1.   Kontaktni podatki vložnika, ki jih zahteva člen 11(1), točka (a), in kontaktni podatki pristojnega organa, certifikacijskega organa ali fizične osebe, ki jih zahteva člen 11(1), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2411, vključujejo:

2.   Kadar se kontaktni podatki iz odstavka 1 nanašajo na fizično osebo, se obdelava osebnih podatkov izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in se uporablja za naslednje namene:

3.   Če je vložnik fizična oseba, se državljanstvo navede v dokumentaciji, ki se priloži zahtevku za registracijo.

4.   Če je država članica v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) 2023/2411 za vložnika imenovala lokalni ali regionalni organ ali zasebni subjekt, se razlogi za tako imenovanje navedejo v ločenem dokumentu v spremni dokumentaciji. Razlogi vključujejo sklic na nacionalni predpis ali upravno odločbo o imenovanju. Utemeljitev se mora posebej nanašati na posamezen zahtevek.

1.   Za dopustnost zahtevka za registracijo mora biti ta poleg z zahtevami iz členov 3 in 8 ter člena 22(1) ali člena 20(1) in člena 22(2) ali (3), kot je ustrezno, ter člena 22(6) in člena 65(3) Uredbe (EU) 2023/2411 skladen tudi s členom 3, členom 7(1), členom 8 pri neposrednih registracijah in zahtevkih tretjih držav ter členi 9 do 12 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/1956 (4).

2.   Za dopustnost mora biti skupni zahtevek za registracijo poleg z zahtevami iz člena 22(4) in (5) Uredbe (EU) 2023/2411 skladen tudi s členom 6(1), (2) ali (3) Izvedbene uredbe (EU) 2025/1956 in odstavkom 1 tega člena.

3.   Če je zahtevek nedopusten, oddelek za geografske označbe obvesti pristojni organ in vložnika, kot je ustrezno, o razlogih za nedopustnost v skladu s členom 23(6) Uredbe (EU) 2023/2411.

1.   Napoved pritožbe, ki se vloži v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2023/2411, mora vsebovati:

2.   Napoved pritožbe se vloži v katerem koli uradnem jeziku Unije.

3.   Takoj ko je napoved pritožbe vložena, o njej odbor za pritožbe uradno obvesti, kot je ustrezno, toženo stranko in pristojne organe ali enotne kontaktne točke držav članic, v katerih imata tožena stranka in pritožnik stalno prebivališče ali sedež, v uradnem jeziku, v katerem jo je vložil pritožnik, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic. Če ima tožena stranka prebivališče ali sedež v tretji državi, odbor za pritožbe o napovedi pritožbe uradno obvesti toženo stranko ali pristojni organ tretje države, kot je ustrezno, v uradnem jeziku, v katerem je bila vložena, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v uradni jezik Unije, v katerem je tožena stranka vložila prvo postopkovno stopnjo v zadevnem postopku pri Uradu.

1.   Pisna izjava z razlogi za pritožbo iz člena 33(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2023/2411, mora vsebovati jasno in nedvoumno opredelitev:

2.   Izjava z razlogi se vloži v istem jeziku kot napoved pritožbe.

3.   Takoj ko se za napoved pritožbe ugotovi, da je dopustna, odbor za pritožbe o izjavi z razlogi uradno obvesti toženo stranko, pristojne organe ali enotne kontaktne točke držav članic, v katerih imata tožena stranka in pritožnik stalno prebivališče ali sedež, v uradnem jeziku, v katerem jo je vložil pritožnik, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic. Če ima tožena stranka prebivališče ali sedež v tretji državi, odbor za pritožbe o izjavi z razlogi uradno obvesti toženo stranko ali pristojni organ tretje države, kot je ustrezno, v uradnem jeziku, v katerem je bila vložena, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v uradni jezik Unije, v katerem je tožena stranka vložila prvo postopkovno stopnjo v zadevnem postopku pri Uradu.

1.   Odbor za pritožbe zavrže pritožbo kot nedopustno v katerem koli od naslednjih primerov:

2.   Če je pritožba videti nedopustna, lahko predsednik odbora za pritožbe, ki v skladu s členom 35(1) Delegirane uredbe (EU) 2018/625 obravnava primer, od odbora za pritožbe zahteva, da nemudoma sprejme odločitev o dopustnosti pritožbe, preden se o napovedi pritožbe ali izjavi z razlogi, kot je ustrezno, uradno obvesti tožena stranka.

3.   Odbor za pritožbe razglasi, da se šteje, da pritožba ni bila vložena, če se pristojbina za pritožbo plača po izteku roka iz prvega stavka člena 33(4) Uredbe (EU) 2023/2411 in v primeru iz člena 30(4) Izvedbene uredbe (EU) 2025/1956. V takih primerih se uporablja odstavek 2 tega člena.

1.   Tožena stranka lahko vloži odgovor v katerem koli uradnem jeziku Unije v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o pritožnikovi izjavi z razlogi. V izjemnih okoliščinah se lahko na podlagi utemeljene zahteve tožene stranke ta rok podaljša.

2.   Odgovor mora vsebovati ime in naslov tožene stranke ter smiselno izpolnjevati pogoje iz člena 3(1), točki (b) in (c), ter člena 4(1), točki (a) in (c), te uredbe.

3.   Takoj ko je odgovor vložen, o njej odbor za pritožbe uradno obvesti pritožnika in pristojne organe ali enotne kontaktne točke držav članic, v katerih imata pritožnik in tožena stranka stalno prebivališče ali sedež, v jeziku, v katerem ga je vložila tožena stranka, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic.

4.   Na podlagi pritožnikove utemeljene zahteve, vložene v dveh tednih po uradnem obvestilu o odgovoru in njegovem prevodu, lahko odbor za pritožbe pritožniku dovoli, da v roku, ki ga določi odbor za pritožbe, z repliko dopolni izjavo z razlogi.

5.   Takoj ko je dopolnilna replika vložena, o njej odbor za pritožbe uradno obvesti toženo stranko in pristojne organe ali enotno kontaktno točko držav članic, v katerih imata pritožnik in tožena stranka stalno prebivališče ali sedež, v uradnem jeziku, v katerem jo je vložil pritožnik, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic.

6.   Če je odbor za pritožbe pritožniku dovolil, da z repliko dopolni izjavo z razlogi, odbor za pritožbe toženi stranki dovoli tudi, da odgovor dopolni z dupliko v roku, ki ga določi odbor za pritožbe.

7.   Takoj ko je duplika vložena, o njej odbor za pritožbe uradno obvesti pritožnika, pristojne organe ali enotne kontaktne točke držav članic, v katerih imata pritožnik in tožena stranka stalno prebivališče ali sedež, v jeziku, v katerem jo je vložila tožena stranka, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic. Če imata tožena stranka ali pritožnik prebivališče ali sedež v tretji državi, odbor za pritožbe o dopolnilni repliki in dupliki uradno obvesti pritožnika ali toženo stranko ali pristojni organ tretje države, kot je ustrezno, v uradnem jeziku, v katerem sta bili vloženi, skupaj s preverjenim strojnim prevodom teh dokumentov v uradni jezik Unije, v katerem je pritožnik vložil napoved pritožbe ali je tožena stranka vložila odgovor.

1.   Preizkus pritožbe je omejen na razloge, navedene v izjavi z razlogi. Odbor za pritožbe preizkusi pravna vprašanja, ki jih stranke ne izpostavijo, le kadar zadevajo bistvene procesne zahteve ali kadar jih je treba razrešiti, da se zagotovi pravilna uporaba Uredbe (EU) 2023/2411 ob upoštevanju dejstev, dokazil in navedb, ki so jih predstavile stranke.

2.   Preizkus pritožbe vključuje le zahtevke ali zahteve, ki so bili navedeni v izjavi z razlogi za pritožbo in so bili pravočasno vloženi v postopku pri oddelku za geografske označbe.

3.   Odbor za pritožbe lahko sprejme dejstva in dokazila, ki so mu predložena prvič, le če ta dejstva in dokazila izpolnjujejo naslednje zahteve:

4.   Če se odbor za pritožbe odloči, da se bo med pritožbenim postopkom iz člena 33(5) Uredbe (EU) 2023/2411 posvetoval s svetovalnim odborom, se tožena stranka in pritožnik ter pristojni organi ali enotne kontaktne točke države članice, v kateri pritožnik in tožena stranka imata prebivališče ali sedež, prek digitalnega sistema uradno obvestijo o takem posvetovanju. Odbor za pritožbe jim skupaj z uradnim obvestilom o takem posvetovanju priskrbi preverjen strojni prevod v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic.

5.   Odbor za pritožbe prek digitalnega sistema obvesti toženo stranko in pritožnika ter pristojne organe ali enotne kontaktne točke države članice, v kateri imata pritožnik in tožena stranka prebivališče ali sedež, o mnenju svetovalnega odbora. Odbor za pritožbe jim skupaj z mnenjem svetovalnega odbora priskrbi preverjen strojni prevod v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic.

6.   Če imata pritožnik ali tožena stranka prebivališče ali sedež v tretji državi, odbor za pritožbe o posvetovanju in mnenju svetovalnega odbora uradno obvesti pritožnika in toženo stranko ali pristojne organe tretje države, kot je ustrezno, skupaj s preverjenima strojnima prevodoma v uradni jezik Unije, v katerem je pritožnik vložil napoved pritožbe ali je tožena stranka vložila odgovor. Če tožena stranka ni vložila odgovora, se prevodi priskrbijo v jeziku, v katerem je tožena stranka vložila prvi procesni korak v zadevnem postopku pri Uradu.

1.   Država članica, ki jo zastopa njen pristojni organ ali enotna kontaktna točka iz člena 12 oziroma člena 19(5) Uredbe (EU) 2023/2411 (v nadaljnjem besedilu: intervenient), se lahko pridruži pritožbi.

2.   Intervencija je akcesorna glede na postopek v glavni stvari in je omejena na podporo, v celoti ali delno, predlogom glavne stranke ali ene od glavnih strank. Ne podeljuje enakih procesnih pravic, kot jih imajo glavne stranke. Ob umiku pritožbe ali sporazumni rešitvi spora med glavnimi strankami ali ob razglasitvi pritožbe za nedopustno postane brezpredmetna. Država članica sprejme primer v stanju, v kakršnem ta je ob intervenciji.

3.   O zahtevi za intervencijo se odbor za pritožbe uradno obvesti v katerem koli uradnem jeziku Unije v štirih mesecih po objavi informacije v registru Unije, da je bila vložena pritožba. Uradno obvestilo o intervenciji po izteku tega roka nima učinka. V zahtevi se navede stranka, ki jo intervenient podpira. Predlog za intervencijo mora vsebovati:

4.   Takoj ko je zahteva za intervencijo vložena, o njej odbor za pritožbe uradno obvesti pritožnika, toženo stranko, pristojne organe ali enotne kontaktne točke držav članic, v katerih imata pritožnik in tožena stranka stalno prebivališče ali sedež, in druge interveniente v jeziku, v katerem jo je vložil intervenient, skupaj z njenim preverjenim strojnim prevodom v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic.

5.   Odbor za pritožbe intervenientu nemudoma priskrbi vse procesne akte, vročene strankam, skupaj s preverjenim strojnim prevodom v ustrezni uradni jezik Unije intervenienta.

6.   Intervenient lahko intervencijsko vlogo vloži v roku, ki ga določi odbor za pritožbe. Taka vloga mora vsebovati:

7.   Ko je intervencijska vloga vložena, odbor za pritožbe določi rok, v katerem lahko stranke nanjo odgovorijo. Strankam se omogoči, da na tako vlogo odgovorijo v katerem koli uradnem jeziku Unije.

8.   Takoj ko so intervencijska vloga in replike vložene, o njih odbor za pritožbe uradno obvesti pritožnika, toženo stranko, pristojne organe ali enotne kontaktne točke držav članic, v katerih imata pritožnik in tožena stranka stalno prebivališče ali sedež, in druge interveniente v jeziku, v katerem jo je vložil intervenient, skupaj s preverjenim strojnim prevodom teh dokumentov v ustrezni uradni jezik Unije zadevnih držav članic.

9.   Če imata pritožnik ali tožena stranka prebivališče ali sedež v tretji državi, odbor za pritožbe o intervencijski vlogi in replikah uradno obvesti pritožnika ali toženo stranko ali pristojne organe tretje države, v katerih imata pritožnik in tožena stranka stalno prebivališče ali sedež, kot je ustrezno, skupaj s preverjenimi strojnimi prevodi v uradni jezik Unije, v katerem je pritožnik vložil napoved pritožbe ali je tožena stranka vložila odgovor. Če tožena stranka ni vložila odgovora, se prevodi priskrbijo v jeziku, v katerem je tožena stranka vložila prvi procesni korak v zadevnem postopku pri Uradu.

1.   Pristojni organ ali enotna kontaktna točka države članice lahko prek namenskega poštnega predala zahteva od odbora za pritožbe, naj ne pripravi prevodov iz člena 3(3), člena 4(3), člena 6(3), (5) in (7), člena 7(4) in (5) ter člena 8(4), (5) in (8) te Uredbe. Taka zahteva se vloži pred 1. majem 2026. Država članica v zahtevi s sklicevanjem na ustrezne člene jasno navede prevode, ki jih ne želi prejeti.

2.   Zahteva za izvzetje iz odstavka 1 se lahko kadar koli v celoti ali delno umakne na enak način, kot je opisan v navedenem odstavku.

1.   Rok prične teči na dan, ki sledi dnevu, na katerega se je zgodil zadevni dogodek, pri čemer je dogodek procesno dejanje ali iztek drugega roka. Kadar je ta procesni korak uradno obvestilo, je zadevni dogodek datum, na katerega je bilo uradno obvestilo o dokumentu prejeto ali se šteje, da je bilo. Za uradno obvestilo, opravljeno prek digitalnega sistema, se šteje, da je bilo prejeto peti koledarski dan po dnevu, ko je dokument prispel v poštni predal uporabniškega računa v digitalnem sistemu.

2.   Če je rok izražen kot eno leto ali določeno število let, se izteče v ustreznem sledečem letu v mesecu z istim imenom in na dan z isto številko kot mesec in dan, ko se je zgodil zadevni dogodek. Če ustrezni mesec nima dneva z isto številko, se rok izteče na zadnji dan tega meseca.

3.   Če je rok izražen kot en mesec ali določeno število mesecev, se izteče v ustreznem sledečem mesecu na dan, ki ima isto številko kot dan, na katerega se je zgodil zadevni dogodek. Če ustrezni sledeči mesec nima dneva z isto številko, se rok izteče na zadnji dan tega meseca.

4.   Če je rok izražen kot en teden ali določeno število tednov, rok preteče v ustreznem sledečem tednu na dan, ki ima isto ime kot dan, na katerega se je zadevni dogodek zgodil.

1.   Če rok ni izrecno določen v Uredbi (EU) 2023/2411, Izvedbeni uredbi (EU) 2025/1956 ali tej uredbi, rok določi Urad. Rok, ki ga določi Urad, ne sme biti krajši od enega meseca ali daljši od šestih mesecev.

2.   Urad lahko na utemeljeno zahtevo odobri podaljšanje roka, pri čemer upošteva roke iz Uredbe (EU) 2023/2411, Izvedbene uredbe (EU) 2025/1956 ali te uredbe. Zadevna stranka to zahtevo vloži pred potekom zadevnega roka. Če sta v postopku dve ali več strank, lahko Urad o podaljšanju roka presodi na podlagi soglasja drugih strank.

1.   Če se rok izteče na dan, ko Urad ni odprt, se rok podaljša do prvega naslednjega dne, ko je Urad odprt.

2.   Če se rok izteče na dan splošne prekinitve elektronske komunikacije, se rok podaljša do prvega naslednjega dne, ko se elektronska komunikacija ponovno vzpostavi.