleža. Zaradi tega znižanja cene se je zmanjšala dobičkonosnost, kar je privedlo do položaja, v katerem se je ustvarjala izguba. |
|
(94) |
Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da je raven cen subvencioniranega uvoza iz LRK znatno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije in je torej imela odločilno vlogo pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.1.3 Vzročna zveza med subvencioniranim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije
|
(95) |
Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadlo s povečanim obsegom subvencioniranega uvoza iz LRK. Zaradi krčenja trga je povečan tržni delež uvoza iz zadevnih držav skupaj z nizkimi povprečnimi prodajnimi cenami negativno vplival na finančni položaj industrije Unije. Industrija Unije si je leta 2022 sicer opomogla, vendar pa zaradi povečanega subvencioniranega uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK ni mogla v zadostni meri zvišati svojih prodajnih cen, da bi v celoti pokrila višje proizvodne stroške. Zato je Komisija sklenila, da je povečanje uvoza iz LRK po nižjih cenah sovpadlo z znatnim poslabšanjem položaja industrije Unije leta 2023, ki se je nadaljevalo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(96) |
Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 8(5) osnovne uredbe ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil subvencionirani uvoz iz LRK. |
5.2 Učinki drugih dejavnikov
5.2.1 Uvoz iz tretjih držav, razen LRK
|
(97) |
Uvoženi izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken iz tretjih držav so, če izvzamemo LRK, večinoma izvirali iz Egipta, Malezije in Združenega kraljestva. |
|
(98) |
Obseg uvoza v Unijo, tržni delež in cene izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, uvoženih iz drugih tretjih držav, so se gibali, kot sledi: Preglednica 12 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(99) |
Trend malezijskega uvoza v Unijo je od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno upadel tako glede obsega kot tržnega deleža, ob tem pa je prihajalo tudi do nihanja cen. Obseg uvoza se je močno zmanjšal s 136 086 ton leta 2021 na 76 909 ton leta 2023, nato pa se je do obdobja preiskave v zvezi s pregledom nekoliko povečal na 84 827 ton. V skladu s tem se je tržni delež malezijskega uvoza zmanjšal s 15 % na 9 %, nato pa se je nekoliko povečal na 10 %. Čeprav se je povprečna cena na tono leta 2022 sprva zvišala za 32 %, je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno padla. |
|
(100) |
Obseg in tržni delež uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta sta kljub znatnim nihanjem cen ostala stabilna, zlasti v primerjavi s povprečnimi cenami Unije. Obseg uvoza iz Egipta se je med letoma 2021 in 2022 rahlo povečal, in sicer za približno 5 %, leta 2023 pa se je zmanjšal za približno 10 % in se do obdobja preiskave v zvezi s pregledom skoraj vrnil na prvotno raven, pri čemer se je ohranil stalen 12-odstotni tržni delež, ki se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom rahlo povečal na 13 %. Egiptovske cene so ostale nižje tako od povprečnih cen industrije Unije kot od kitajskih uvoznih cen. |
|
(101) |
Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Združenega kraljestva v Unijo se je med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom količinsko povečal, tržni delež pa je ostal razmeroma stabilen. Obseg uvoza iz Združenega kraljestva se je od leta 2021 do leta 2022 povečal, nato pa se je leta 2023 zmanjšal za približno 12 %, do obdobja preiskave v zvezi s pregledom pa še za dodatnih 5 %. Tržni delež se je v letu 2022 povečal s 4 % na 6 % in ostal na tej ravni do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Povprečna cena na tono izdelkov iz Združenega kraljestva je bila na podobni ali višji ravni kot povprečna cena industrije Unije ter višja od cene uvoza iz LRK. Uvozne cene iz Združenega kraljestva so se med letoma 2021 in 2022 najprej zvišale za 31 % in se leta 2023 še naprej zviševale do vrednosti 1 397 EUR, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom rahlo znižale na 1 273 EUR. |
|
(102) |
Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz tretjih držav, razen prej navedenih, v Unijo se je v obravnavanem obdobju količinsko zmanjšal. Kljub 6-odstotnemu padcu je njihov tržni delež ostal razmeroma stabilen pri 20 %. Poleg tega so bile povprečne cene iz teh držav višje od cen uvoza iz LRK. |
|
(103) |
Analiza podatkov o uvozu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz drugih tretjih držav kaže neenotno sliko. Uvoz iz Malezije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal tako v absolutnem kot relativnem smislu, pri čemer so bile cene nižje od cen industrije Unije. Uvoz iz Egipta je ostal stabilen, cene pa so bile prav tako nižje od povprečnih cen industrije Unije. Uvoz iz Združenega kraljestva se je sicer povečal, vendar je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo vstopil po višjih cenah. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, ki zgoraj niso navedene, se je v obravnavanem obdobju občutno zmanjšal tako v absolutnem kot relativnem smislu. Njihova raven cen je bila leta 2023 in v obdobju preiskave višja od ravni cen industrije Unije. Na splošno ni bilo znatnega uvoza iz tretjih držav, ki bi se v obravnavanem obdobju ali zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal glede na svoj tržni delež in hkrati imel nižje cene od cen industrije Unije. |
|
(104) |
Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in subvencioniranim uvozom iz LRK. |
5.2.2 Izvozna učinkovitost industrije Unije
|
(105) |
Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 13 Izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(106) |
Od leta 2021 se je izvoz industrije Unije postopoma povečeval, vendar je v primerjavi s skupno prodajo ostal majhen. Pri tem izvozu je šlo večinoma za izdelke z višjimi tehničnimi specifikacijami, kar jih je ščitilo pred neposredno cenovno konkurenco. Posledično je lahko Unija za te izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken na mednarodnih trgih dosegala višje cene kot na trgu Unije. To je bil odraz strateške usmerjenosti na nišne trge v tujini. |
|
(107) |
Povečanje izvoza zato ni zmanjšalo vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Nasprotno, izvoz je industriji Unije omogočil, da je zaradi povečanega obsega prodaje in doseženih ravni cen, ki so bile višje kot na trgu Unije, izboljšala svoj splošni finančni položaj. |
5.2.3 Stroški energije in surovin
|
(108) |
Povprečna cena energije industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 14 Cene energije in surovin v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(109) |
Cene energije v Uniji so bile v obravnavanem obdobju zelo nestanovitne, naposled pa so se stabilizirale. Močno povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 so še zaostrile posledice geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na oskrbo z energijo, zlasti zaradi neupravičene in neizzvane ruske vojne agresije proti Ukrajini. Zvišanje cen energije je znatno vplivalo na proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije. Do leta 2023 so se cene energije znižale. |
|
(110) |
Preiskava je pokazala, da so se stroški glavnih surovin v letu 2022 občutno zvišali, kar je prispevalo k znatnemu zvišanju prodajne cene na enoto, saj je industrija Unije te stroške lahko prenesla na stranke. Nasprotno pa so se leta 2023 stroški surovin še naprej zviševali, prodajna cena na enoto pa se je znižala, saj industrija Unije teh dodatnih stroškov ni mogla prenesti na stranke. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se stroški surovin v primerjavi s stroški, zabeleženimi v letih 2023 in 2022, znižali, tržne cene v Uniji pa so še dodatno upadle, saj industrija Unije zaradi cenovnega pritiska subvencioniranega uvoza iz Kitajske ni mogla ohraniti ali zvišati svojih cen. |
|
(111) |
Na podlagi tega je Komisija sklenila, da razvoj cen energije in stroškov surovin ni zmanjšal vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije. |
5.2.4 Obseg za lastne potrebe industrije Unije
|
(112) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 62 in 64, sta prodaja na prostem in prodaja na zaprtem trgu v obravnavanem obdobju sledili podobnemu trendu, pri čemer se je prodaja na zaprtem trgu zmanjševala počasneje – natančneje za sedem odstotnih točk manj. Zato prodaje na zaprtem trgu ni bilo mogoče šteti za dejavnik, ki bi oslabil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in njegovim učinkom na industrijo Unije. |
5.2.5 Zmanjšanje povpraševanja
|
(113) |
Čeprav se je povpraševanje nekoliko zmanjšalo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, se je tržni delež kitajskega uvoza povečal s 6 % leta 2021 na 10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, medtem ko sta obseg prodaje in tržni delež industrije Unije upadla. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno tudi, da zaradi kitajskega uvoza prihaja do nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen. |
|
(114) |
Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zmanjšanje povpraševanja ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije. |
5.3 Sklep o vzročni zvezi
|
(115) |
Finančno stanje industrije Unije se je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno poslabšalo. Te negativne okoliščine so časovno sovpadale s povečanim tržnim deležem uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK, ki so bili uvoženi po cenah, zaradi katerih je kljub obstoju protidampinških in izravnalnih dajatev prihajalo do nižanja cen in stroškov industrije Unije. |
|
(116) |
Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, ki bi industriji Unije lahko povzročili škodo. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da uvoz iz drugih tretjih držav, izvozna uspešnost industrije Unije, zvišanje cen energije, razvoj na zaprtem trgu in zmanjšanje povpraševanja niso oslabili vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
6. INTERES UNIJE
6.1 Interes industrije Unije
|
(117) |
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi subvencioniranega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, sta dva proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi neugodnih tržnih razmer popolnoma opustila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. |
|
(118) |
Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani in / ali ponovno pridobi svoj tržni delež, poveča proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, zviša cene za kritje proizvodnih stroškov in doseže raven dobičkonosnosti, ki bi se pričakovala v običajnih konkurenčnih pogojih. Na podlagi tega bi položaj Unije spet postal vzdržen in ji omogočil prihodnje naložbe. |
|
(119) |
Ohranitev ukrepov na enaki ravni bi verjetno povzročila nadaljnjo izgubo tržnega deleža in zmanjšanje dobičkonosnosti, ki je leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postala negativna. To bi lahko povzročilo dodatno zaprtje proizvodnih obratov in odpuščanje ter s tem ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije. |
|
(120) |
Komisija je zato sklenila, da bi bila sprememba izravnalnih ukrepov na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK v interesu industrije Unije. |
6.2 Interes uporabnikov in nepovezanih uvoznikov
|
(121) |
Noben uporabnik ali nepovezan uvoznik se ni javil ali sodeloval v tej preiskavi s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. |
|
(122) |
Med preiskavo sta se javila le dva uporabnika, Amiblu Holding GmbH in F.S. Fehrer Automotive GmbH, ter predložila zelo pomanjkljive odgovore na vprašalnik. Komisija je zadevni strani pozvala, naj predložita manjkajoče informacije, vendar pa v predpisanem roku te zahteve nista izpolnila. |
|
(123) |
Na začetku je drug uporabnik, PROXIM, izrazil ugovore glede morebitne spremembe ukrepov. PROXIM je trdil, da številni uporabniki niso bili seznanjeni s preiskavo, kar jim je onemogočilo, da bi vprašalnik oddali v določenem časovnem okviru. |
|
(124) |
Vendar pa je Komisija sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so bili vsi znani uporabniki in nepovezani uvozniki, navedeni v zahtevku, ustrezno obveščeni. Poleg tega je bilo v Uradnem listu objavljeno obvestilo o začetku, s katerim so bile vse zainteresirane strani obveščene o preiskavi. Vprašalniki, namenjeni uporabnikom in uvoznikom, so bili objavljeni tudi na spletišču o zadevi (26). |
|
(125) |
Uporabnika Tolnatext Fonalfeldolgozo es Müszakiszovet-gyàrto Bt. (v nadaljnjem besedilu: Tolnatext) in Dr. Günther Kast GmbH & Co., ki sta del skupine KAST Group, sta navedla, da bi uvedba dodatnih trgovinskih ukrepov negativno vplivala na učinkovitost dobavne verige. Po navedbah družbe Tolnatext proizvajalci Unije kljub zaščitenosti z obstoječimi ukrepi niso povečali svojih zmogljivosti za oskrbo trga Unije z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, da bi ustrezno zadostili povpraševanju uporabnikov. Poleg tega so opozorili, da se nekateri rovingi, kot so rovingi z nizkim številom tex, ne proizvajajo v Uniji, in da proizvajalci Unije pri nekaterih ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij, ki jih zahtevajo uporabniki, zaradi česar so uporabniki zelo odvisni od razpoložljivosti določenih izdelkov iz alternativnih virov. Nazadnje so uporabniki v Uniji občutili negativen vpliv zaradi znižanja izvozne davčne olajšave LRK in čedalje bolj koncentriranega oligopola peščice proizvajalcev Unije. |
|
(126) |
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bile te trditve neutemeljene. Kot je poudarjeno v predhodnih uvodnih izjavah, je industrija Unije kljub zahtevnim tržnim razmeram izvedla znatne naložbe. Vendar pa nadaljnja širitev zmogljivosti zahteva dolgoročne kapitalske zaveze, ki so odvisne od ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev, v katerih lahko konkurenčni proizvajalci pričakujejo pravično donosnost naložb. Industrija Unije se je soočala tudi z nepoštenim uvozom iz drugih držav, kot je Egipt, in s težkimi tržnimi razmerami, vključno s posledicami COVID-19. |
|
(127) |
Izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken so v veliki meri standardizirani. Kljub več razlikam v videzu in morebitnim razlikam v končni uporabi imajo vse različne vrste izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se v bistvu uporabljajo za iste namene. Zato lahko uporabniki izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken spremenijo vire dobave, saj so na voljo alternativni viri dobave zunaj LRK, vključno z Malezijo, Egiptom, Združenim kraljestvom in drugimi viri. Poleg tega ima industrija Unije zmogljivosti, zmožnosti in tehnologijo za proizvodnjo številnih potrebnih vrst, kot so rovingi z nizkim številom tex. Industrija Unije vlaga v inovacije in dosledno sodeluje z industrijami v spodnjem delu verige na področju raziskav in razvoja, da bi učinkovito prilagodila izdelke. |
|
(128) |
Čeprav je bila izvozna davčna olajšava LRK novembra 2024 znižana, je na trg Unije še naprej vstopal velik obseg uvoza. To je nakazovalo, da sprememba olajšave sama po sebi ni bistveno vplivala na dinamiko trga. Vprašanja glede koncentracije trga so bila preučena, v zvezi s tem pa je Komisija ugotovila, da regulativni organi na splošno skrbno preučujejo združitve in prevzeme, da bi preprečili protikonkurenčno ravnanje. Vendar pa take zadeve ne sodijo v okvir te trgovinske preiskave. Na podlagi tega so bile te trditve zavrnjene. |
|
(129) |
Uporabnik OPTIPLAN GmbH je predložil pripombe, vendar pa so bile te prejete po roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, s katerim se zahteva, da vse zainteresirane strani v 37 dneh od objave obvestila predložijo svoja stališča, informacije in dokazila. |
|
(130) |
Po razkritju je PROXIM trdil, da Komisija ni ustrezno upoštevala položaja in argumentov uporabnikov izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji. Trdil je, da so uporabniki v bistveno težjem konkurenčnem položaju kot proizvajalci Unije, zlasti tisti, ki so vertikalno integrirani. PROXIM je nadalje trdil, da Komisija uporabnikom ni zagotovila ustrezne pomoči, da bi olajšala njihovo učinkovito sodelovanje v preiskavi, zaradi česar se njihovi pomisleki v ugotovitvah niso ustrezno odražali. |
|
(131) |
Komisija je opozorila, da so bili vsi znani uporabniki in nepovezani uvozniki, opredeljeni v zahtevku, ustrezno obveščeni o začetku pregleda. Obvestilo o začetku je bilo objavljeno v Uradnem listu, vprašalniki za uporabnike in uvoznike pa so bili objavljeni na spletu, vse strani pa so bile pozvane, naj predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanja. Več uporabnikov, med njimi tudi PROXIM, je dejansko predložilo stališča, stranem, ki so zahtevale zaslišanje, pa je bilo to odobreno. Komisija je zato sklenila, da so imeli uporabniki vse možnosti za sodelovanje in da so bili njihovi argumenti upoštevani v skladu s postopkovnimi zahtevami. |
|
(132) |
PROXIM je trdil tudi, da je glede na javno dostopne informacije vlada Ljudske republike Kitajske konec leta 2024 znižala raven olajšav za izvozne dajatve za nekatere kategorije izdelkov iz nekovinskih mineralov, vključno s potencialno relevantnimi tarifnimi postavkami za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken, s 13 % na 9 %. PROXIM meni, da je ta razvoj dogodkov dejansko znižal raven subvencioniranja na strani LRK in bi ga bilo treba upoštevati pri določitvi ravni izravnalnih ukrepov. |
|
(133) |
Komisija je v zvezi s sklicevanjem na znižanje izvozne davčne olajšave LRK konec leta 2024 ugotovila, da so velike količine subvencioniranega uvoza iz LRK še naprej vstopale na trg Unije tudi po tem znižanju olajšave. Kot je navedeno v preiskavi, sprememba olajšave ni bistveno spremenila tržne dinamike, za katero sta še naprej značilna znatno nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen zaradi kitajskega uvoza. Poleg tega je do spremembe olajšave prišlo po obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je zato ni bilo mogoče upoštevati pri določitvi stopnje subvencioniranja v tem postopku. |
|
(134) |
Poleg tega je PROXIM trdil, da bi lahko sedanja raven ukrepov škodovala industrijam nižje v prodajni verigi v Uniji, saj bi povečala njihove stroške v primerjavi s konkurenti zunaj Unije. Zlasti je opozoril na nevarnost zmanjšanja konkurenčnosti uporabnikov Unije in morebitne selitve dejavnosti nižje v prodajni verigi na lokacije zunaj Unije. PROXIM je zato zahteval, da Komisija zagotovi bolj uravnotežen pristop med zaščito proizvajalcev Unije in interesi uporabnikov Unije, da se prepreči nesorazmerna škoda slednjim. |
|
(135) |
Kar zadeva trditev, da bi ukrepi povečali stroške uporabnikov in zmanjšali njihovo konkurenčnost v primerjavi z gospodarskimi subjekti zunaj Unije, je Komisija ugotovila, da bo kakršen koli učinek na stroške po pričakovanjih omejen glede na zmerni delež brezkončnih steklenih vlaken v skupnih proizvodnih stroških in razpoložljivost alternativnih virov dobave. Komisija je sklenila, da ukrepi ne bodo bistveno vplivali na konkurenčnost uporabnikov Unije in povzročili selitve dejavnosti nižje v prodajni verigi. Zato je to trditev zavrnila. |
|
(136) |
Na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo, in ob odsotnosti smiselnega odgovora uporabnikov in uvoznikov ni bilo dokazov, ki bi nasprotovali sklepu, da je pričakovati, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike in uporabnike omejen ter da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije. |
6.3 Interes dobaviteljev
|
(137) |
Družbe, ki industriji Unije dobavljajo epoksi smolo, Olin Epoxy & Chemicals International (ZDA), Westlake Epoxy BV (NL) in Spolek pro chemickou a hutní výrobu, akciová společnost (CZ), so izrazile podporo uvedbi ukrepov. Poudarile so, kako pomembno je, da so vsi ključni sestavni deli in materiali v tej vrednostni verigi locirani v Uniji, da se zagotovi odpornost v strateških sektorjih. Nadalje so poudarile, da bo ohranjanje takšne prisotnosti okrepilo dobavno verigo ter povečalo zmožnost Unije za inovacije in učinkovito odzivanje na zahteve trga. |
6.4 Sklep o interesu Unije
|
(138) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da sprememba izravnalnih ukrepov za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz LRK ni v interesu Unije. |
|
(139) |
Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 86, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato zdajšnja raven ukrepov ni več zadostna za izravnavo subvencioniranja, ki povzroča škodo. |
7. DOKONČNI IZRAVNALNI UKREPI
|
(140) |
Glede na sklepe Komisije o škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba izravnalne ukrepe ohraniti in spremeniti, da bi preprečili, da bi subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
|
(141) |
Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je namen pregleda določiti stopnje škode. Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 12(1a) in člena 12(1b) osnovne uredbe. |
|
(142) |
Komisija je v skladu s členom 12(1a) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %. |
|
(143) |
V zvezi z ravnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz LRK je Komisija preučila dobiček, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije dosegli v obdobju desetih let. Ugotovljeno je bilo, da je bil uvoz iz Kitajske na trgu Unije prisoten vseh deset let, zato stopnje dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi katerega koli od teh let pred povečanjem uvoza iz LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je na leto 2022 močno vplivalo gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19, zato se ni zdelo primerno za določitev ciljnega dobička. Zato se je štelo, da je bilo leto 2016 ustrezno, saj je bilo to zadnje leto, ko je industrija Unije po uvedbi protidampinških in izravnalnih ukrepov leta 2014 delovala v običajnih tržnih pogojih. Leta 2016 je industrija Unije dosegla 12,28-odstotni dobiček, uvoz iz LRK pa je predstavljal 8 % potrošnje Unije (27). |
|
(144) |
Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila med preveritvenimi obiski na kraju samem, tako da je preverila notranje evidence družbe v zvezi z naložbenimi načrti, odločitvami vodstva in računovodskimi izkazi. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Na podlagi preverjenih informacij o naložbah, ki jih v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče izvesti, so se stopnje ciljnega dobička povečale za 0,26 % do 1,99 %, odvisno od vzorčenih proizvajalcev. |
|
(145) |
Zato je ciljni dobiček, ki je bil določen v tej preiskavi in v skladu s členom 12(1a) osnovne uredbe, znašal med 12,54 % in 14,27 %, odvisno od stanja, ugotovljenega v posamezni vzorčeni družbi. |
|
(146) |
Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabila zadevne stopnje ciljnega dobička. |
|
(147) |
Komisija je v skladu s členom 12(1b) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa. Komisija je na podlagi predloženih informacij, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, ugotovila, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo dodatnih stroškov zaradi skladnosti s takimi konvencijami. |
|
(148) |
Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, pri čemer so izključene protidampinške in protisubvencijske dajatve, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
|
(149) |
Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov pri celovitem vmesnem pregledu protidampinških ukrepov je bila stopnja odprave škode za dajatev za „vse druge družbe“ določena na najvišji ravni, ki bo uvedena za vzorčene družbe ali družbe, ki sodelujejo. Raven, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale. |
|
(150) |
Družba Chongqing Polycomp International Corporation je bila edini proizvajalec izvoznik, ki se je med vzorčenjem odzval in ni bil vključen v vzorec. Njegova stopnja odprave škode se določi na ravni tehtanega povprečja stopenj, določenih za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu.
|
|
(151) |
Po razkritju je združenje Glass Fibre Europe opozorilo na nekatere administrativne napake pri izračunu stopnje škode. Komisija je po pregledu teh pripomb ugotovila in popravila napake v izračunih, kar je privedlo do prilagoditve stopnje škode, ki je bila razkrita sodelujočim kitajskim proizvajalcem izvoznikom. |
|
(152) |
V prvotni preiskavi je bila za družbo Jiangsu določena stopnja odprave škode, ki je bila nižja od njene subvencijske stopnje, in njena izravnalna dajatev je bila določena na ravni stopnje odprave škode. Stopnje odprave škode, določene v tej preiskavi, so za vse družbe, vključno z družbo Jiangsu, višje od subvencijskih stopenj, določenih v prvotni preiskavi. Da bi se to odražalo, je treba stopnjo izravnalne dajatve za družbo Jiangsu spremeniti tako, da bo določena na ravni njene subvencijske stopnje, ugotovljene v prvotni preiskavi. |
|
(153) |
Ta preiskava v zvezi s protisubvencijskim pregledom, omejena na škodo, je bila izvedena hkrati z ločenim celovitim vmesnim pregledom protidampinških ukrepov (glej uvodno izjavo 7). Komisija v skladu s členom 15(2) osnovne uredbe in z namenom, da bi se izognila dvojnemu štetju, najprej uvede dokončno izravnalno dajatev na ravni ugotovljenega dokončnega zneska subvencioniranja v prvotni preiskavi, nato pa uvede preostalo dokončno protidampinško dajatev, ki ustreza zadevni stopnji dampinga, znižani za znesek izravnalne dajatve. |
|
(154) |
Ker Komisija zniža ugotovljeno stopnjo dampinga glede na celoten znesek subvencioniranja, ugotovljenega v LRK, ni pomislekov glede dvojnega štetja v smislu člena 24(1) osnovne uredbe. |
|
(155) |
Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protisubvencijske dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:
|
|
(156) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da se raven izravnalnih dajatev, kot je določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/328, spremeni. |
|
(157) |
Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 25(1) Uredbe (EU) 2016/1037 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Preglednica iz člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2021/328 se nadomesti z naslednjo preglednico:
|
Družba |
Izravnalna dajatev (v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Skupina CNBM Group |
10,2 |
B990 |
|
Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd. |
5,8 |
A983 |
|
Chongqing Polycomp International Corporation |
9,7 |
B991 |
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1379/2014 |
10,2 |
|
|
Ves drug uvoz s poreklom iz LRK |
10,2 |
A999 |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. novembra 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 55, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1037/oj.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1379/2014 z dne 16. decembra 2014 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 248/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 367, 23.12.2014, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2014/1379/oj).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/724 z dne 24. aprila 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 107, 25.4.2017, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2017/724/oj).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/328 z dne 24. februarja 2021 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 65, 25.2.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/328/oj).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1452 z dne 13. julija 2023 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 179, 14.7.2023, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1452/oj).
(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/870 z dne 24. junija 2020 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene na uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, ter uvedbi dokončne izravnalne dajatve na registrirani uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta (UL L 201, 25.6.2020, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/870/oj).
(7) Obvestilo o začetku vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C, C/2024/5344, 30.8.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5344/oj).
(8) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih
vlaken s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske (UL C, C/2025/1135, 17.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/1135/oj).
(9) Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C, C/2024/5343, 30.8.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5343/oj).
(10) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2748.
(11) https://pdf.irpocket.com/C5214/cXlT/CQ9H/RQLv.pdf (dostop 22. avgusta 2025).
(12) https://www.ft.com/content/345784e3-a9ce-4808-8f02-8919920c0ac6 (dostop 22. avgusta 2025).
(13) Glej opombo 4.
(14) Glej opombo 5.
(15) Glej opombo 6.
(16) https://www.jeccomposites.com/news/spotted-by-jec/jushi-egypt-completes-the-construction-of-its-fourth-glass-fiber-production-line/?news_type=announcement,business&tax_product=glass-fiber (dostop 22. avgusta 2025).
(17) Glej opombo 5.
(18) Glej opombo 8.
(19) https://www.ft.com/content/16031b21-cb2f-40c7-a77d-1ac061196264 (dostop 22. avgusta 2025).
(20) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Varčujmo s plinom za varno zimo“ (COM(2022) 360 final z dne 20. julija 2022).
(21) https://glassfibreeurope.eu/wp-content/uploads/2023/06/GFE_EU-Economic-Security-Strategy-and-the-Role-of-Glass-Fibre-June-2023.pdf, dostop 22. avgusta 2025.
(22) https://glassfibreeurope.eu/wp-content/uploads/2023/02/GFE_LCA-report-2023-February-2023.pdf, dostop 21. avgusta 2025.
(23) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2010/75/oj).
(24) Direktiva (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov (UL L, 2024/1785, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1785/oj).
(25) https://www.avk-tv.de/wp-content/uploads/2025/02/AVK_MarktReport_2025_long_final_en-1.pdf (dostop 22. avgusta 2025).
(26) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2748.
(27) Glej opombo 7.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2328/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)