(1)

Z Uredbo (EU) 2024/903 so bili uvedeni interoperabilnostni regulativni peskovniki kot podporni inovacijski ukrep, da bi se okrepila razvoj inovativnih interoperabilnostnih rešitev in čezmejna interoperabilnost vseevropskih digitalnih javnih storitev.

(2)

Za obravnavanje specifičnih čezmejnih potreb organov javnega sektorja, povezanih z inovacijami in interoperabilnostjo, lahko ti organi ali subjekti Unije vzpostavijo interoperabilnostni regulativni peskovnik v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2024/903. Interoperabilnostni regulativni peskovniki so forumi za ustvarjanje regulativnih spoznanj, ki temeljijo na podatkih iz ciljno usmerjenih projektov, namenjenih razvoju, izpopolnjevanju, preizkušanju ali potrjevanju inovativnih interoperabilnostnih rešitev. Pri interoperabilnostnih rešitvah lahko te inovacije zadevajo vse ravni interoperabilnosti (pravno, organizacijsko, semantično ali tehnično), na katerih je mogoče ta inovativni element razumeti kot uvedbo nečesa novega ali znatno izboljšanega. Da bi ocenili, ali je nekaj novo ali izboljšano, so pomembne okoliščine – kar je inovativno v enem sektorju ali državi članici, je lahko v drugem sektorju ali državi članici običajno. Interoperabilnostni regulativni peskovniki lahko omogočijo eksperimentiranje s širokim naborom inovativnih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko podpirajo boljšo čezmejno interoperabilnost javnih storitev. Interoperabilnostni regulativni peskovnik se razvija na podlagi odprtih regulativnih vprašanj, zlasti v čezmejnih okvirih, o katerih se razpravlja z ustreznimi regulatorji, ki lahko prihajajo iz različnih sektorjev, upravnih ravni in držav članic. Če je potrebno le tehnično eksperimentiranje, se lahko tako eksperimentiranje izvede v drugih oblikah, kot so preizkusne platforme ali inovacijski laboratoriji, interoperabilnostni regulativni peskovnik pa ni potreben. V skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2024/903 so interoperabilnostni regulativni peskovniki praviloma skupni podvigi več subjektov Unije in/ali organov javnega sektorja, ki si skupaj prizadevajo za večjo pravno varnost v okviru interoperabilnostnega regulativnega peskovnika. V tem smislu se interoperabilnostni regulativni peskovniki vzpostavijo s posebnimi sporazumi med različnimi sodelujočimi subjekti (kot je memorandum o soglasju). Sodelovanje v interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih lahko temelji na obstoječih mehanizmih čezmejnega sodelovanja. Zato lahko tudi organi javnega sektorja ali subjekti Unije, ki sestavljajo konzorcij (npr. Konzorcij evropske digitalne infrastrukture ali evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), vzpostavijo interoperabilnostni regulativni peskovnik.

(3)

Za spodbujanje inovacij je bilo v okviru različnih zakonodajnih instrumentov Unije vzpostavljenih ali se vzpostavlja več regulativnih peskovnikov na nacionalni ravni in ravni Unije, kot so med drugim regulativni peskovnik EU za blokovne verige, vzpostavitev regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco v skladu z Uredbo (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in regulativni peskovniki za neto ničelne tehnologije za spodbujanje inovacij na področju neto ničelnih tehnologij v skladu z Uredbo (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Čeprav so lahko nekateri regulativni peskovniki sektorski, so interoperabilnostni regulativni peskovniki, vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2024/903, posebej osredotočeni na inovativne rešitve za vseevropske digitalne javne storitve. Za zagotovitev usklajenosti s cilji Uredbe (EU) 2024/903 morajo ti peskovniki izpolnjevati posebna merila. Na podlagi teh meril se določi, kateri regulativni peskovniki bodo vključeni na portal interoperabilne Evrope in jih bo spremljal Odbor za interoperabilno Evropo, ustanovljen v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2024/903. Kontrolni seznami iz Priloge k tej uredbi ter smernice in pojasnila, ki jih lahko Komisija izda v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2024/903, so v podporo organom javnega sektorja in subjektom Unije pri ocenjevanju njihove skladnosti s temi merili. To Komisiji omogoča, da izpolni svojo nalogo iz člena 12(9) Uredbe (EU) 2024/903 in poskrbi, da so informacije o interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih na voljo na portalu interoperabilne Evrope. Preverjanje in odobritev interoperabilnostnih regulativnih peskovnikov, ki ju opravi Komisija, ne pomenita ocene zakonitosti dejavnosti udeležencev v takih peskovnikih. Vsi udeleženci so še naprej v celoti odgovorni za svoje dejavnosti, kot je določeno v členu 12(5) Uredbe (EU) 2024/903. V skladu s členom 12(4) Uredbe (EU) 2024/903 pooblastila pristojnih organov za nadzor in popravne ukrepe v zvezi s temi peskovniki ostanejo nespremenjena.

(4)

Medtem ko so lahko interoperabilnostni regulativni peskovniki forum za različne oblike sodelovanja med koordinatorji interoperabilnostnega regulativnega peskovnika, zadevnimi regulatorji in drugimi akterji, je namen posebnega sporazuma o vzpostavitvi interoperabilnostnega regulativnega peskovnika jasno določiti, katere delovne metode so predvidene za sodelovanje med koordinatorji interoperabilnostnega regulativnega peskovnika in drugimi akterji. Iz posebnega sporazuma bi moralo biti jasno razvidno, katere vrste drugih akterjev se lahko pridružijo interoperabilnostnemu regulativnemu peskovniku ter kdaj v življenjski dobi interoperabilnostnega regulativnega peskovnika in pod katerimi pogoji lahko sodelujejo. To je potrebno, da se preprečijo morebitni škodljivi dejavniki za cilje interoperabilnostnega regulativnega peskovnika. Posebni sporazum o vzpostavitvi interoperabilnostnega regulativnega peskovnika bi moral zagotoviti tudi preglednost v zvezi z načrtovanimi interakcijami z akterji, ki morajo biti vključeni v postopek v skladu s pravom, ki se uporablja, kot je člen 11(1) Uredbe (EU) 2024/903, ki določa, da se interoperabilnostni regulativni peskovniki, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, upravljajo pod nadzorom nacionalnih organov za varstvo podatkov ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Potrebno sodelovanje nadzornih organov za varstvo podatkov je odvisno od različnih dejavnikov, kot so zapletenost postopkov obdelave podatkov v predvidenih projektih v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku, kategorije in količina zadevnih podatkov ter tveganja, povezana z obdelavo. Delovanje interoperabilnostnih regulativnih peskovnikov pod nadzorom organov za varstvo podatkov, kadar interoperabilnostni regulativni peskovniki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba razumeti kot dodatno nalogo organov za varstvo podatkov, ki jim je dodeljena z Uredbo (EU) 2024/903, in pogoj za pravilno delovanje interoperabilnostnih regulativnih peskovnikov. Glede na uporabo prava Unije o varstvu podatkov za vsako obdelavo osebnih podatkov v okviru izvajanja Uredbe (EU) 2024/903 bi bilo treba organom za varstvo podatkov zagotoviti potrebna sredstva za opravljanje njihovih novih nalog. Če so v interoperabilnostni regulativni peskovnik vključeni organi za varstvo podatkov iz različnih držav članic in na ravni EU, lahko sodelovanje teh organov temelji tudi na ustreznih mehanizmih iz člena 61 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (4) oziroma členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Za zagotovitev, da sodelovanje v interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih temelji na posebnem načrtu v skladu s členom 12(3) Uredbe (EU) 2024/903, bi morali koordinatorji regulativnega peskovnika izbrati enega ali več primernih projektov in zagotoviti vzpostavitev posebnega načrta za vsakega od njih, ki bi vseboval vse elemente iz člena 12(3) Uredbe (EU) 2024/903. Ali bodo posebni načrt za projekte, ki se izvajajo v interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih, pripravili koordinatorji regulativnega peskovnika ali drugi akterji, ki jih ti povabijo, bo odvisno od strukture upravljanja, ki se uporablja za interoperabilnostni regulativni peskovnik. Koordinatorji regulativnega peskovnika bi morali v celotni življenjski dobi interoperabilnostnega regulativnega peskovnika jasno določiti, kako bodo specifični rezultati vključeni v cilje regulativnega učenja v okviru interoperabilnostnega regulativnega peskovnika.

(6)

Za podporo takim ciljem člen 11(3) Uredbe (EU) 2024/903 določa, da lahko Komisija izda smernice in pojasnila. Komisija vzpostavi namenski vmesnik za informacije o interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih, prek katerega bodo objavljene ustrezne podrobnosti o vzpostavljenih interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih in projektih, ki se izvajajo v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku. Za spodbujanje širokega in pravičnega dostopa do interoperabilnostnih regulativnih peskovnikov bi morale biti informacije o tem, kako vzpostaviti interoperabilnostni regulativni peskovnik, v skladu s členom 12(9) Uredbe (EU) 2024/903 zlahka in enostavno dostopne potencialnim koordinatorjem regulativnega peskovnika na portalu interoperabilne Evrope. Portal interoperabilne Evrope lahko tudi olajša mreženje deležnikov, ki želijo vzpostaviti interoperabilnostni regulativni peskovnik ali se mu pridružiti. Portal bo tudi ključno orodje za zagotavljanje rezultatov učinkovitega regulativnega učenja. Na njem bodo objavljena končna poročila in z njimi povezana regulativna spoznanja, skupaj s povezanimi priporočili Odbora za interoperabilno Evropo.

(7)

Da bi se upoštevale specifične potrebe po razvoju, izpopolnjevanju, preizkušanju in potrjevanju inovativnih interoperabilnostnih rešitev, lahko koordinatorji regulativnega peskovnika v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku vključujejo druge fizične ali pravne osebe, kot so drugi akterji javnega sektorja, subjekti Unije, raziskovalne institucije, akterjev Govtech, vključno z MSP in zagonskimi podjetji, ter akterji iz umetnointeligenčnega inovacijskega ekosistema, če izpolnjujejo merila iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2024/903. To ne pomeni sprememb odgovornosti koordinatorjev interoperabilnostnega regulativnega peskovnika niti udeležencev, ki bi morali ob vstopu v interoperabilnostni regulativni peskovnik spoštovati pogoje posebnega sporazuma. Namen vključitve akterjev Govtech iz člena 12(1) je omogočiti bogatejši regulativni dialog v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku, olajšati izmenjavo pridobljenih izkušenj ter opredeliti spoznanja iz inovacijskega eksperimentiranja, tveganja in dobre prakse na področju standardizacije. Vključenost navedenih drugih akterjev v interoperabilnostni regulativni peskovnik bi lahko pripomogla tudi k pridobivanju sektorskega vpogleda in dostopa do podpore iz centrov za preizkušanje in eksperimentiranje ter evropskih vozlišč za digitalne inovacije. Inovativni pristopi k javnemu naročanju so lahko v sinergiji z interoperabilnostnimi regulativnimi peskovniki in jih podpirajo, saj omogočajo pravočasen dostop do virov, strokovnega znanja in tehnologij za nadzorovano eksperimentiranje. S tem se zagotavlja prožnost, potrebna za preizkušanje inovativnih rešitev, ob hkrati usklajenosti z regulativnimi cilji.

(8)

Za zagotovitev, da se pri vseh projektih, ki se izvajajo v interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih, spoštuje zasebnost podatkov, morajo koordinatorji regulativnega peskovnika in drugi akterji določiti dobro opredeljen pristop k nadaljnji obdelavi osebnih podatkov v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku, tj. osebnih podatkov, ki so bili prvotno zakonito zbrani za druge namene. Ta pristop bi moral biti skladen z vsemi zahtevami iz Uredbe (EU) 2024/903 in vsemi drugimi obveznostmi v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov. V posebnem sporazumu o vzpostavitvi interoperabilnostnega regulativnega peskovnika bi morali biti po potrebi že določeni elementi iz člena 11(4) Uredbe (EU) 2024/903. Pri pristopu bi bilo treba posebno pozornost nameniti hierarhičnemu pristopu k uporabi osebnih podatkov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da so obdelani podatki omejeni na to, kar je potrebno za delovanje interoperabilnostne rešitve, ki se razvija ali preizkuša v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku, tega delovanja pa ni mogoče učinkovito doseči z obdelavo anonimiziranih, sintetičnih ali drugih neosebnih podatkov, kot je določeno v členu 12(6), točka (b), Uredbe (EU) 2024/903. Kadar lahko obdelava osebnih podatkov omogoči nove sklepe o posameznikih, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo koordinatorji regulativnega peskovnika in tudi drugi akterji, vključeni v interoperabilnostni regulativni peskovnik, dokazati veljavno pravno podlago za operativno uporabo rezultatov peskovnika. Ta pravna podlaga se vključi v posebni načrt v skladu s členom 12(3), točka (g), Uredbe (EU) 2024/903, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz člena 12(6). Brez take pravne podlage operativnih osebnih podatkov iz peskovnika ni mogoče nadalje obdelovati. S to omejitvijo se preprečuje predvsem, da bi se interoperabilnostni regulativni peskovniki uporabljali za izmenjavo ali primerjavo podatkov med organi brez ustrezne pravne podlage.

(9)

Strukturiran pristop k ocenjevanju in spremljanju je bistven za spodbujanje varnega in produktivnega okolja za inovacije ob hkratnem ohranjanju odgovornosti in regulativne celovitosti v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku. V ta namen koordinatorji regulativnega peskovnika v skladu s členom 12(8) Uredbe (EU) 2024/903 Komisiji in Odboru za interoperabilno Evropo redno poročajo o napredku, rezultatih in izzivih. Poročanje bi moralo zajemati tudi oceno vidikov kakovosti podatkov, kot sta točnost in pravičnost ocen, podatkov ali sklepov, ustvarjenih med delovanjem peskovnika. Ta ocena je ključna za zagotovitev zanesljivosti in verodostojnosti rezultatov peskovnika, ki se bodo uporabljali operativno (npr. za odkrivanje goljufij, dodeljevanje subvencij ali registracijo osebnega stanja). Eksperimentiranje v interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih je lahko tudi priložnost za oceno trajnostnosti, energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov inovativnih interoperabilnostnih rešitev, ki so razvite, izpopolnjene, preizkušene ali potrjene v okviru interoperabilnostnega regulativnega peskovnika. Za zagotovitev stalnega nadzora bi bilo treba v postopku vzpostaviti mehanizem za tekoče zbiranje podatkov iz posameznih projektov, ki bi omogočal redno spremljanje napredka, obvladovanja tveganj in upoštevanja standardov peskovnika. Predloge in primeri, ki jih zagotovi Komisija in so na voljo na portalu interoperabilne Evrope, lahko v prihodnosti podprejo racionalizacijo poročanja, da bi vse strani lažje izpolnile in razumele rezultate interoperabilnostnih regulativnih peskovnikov.

(10)

Posebni sporazum o interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih bo v primeru bistvenih sprememb prvotnega posebnega sporazuma morda treba prenoviti. Take spremembe lahko med drugim vključujejo spremembe v zvezi s številom in identiteto koordinatorjev regulativnega peskovnika ali podaljšanje prvotno dogovorjenega časovnega okvira, potrebnega za doseganje ciljev peskovnika.

(11)

Če bi regulativni dialog in eksperimentiranje v interoperabilnostnih regulativnih peskovnikih zagotovila dovolj dokazov o varni uporabi interoperabilnostne rešitve, bi bilo treba te interoperabilnostne rešitve v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2024/903 deliti prek portala interoperabilne Evrope, po potrebi z neomejevalnimi pogoji za izdajanje licenc, kot je javna licenca Evropske unije.

(12)

Vsa pomembna tveganja, prepoznana med razvojem in preizkušanjem interoperabilnostnih rešitev v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku, bi bilo treba ustrezno zmanjšati, če to ni mogoče, pa postopek razvoja in preizkušanja začasno prekiniti. Z zahtevanim pristopom k obvladovanju tveganj na več ravneh, ki bi uravnotežil vlogo odgovornih za obvladovanje tveganj ter nadzor, ki ga izvajajo koordinatorji regulativnega peskovnika in pristojni organi, bi moralo biti zagotovljeno varno okolje za preizkušanje, izpopolnjevanje, razvoj ali potrjevanje interoperabilnostnih rešitev v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku. Koordinatorji regulativnega peskovnika bi morali odločati o postopku obvladovanja tveganj, pri tem upravljati komunikacijo med pristojnimi organi in odgovornimi za obvladovanje tveganj ter zagotoviti, da je vsak projekt v interoperabilnostnem regulativnem peskovniku skladen z vzpostavljenim načrtom za obvladovanje tveganj. Obvladovanje tveganj bi moralo temeljiti na drugih veljavnih postopkih za obvladovanje tveganj, npr. na področju kibernetske varnosti ali varstva osebnih podatkov, in zagotavljati popolno skladnost z njimi. Smernice in pojasnila na portalu interoperabilne Evrope lahko koordinatorjem regulativnega peskovnika v prihodnosti pomagajo najti ustrezno ureditev.

(13)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 25. marca 2025.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 22(1) Uredbe (EU) 2024/903 –