PRILOGA I

Kazalo

Cilj tega standarda in podjetja, za katera se uporablja

2

Zgradba standarda

3

Načela za pripravo poročila o trajnostnosti (osnovni in celoviti modul)

4

Osnovni modul

6

Osnovni modul – splošne informacije

6

B1 –

Podlaga za pripravo

12

B2 –

Prakse, politike in prihodnje pobude za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo

12

Osnovni modul – okoljske metrike

7

B3 –

Energija in emisije toplogrednih plinov

13

B4 –

Onesnaževanje zraka, vode in tal

13

B5 –

Biotska raznovrstnost

13

B6 –

Voda

14

B7 –

Raba virov, krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

14

Osnovni modul – socialne metrike

8

B8 –

Delovna sila – splošne značilnosti

14

B9 –

Delovna sila – zdravje in varnost

14

B10 –

Delovna sila – plačilo, kolektivna pogajanja in usposabljanje

14

Osnovni modul – metrike upravljanja

8

B11 –

Obsodbe in denarne kazni zaradi korupcije in podkupovanja

15

Celoviti modul

9

Celoviti modul – splošne informacije

9

C1 –

Strategija: poslovni model in trajnostnost – povezane pobude

15

C2 –

Opis praks, politik in prihodnjih pobud za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo

15

Celoviti modul – okoljske metrike

9

Premislek pri poročanju o emisijah TGP v okviru razkritja B3 (osnovni modul)

9

C3 –

Cilji zmanjšanja emisij TGP in podnebni prehod

16

C4 –

Podnebna tveganja

16

Celoviti modul – socialne metrike

10

C5 –

Dodatne (splošne) značilnosti delovne sile

17

C6 –

Dodatne informacije o lastni delovni sili – politike in postopki na področju človekovih pravic

17

C7 –

Resni incidenti v zvezi s človekovimi pravicami

17

Celoviti modul – metrike upravljanja

11

C8 –

Prihodki iz nekaterih dejavnosti in izključitev iz referenčnih vrednosti EU

17

C9 –

Razmerje pri zastopanosti spolov v organu upravljanja

18

Dodatek A:

Opredelitve pojmov

13

Dodatek B:

Seznam možnih vprašanj v zvezi s trajnostnostjo

20

Dodatek C:

Osnovne informacije za udeležence na finančnem trgu, ki so uporabniki informacij, pridobljenih z uporabo tega standarda (uskladitev z drugimi predpisi EU)

23

Cilj tega standarda in podjetja, za katera se uporablja

1.

Cilj tega prostovoljnega standarda je podpreti mikro, mala in srednja podjetja pri: (a) zagotavljanju informacij, ki bodo pomagale zadovoljiti potrebe po podatkih velikih podjetij, ki od svojih dobaviteljev zahtevajo informacije o trajnostnosti; (b) zagotavljanju informacij, ki bodo pomagale zadovoljiti potrebe bank in vlagateljev po podatkih, s čimer se bo podjetjem olajšal dostop do financiranja; (c) izboljšanju upravljanja vprašanj v zvezi s trajnostnostjo, s katerimi se soočajo, npr. okoljskih in družbenih izzivov, kot so onesnaževanje ter zdravje in varnost delavcev. To bo podprlo njihovo konkurenčno rast in okrepilo njihovo odpornost v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju; ter (d) prispevanju k bolj trajnostnemu in vključujočemu gospodarstvu.

2.

Ta standard je prostovoljen. Uporablja se za podjetja (1), katerih vrednostni papirji niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v Evropski uniji (ne kotirajo na borzi). V [členu 3 Direktive 2013/34/EU] so opredeljene tri kategorije malih in srednjih podjetij na podlagi njihove bilančne vsote, čistega prihodka in povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. (a) Mikropodjetje je podjetje, ki ne presega dveh od naslednjih omejitev: i. 450 000 EUR bilančne vsote; ii. 900 000 EUR čistega prihodka; in iii. povprečno 10 zaposlenih. (b) Malo podjetje je podjetje, ki ne presega dveh od naslednjih omejitev: i. 5 milijonov EUR bilančne vsote; ii. 10 milijonov EUR čistega prihodka; in iii. povprečno 50 zaposlenih. (c) Srednje podjetje je podjetje, ki ne presega dveh od naslednjih omejitev: i. 25 milijonov EUR bilančne vsote; ii. 50 milijonov EUR čistega prihodka; in iii. povprečno 250 zaposlenih.

3.

Ta podjetja ne spadajo na področje uporabe direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD), vendar se jim priporoča, da uporabljajo ta standard. V tem standardu so naslovljena ista vprašanja v zvezi s trajnostnostjo kot v evropskih standardih poročanja o trajnostnosti (ESRS) za velika podjetja. Vendar je sorazmeren in zato upošteva temeljne značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij. Mikropodjetja lahko uporabljajo le določene dele tega standarda, kot je poudarjeno v točki (a) odstavka 5.

4.

Pri pripravi tega standarda je bila skrbno upoštevana skladnost z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti za velika podjetja, hkrati pa so bile opredeljene sorazmerne zahteve. Ta standard za razliko od evropskih standardov poročanja o trajnostnosti za velika podjetja nima pravne veljave.

Zgradba standarda

5.

Ta standard ima dva modula, ki ju lahko podjetje uporabi za pripravo poročila o trajnostnosti: (a) osnovni modul: razkritji B1 in B2 ter osnovne metrike (B3 do B11). Ta modul je ciljni pristop za mikropodjetja in predstavlja minimalno zahtevo za ostala podjetja; ter (b) celoviti modul: v tem modulu so navedene podatkovne točke, ki jih bodo banke, vlagatelji in podjetja, ki so stranke podjetja, verjetno zahtevala poleg razkritij B1–B11, ki se zahtevajo v okviru osnovnega modula. V odstavku 24 spodaj so navedene razpoložljive možnosti za pripravo poročila o trajnostnosti na podlagi tega standarda z uporabo enega ali več teh modulov. Ko je modul izbran, ga je treba upoštevati v celoti (z možnostjo prilagoditve v skladu z odstavkom 22); vendar se vsaka postavka razkritja navede le, če se nanaša na posebne okoliščine podjetja.

6.

Uporaba osnovnega modula je predpogoj za uporabo celovitega modula.

7.

Dodatek A Opredelitve pojmov vključuje opredelitve pojmov, ki so uporabljeni v tem standardu. V celotnem prostovoljnem standardu za MSP so pojmi, opredeljeni v glosarju opredelitev (Dodatek A), zapisani v  krepkem ležečem tisku , razen kadar se opredeljeni pojem v istem odstavku uporabi večkrat.

Načela za pripravo poročila o trajnostnosti (osnovni in celoviti modul)

Upoštevanje tega standarda

8.

Ta standard določa zahteve, ki podjetju omogočajo, da zagotovi ustrezne informacije o naslednjem: (a) kako podjetje je in verjetno bo pozitivno oziroma negativno vplivalo na ljudi ali okolje v kratkoročnem, srednjeročnem ali dolgoročnem obdobju; in (b) kako so okoljska in družbena vprašanja vplivala ali bodo verjetno vplivala na finančni položaj, uspešnost in denarne tokove podjetja v kratkoročnem, srednjeročnem ali dolgoročnem obdobju.

9.

Podjetje sporoči informacije, ki so ustrezne, zanesljive, primerljive, razumljive in preverljive.

10.

Glede na vrsto dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, je primerno vključiti dodatne informacije (metrike in/ali opisna razkritja), ki niso zajete v tem standardu, da se razkrijejo vprašanja v zvezi s trajnostnostjo, ki so v sektorju podjetja pogosta (tj. s katerimi se običajno srečujejo podjetja ali subjekti, ki poslujejo v določeni panogi ali na določenem področju) ali ki so specifična za podjetje, saj to omogoča pripravo ustreznih, zanesljivih, primerljivih, razumljivih in preverljivih informacij. To vključuje upoštevanje informacij o emisijah toplogrednih plinov obsega 3 (glej odstavke 50 do 53 tega standarda). Dodatek B vsebuje seznam morebitnih vprašanj v zvezi s trajnostnostjo.

11.

Podjetje lahko metriko iz osnovnega in celovitega modula dopolni z dodatnimi kakovostnimi in/ali količinskimi informacijami, kadar je to primerno v skladu z odstavkom 10 zgoraj.

Primerjalne informacije

12.

Podjetje sporoči primerjalne informacije za preteklo leto, razen za metrike, ki so bile prvič razkrite. Podjetje sporoči primerjalne informacije iz drugega leta poročanja.

Načelo relevantnosti

13.

Nekatera razkritja se uporabljajo samo v določenih okoliščinah (2). Te okoliščine in informacije, ki jih je treba sporočiti le, če podjetje meni, da je to „relevantno“, so opredeljene v navodilih, ki so na voljo pri vsakem razkritju. Če se eno od teh razkritij izpusti, se šteje, da se ni relevantno.

Vključitev odvisnih podjetij v sporočene podatke

14.

Če je podjetje obvladujoče podjetje skupine, se priporoča, da pripravi poročilo o trajnostnosti na konsolidirani podlagi, vključno z informacijami svojih odvisnih podjetij.

15.

Če je obvladujoče podjetje pripravilo poročilo o trajnostnosti na konsolidirani podlagi, vključno z informacijami svojih odvisnih podjetij, so odvisna podjetja izvzeta iz obveznosti poročanja.

Časovni okvir in lokacija poročila o trajnostnosti

16.

Če se poročilo o trajnostnosti pripravi za potrebe velikih podjetij ali bank, ki zahtevajo letno posodabljanje, se pripravi vsako leto. Če podjetje pripravi računovodske izkaze, se poročilo o trajnostnosti pripravi za obdobje, ki je skladno s pripravo računovodskih izkazov. Če se določene podatkovne točke od prejšnjega leta poročanja niso spremenile, lahko podjetje navede, da ni bilo sprememb, in se sklicuje na informacije, navedene za zadevno podatkovno točko, v poročilu za prejšnje leto.

17.

Glavna naloga tega poročila je obveščanje dejanskih ali potencialnih poslovnih nasprotnih strank. Podjetje se lahko odloči, da bo svoje poročilo o trajnostnosti dalo na voljo javnosti. V tem primeru lahko podjetje svoje poročilo o trajnostnosti predstavi v ločenem oddelku poslovnega poročila, če ga ima. V nasprotnem primeru lahko podjetje svoje poročilo o trajnostnosti predstavi kot ločen dokument.

18.

Da bi se podjetje izognilo dvakratni objavi istih informacij, se lahko v svojem poročilu o trajnostnosti sklicuje na razkritja, objavljena v drugih dokumentih, do katerih je mogoče dostopati hkrati s poročilom o trajnostnosti (3).

Tajni in občutljivi podatki

19.

Kadar je zaradi razkritij v tem standardu treba razkriti tajne ali občutljive podatke , lahko podjetje take informacije izpusti. Če se podjetje odloči take informacije izpustiti, to navede pri razkritju B1 (glej odstavek 24).

Skladnost in povezave z razkritji v računovodskih izkazih

20.

Če podjetje pripravi tudi računovodske izkaze, morajo v skladu s tem standardom informacije iz njegovega poročila o trajnostnosti: (a) biti skladne s tem, kar se poroča v računovodskih izkazih za isto obdobje; in (b) biti predstavljene na način, ki olajšuje razumevanje povezanosti z informacijami, navedenimi v računovodskih izkazih, na primer z uporabo ustreznih navzkrižnih sklicevanj.

Osnovni modul

21.

Podjetje poroča o okoljskih in družbenih vprašanjih ter vprašanjih, povezanih s  poslovnim ravnanjem (skupaj „vprašanja v zvezi s trajnostnostjo“) s pomočjo spodnjih razkritij B1 do B11.

22.

Če želi podjetje zagotoviti bolj izčrpne informacije, lahko razkritjem doda tudi metrike, ki se zahtevajo v B1 do B11, izbere pa jih iz celovitega modula.

23.

Dodatne smernice o razkritjih B1 do B11 so na voljo v odstavkih 1 do 144 Priloge II k temu priporočilu.

OSNOVNI MODUL – SPLOŠNE INFORMACIJE

B1 –   Podlaga za pripravo

24.

Podjetje razkrije naslednje: (a) katero od naslednjih možnosti je izbralo: i. MOŽNOST A: Osnovni modul (samostojen); ali ii. MOŽNOST B: Osnovni modul in celoviti modul; (b) če je podjetje izpustilo razkritje, ker gre za tajne ali občutljive podatke (glej odstavek 19), navede, katero razkritje je izpustilo; (c) ali je bilo poročilo o trajnostnosti pripravljeno na individualni osnovi (tj. poročilo je omejeno le na podatke o podjetju) ali na konsolidirani osnovi (tj. poročilo vključuje podatke o podjetju in njegovih odvisnih podjetjih); (d) v primeru konsolidiranega poročila o trajnostnosti seznam odvisnih podjetij, zajetih v poročilu, vključno z njihovim registriranim naslovom (4); ter (e) naslednje informacije: i. pravna oblika podjetja; ii. razvrstitvena(-e) oznaka(-e) sektorja NACE; iii. velikost bilance stanja (skupna sredstva v denarnih enotah); iv. prihodek (v denarnih enotah); v. število zaposlenih , izraženo v številu zaposlenih ali v ekvivalentih polnega delovnega časa; vi. država primarnih dejavnosti in lokacija pomembnih sredstev; ter vii. geolokacija mest , ki jih ima podjetje v lasti, jih najema ali upravlja.

25.

Če je podjetje pridobilo kakršen koli certifikat ali oznako, povezano s trajnostnostjo, mora navesti njihov kratek opis (vključno z izdajatelji certifikatov ali oznak, datumom in oceno, če je to ustrezno).

B2 –   Prakse, politike in prihodnje pobude za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo

26.

Če je podjetje uvedlo posebne prakse, politike ali prihodnje pobude za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo, to navede. Podjetje navede, ali ima: (a) prakse. Prakse v zvezi s tem lahko vključujejo na primer prizadevanja za zmanjšanje porabe vode in električne energije v podjetju, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali preprečevanje onesnaževanja, pobude za izboljšanje varnosti proizvodov ter sedanje pobude za izboljšanje delovnih pogojev in enake obravnave na delovnem mestu, trajnostno usposabljanje zaposlenih v podjetju in partnerstva, povezana s projekti na področju trajnostnosti; (b) politike o vprašanjih v zvezi s trajnostnostjo, ne glede na to, ali so javno dostopne, in vse ločene okoljske, družbene ali upravljavske politike za obravnavanje vprašanj trajnostnosti; (c) vse prihodnje pobude ali v prihodnost usmerjene načrte, ki se izvajajo glede vprašanj v zvezi s trajnostnostjo; ter (d) cilje za spremljanje izvajanja politik in napredka, doseženega pri doseganju teh ciljev.

27.

Take prakse, politike in prihodnje pobude vključujejo ukrepe podjetja za zmanjšanje negativnih vplivov ter povečanje pozitivnih učinkov na ljudi in okolje, da bi s tem prispevalo k bolj trajnostnemu gospodarstvu. Dodatek B vsebuje seznam morebitnih vprašanj v zvezi s trajnostnostjo, ki bi lahko bila obravnavana v tem razkritju. Podjetje lahko za poročanje o teh informacijah uporabi predlogo iz odstavka 14 Priloge II k temu priporočilu.

28.

Če podjetje poroča tudi o celovitem modulu, informacije iz razkritja B2 dopolni s podatkovnimi točkami iz razkritja C2.

OSNOVNI MODUL – OKOLJSKE METRIKE

B3 –   Energija in emisije toplogrednih plinov

29.

Podjetje razkrije svojo skupno porabo energije v MWh, razčlenjeno v skladu s spodnjo preglednico, če lahko pridobi potrebne informacije za tako razčlenitev:   Iz obnovljivih virov Iz neobnovljivih virov Skupaj Električna energija (kot se odraža v računih za elektriko)       Goriva

30.

Podjetje razkrije svojo oceno bruto emisij toplogrednih plinov (TGP) v tonah ekvivalenta CO2 (tCO2eq) ob upoštevanju vsebine standarda za podjetja iz Protokola o toplogrednih plinih (različica 2004), vključno z: (a) emisijami TGP obsega 1 v tCO2eq (iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja) ter (b) lokacijskimi emisijami obsega 2 v tCO2eq (tj. emisije iz proizvodnje kupljene energije, kot so električna energija, toplota, para ali hlajenje).

31.

Podjetje razkrije svojo intenzivnost toplogrednih plinov, izračunano tako, da se bruto emisije toplogrednih plinov (TGP) , razkrite v skladu z odstavkom 30, delijo s „prihodkom (v denarnih enotah)“, razkritim v skladu z odstavkom 24(e)(iv) (5).

B4 –   Onesnaževanje zraka, vode in tal

32.

Če je podjetje že po zakonu ali drugih nacionalnih predpisih dolžno poročati pristojnim organom o svojih emisijah onesnaževal, ali če o njih prostovoljno poroča v skladu s sistemom okoljskega ravnanja, razkrije onesnaževala, ki jih pri lastnih dejavnostih izpušča v zrak, vodo in tla, z navedbo količine za vsako onesnaževalo. Če so te informacije že javno dostopne, se lahko podjetje namesto tega sklicuje na dokument, v katerem so navedene, na primer z navedbo ustrezne povezave URL ali vstavitvijo hiperpovezave.

B5 –   Biotska raznovrstnost

33.

Podjetje razkrije število in površino (v hektarih ali m2) mest , ki so v njegovi lasti, jih ima v najemu ali jih upravlja na občutljivem območju biotske raznovrstnosti ali v njegovi bližini .

34.

Podjetje lahko razkrije naslednje metrike, povezane z  rabo zemljišč (v hektarih ali m)2): (a) skupno rabo zemljišč; (b) skupno zatesnjeno območje; (c) skupno območje, usmerjeno v naravo , ki se nahaja na lokaciji mesta, in (d) skupno območje, usmerjeno v naravo , ki se nahaja izven lokacije mesta.

B6 –   Voda

35.

Podjetje razkrije svoj skupni odvzem vode , tj. količino vode, ki je bila vnesena v meje organizacije (ali objekta); poleg tega podjetje ločeno navede količino vode, odvzete na mestih , ki se nahajajo na območjih velikega vodnega stresa.

36.

Če ima podjetje vzpostavljene proizvodne procese, ki znatno porabljajo vodo (npr. procese uporabe toplotne energije, kot sta sušenje ali proizvodnja električne energije, proizvodnjo blaga, namakanje v kmetijstvu itd.), razkrije svojo porabo vode , izračunano kot razliko med odvzemom vode in izpustom vode iz proizvodnih procesov.

B7 –   Raba virov, krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

37.

Podjetje razkrije, ali uporablja načela krožnega gospodarstva in, če jih, kako jih uporablja.

38.

Podjetje razkrije naslednje: (a) skupno letno količino nastalih odpadkov, razčlenjeno po vrsti odpadkov (nenevarni in nevarni); (b) skupno letno količino odpadkov, preusmerjenih v  recikliranje ali ponovno uporabo; ter (c) če podjetje deluje v sektorju, ki uporablja znatne snovne tokove (na primer proizvodnja, gradbeništvo, pakiranje ali drugo), letni masni pretok zadevnih uporabljenih materialov.

OSNOVNI MODUL – SOCIALNE METRIKE

B8 –   Delovna sila – splošne značilnosti

39.

Podjetje razkrije število zaposlenih , izraženo v številu zaposlenih ali ekvivalentu polnega delovnega časa za naslednje metrike: (a) vrsta pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas); (b) spol in (c) država pogodbe o zaposlitvi, če podjetje deluje v več kot eni državi.

40.

Če ima podjetje 50 ali več zaposlenih , razkrije stopnjo fluktuacije zaposlenih za obdobje poročanja.

B9 –   Delovna sila – zdravje in varnost

41.

Podjetje razkrije naslednje informacije v zvezi s svojimi zaposlenimi : (a) število in stopnjo zavedljivih z delom povezanih nezgod; in (b) število smrti zaradi z delom povezanih poškodb in bolezni.

B10 –   Delovna sila – plačilo, kolektivna pogajanja in usposabljanje

42.

Podjetje razkrije naslednje: (a) ali zaposleni prejemajo plačilo , ki je enako ali višje od veljavne minimalne plače v državi, za katero poroča, določene neposredno z nacionalnim zakonom o minimalni plači ali s  kolektivno pogodbo ; (b) plačno vrzel med zaposlenimi ženskami in moškimi v odstotkih. Podjetje lahko to razkritje izpusti, če je število zaposlenih manjše od 150, pri čemer je treba upoštevati, da se bo ta prag 7. junija 2031 zmanjšal na 100 zaposlenih; (c) odstotek zaposlenih , zajetih s  kolektivnimi pogodbami ; in (d) povprečno število ur usposabljanja na leto na zaposlenega , razčlenjeno po spolu.

OSNOVNI MODUL – METRIKE UPRAVLJANJA

B11 –   Obsodbe in denarne kazni zaradi korupcije in podkupovanja

43.

V primeru obsodb in denarnih kazni v obdobju poročanja podjetje razkrije število obsodb in skupni znesek denarnih kazni, naloženih zaradi kršitve zakonodaje o  korupciji in podkupovanju .

Celoviti modul

44.

Ta modul navaja razkritja, s katerimi se na celovit način zadovoljijo potrebe poslovnih partnerjev podjetja, kot so vlagatelji, banke in poslovne stranke, po informacijah, poleg tistih, ki so vključene v osnovni modul. V razkritjih iz tega modula se odražajo obveznosti udeležencev na finančnem trgu in poslovnih strank v skladu z ustreznimi zakoni in predpisi. Odražajo se tudi informacije, ki jih poslovni partnerji potrebujejo za oceno profila tveganja glede trajnostnosti podjetja, npr. kot (potencialnega) dobavitelja ali (potencialnega) posojilojemalca.

45.

V spodnjem besedilu je naveden seznam razkritij od C1 do C9, ki jih je treba upoštevati in o njih poročati, če se uporabljajo za poslovanje in organizacijo podjetja. Če se eno od teh razkritij izpusti, se šteje, da se ni relevantno.

46.

Dodatne smernice o razkritjih C1 do C9 so na voljo v odstavkih 145 do 180 Priloge II k temu priporočilu.

CELOVITI MODUL – SPLOŠNE INFORMACIJE

C1 –   Strategija: poslovni model in trajnostnost – povezane pobude

47.

Podjetje razkrije ključne elemente svojega poslovnega modela in strategije, vključno z: (a) opisom pomembnih skupin proizvodov in/ali storitev, ki jih ponuja; (b) opisom pomembnih trgov, na katerih podjetje posluje (kot so medpodjetniško poslovanje, veleprodajni in maloprodajni trgi, države); (c) opisom glavnih poslovnih odnosov (kot so ključni dobavitelji, stranke, distribucijski kanali); ter (d) če strategija vključuje ključne elemente, ki se nanašajo na vprašanja v zvezi s trajnostnostjo ali vplivajo nanje, kratek opis teh ključnih elementov.

C2 –   Opis praks, politik in prihodnjih pobud za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo

48.

Če je podjetje uvedlo posebne prakse, politike ali prihodnje pobude za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo, o katerih je že poročalo v okviru razkritja B2 v osnovnem modulu, jih na kratko opiše. Podjetje lahko v ta namen uporabi predlogo iz odstavka 149 Priloge II k temu priporočilu.

49.

Podjetje lahko, kadar jo je določilo, navede najvišjo raven, na kateri delujejo njegovi zaposleni in ki je odgovorna za izvajanje navedenih politik.

CELOVITI MODUL – OKOLJSKE METRIKE

Premislek pri poročanju o emisijah TGP v okviru razkritja B3 (osnovni modul)

50.

Glede na vrsto dejavnosti, ki jih opravlja podjetje, je lahko primerno razkriti količinske opredelitve njegovih emisij TGP obsega 3 (glej odstavek 10 tega standarda), da se zagotovijo ustrezne informacije o  vplivih vrednostne verige podjetja na podnebne spremembe.

51.

Emisije obsega 3 so posredne emisije TGP (razen obsega 2), ki izhajajo iz vrednostne verige podjetja. Vključujejo dejavnosti, ki so višje v verigi dejavnosti podjetja (npr. kupljeno blago in storitve, kupljeno investicijsko blago, prevoz kupljenega blaga itd.), in dejavnosti, ki so nižje v verigi dejavnosti podjetja (npr. prevoz in distribucija proizvodov podjetja, uporaba prodanih proizvodov, naložbe itd.).

52.

Če se podjetje odloči, da bo navedlo to metriko, se mora sklicevati na 15 vrst emisij TGP obsega 3, opredeljenih v standardu za podjetja iz Protokola o TGP in podrobno opisanih v standardu za obračunavanje emisij (obsega 3) iz vrednostne verige podjetij in poročanje o njih iz Protokola o TGP. Podjetje pri poročanju o emisijah TGP obsega 3 vključi pomembne kategorije obsega 3 (v skladu s standardom za obračunavanje emisij (obsega 3) iz vrednostne verige podjetij in poročanje o njih) na podlagi lastne ocene ustreznih kategorij obsega 3. Podjetja lahko najdejo dodatne smernice o posebnih metodah izračuna za vsako kategorijo v tehničnih smernicah Protokola o TGP za izračun emisij obsega 3.

53.

Če podjetje pri poročanju o emisijah obsega 1 in obsega 2 razkrije informacije o svojih emisijah obsega 3, ki so specifične za subjekt, jih mora predstaviti skupaj z informacijami, ki se zahtevajo v okviru razkritja B3 – Energija in emisije toplogrednih plinov.

C3 –   Cilji zmanjšanja emisij TGP in podnebni prehod

54.

Če je podjetje določilo cilje za zmanjšanje emisij TGP, razkrije svoje cilje v absolutnih vrednostih za emisije obsega 1 in obsega 2. V skladu z odstavki 50 do 53 zgoraj in če je določilo cilje za zmanjšanje emisij obsega 3, mora določiti tudi cilje za znatne emisije obsega 3. Še zlasti navede naslednje: (a) ciljno leto in vrednost ciljnega leta; (b) izhodiščno leto in vrednost izhodiščnega leta; (c) enote, ki se uporabljajo za cilje ; (d) delež obsega 1, obsega 2 in, če je razkrit, obsega 3, na katere se cilj nanaša; ter (e) seznam glavnih ukrepov, ki jih namerava izvesti za dosego svojih ciljev .

55.

Če je podjetje, ki posluje v sektorjih z velikim vplivom na podnebje (6) sprejelo načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb, lahko navede informacije o njem, vključno s pojasnilom, kako prispeva k zmanjšanju emisij TGP.

56.

Če podjetje deluje v sektorjih z velikim vplivom na podnebje in nima vzpostavljenega načrta za prehod za blažitev podnebnih sprememb, navede, ali ga bo sprejelo in kdaj.

C4 –   Podnebna tveganja

57.

Če je podjetje opredelilo s podnebjem povezane nevarnosti in prehodnostna tveganja, ki za podjetje predstavljajo skupna s podnebjem povezana tveganja: (a) na kratko opiše takšne s podnebjem povezane nevarnosti in prehodnostna tveganja; (b) razkrije, kako je ocenilo izpostavljenost in občutljivost svojih sredstev, dejavnosti in vrednostne verige tem nevarnostim in prehodnostnim tveganjem; (c) razkrije časovna obdobja vseh opredeljenih s podnebjem povezanih nevarnosti in prehodnostnih tveganj; ter (d) razkrije, ali je sprejelo ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam za vse s podnebjem povezane nevarnosti in prehodnostna tveganja.

58.

Podjetje lahko razkrije morebitne škodljive učinke podnebnih tveganj, ki lahko vplivajo na njegovo finančno uspešnost ali poslovanje v kratkoročnem, srednjeročnem ali dolgoročnem obdobju, pri čemer navede, ali tveganja ocenjuje kot visoka, srednja ali nizka.

CELOVITI MODUL – SOCIALNE METRIKE

C5 –   Dodatne (splošne) značilnosti delovne sile

59.

Če ima podjetje 50 ali več zaposlenih , lahko razkrije razmerje med številom žensk in moških na ravni višjega vodstva za obdobje poročanja.

60.

Če ima podjetje 50 ali več zaposlenih , lahko razkrije število samozaposlenih, pri katerih se ne upoštevajo osebje, ki dela izključno za podjetje, in začasno zaposleni, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem ‘zaposlovalne dejavnosti’.

C6 –   Dodatne informacije o lastni delovni sili – politike in postopki na področju človekovih pravic

61.

Podjetje razkrije odgovore na naslednja vprašanja. (a) Ali ima podjetje kodeks ravnanja oziroma politiko za področje človekovih pravic za lastno delovno silo ? (DA/NE) (b) Če je odgovor pritrdilen, ali to zajema: i. delo otrok (DA/NE); ii. prisilno delo (DA/NE); iii. trgovino z ljudmi (DA/NE); iv. diskriminacijo (DA/NE); v. preprečevanje nezgod (DA/NE); ali vi. drugo? (DA/NE, če je odgovor pritrdilen, opredelite). (c) Ali ima podjetje mehanizem za obravnavanje pritožb za lastno delovno silo ? (DA/NE)

C7 –   Resni incidenti v zvezi s človekovimi pravicami

62.

Podjetje razkrije odgovore na naslednja vprašanja: (a) Ali je podjetje pri lastni delovni sili potrdilo incidente v zvezi z: i. delom otrok (DA/NE); ii. prisilnim delom (DA/NE); iii. trgovino z ljudmi (DA/NE); iv. diskriminacijo (DA/NE); ali v. drugim? (DA/NE, če je odgovor pritrdilen, opredelite). (b) Če je odgovor pritrdilen, lahko podjetje opiše ukrepe , ki jih sprejema za obravnavanje zgoraj opisanih incidentov . (c) Ali je podjetje seznanjeno s kakršnimi koli incidenti , v katere so vpleteni delavci v vrednostni verigi , prizadete skupnosti , potrošniki in končni uporabniki ? Če je odgovor pritrdilen, opredelite.

CELOVITI MODUL – METRIKE UPRAVLJANJA

C8 –   Prihodki iz nekaterih dejavnosti in izključitev iz referenčnih vrednosti EU

63.

Če je podjetje dejavno v enem ali več od naslednjih sektorjev, razkrije prihodke, ki so povezani in izhajajo iz dejavnosti: (a) na področju spornega orožja (protipehotne mine, kasetno strelivo, kemično orožje in biološko orožje); (b) na področju pridelave in proizvodnje tobaka; (c) na področju fosilnih goriv (premog, nafta in plin) (tj. podjetje ustvarja prihodke z raziskovanjem, rudarjenjem, pridobivanjem, proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem, rafiniranjem ali distribucijo, vključno s prevozom, skladiščenjem in trgovanjem s fosilnimi gorivi, kot so opredeljeni v členu 2, točka 62, Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7)), vključno z razčlenitvijo prihodkov od premoga, nafte in plina; ali (d) na področju proizvodnje kemikalij, če je podjetje proizvajalec pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov.

64.

Podjetje razkrije, ali je izključeno iz kakršnih koli referenčnih vrednosti EU, ki so usklajene s Pariškim sporazumom, kot je opisano v odstavku 177 Priloge II k temu priporočilu.

C9 –   Razmerje pri zastopanosti spolov v organu upravljanja

65.

Če ima podjetje organ upravljanja, mora razkriti ustrezno razmerje zastopanosti spolov.

---

(1)  To vključuje samozaposlene osebe, podjetja brez pravne osebnosti in mikropodjetja, ki kotirajo na borzi.

(2)  Na primer, v primeru pravne zahteve po razkritju določenih informacij ali že prostovoljnega razkritja določenih informacij prek sistema ravnanja z okoljem.

(3)  Podjetje lahko v prihodnji spletni različici prostovoljnega standarda za MSP, kadar je to primerno, namesto v poročilu o trajnostnosti navede razkritja, objavljena v drugih dokumentih, in sicer na podlagi sklicevanja. Takšno sklicevanje se navede z vključitvijo številke strani ustreznega vira, pod pogojem, da je format PDF izvirnega dokumenta na voljo tudi v spletni različici.

(4)  Registriran naslov je uradni naslov podjetja.

(5)  V prihodnji spletni različici prostovoljnega standarda za MSP bo to samodejno izračunano.

(6)  Podnebni sektorji z velikim vplivom so sektorji s področij A do H in M NACE, kot je opredeljeno v Prilogi I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/137.

(7)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

Dodatek A

Opredelitve pojmov

Ta dodatek je sestavni del standarda.

Opredeljen pojem	Opredelitev
Preprečevanje nezgod	Preprečevanje nezgod se nanaša na politike in pobude za preprečevanje nesreč na delovnem mestu ter zagotavljanje varnosti in dobrega počutja zaposlenih. To ne vključuje le ukrepov za zmanjšanje fizičnih tveganj, temveč tudi spodbujanje varnega in vključujočega delovnega okolja brez diskriminacije in nadlegovanja.
Ukrepi	Ukrepi se nanašajo na (i) ukrepe in akcijske načrte (vključno z načrti prehoda), ki se izvajajo za zagotovitev, da podjetje doseže zastavljene cilje, ter s katerimi si podjetje prizadeva obravnavati pomembne vplive, tveganja in priložnosti, ter (ii) odločitve o njihovi podpori s finančnimi, človeškimi ali tehnološkimi viri.
Prizadete skupnosti	Ljudje ali skupine, ki živijo ali delajo na istem geografskem območju in na katere podjetje, ki poroča, vpliva ali lahko vpliva s svojimi dejavnostmi ali višjim in nižjim delom svoje vrednostne verige. Prizadete skupnosti lahko segajo od skupnosti, ki živijo poleg lokacij, kjer podjetje izvaja dejavnosti (lokalne skupnosti), do skupnosti, ki živijo na bolj oddaljenih območjih. Prizadete skupnosti vključujejo dejansko in morebitno prizadeta domorodna ljudstva.
Občutljivo območje biotske raznovrstnosti	Občutljiva območja biotske raznovrstnosti vključujejo: Omrežje zavarovanih območij Natura 2000, Unescova območja svetovne dediščine in ključna območja biotske raznovrstnosti ter druga zavarovana območja iz Dodatka D Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139.
Podkupovanje	Nepošteno napeljevanje nekoga k ravnanju v korist tistega, ki napeljuje, z darili ali denarjem ali drugimi spodbudami.
Poslovno ravnanje	Naslednje zadeve se obravnavajo skupaj kot „poslovno ravnanje ali zadeve v zvezi s poslovnim ravnanjem“: (a) poslovna etika in korporativna kultura, vključno z dejavnostmi proti korupciji in podkupovanju, zaščito žvižgačev in dobrobitjo živali; (b) upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami, zlasti v zvezi zamudami pri plačilih malim in srednjim podjetjem; (c) dejavnosti in zaveze podjetja v zvezi s izvajanjem političnega vpliva, vključno z lobističnimi dejavnostmi.
Delo otrok	Delo, ki otroke prikrajša za njihovo otroštvo, možnosti in dostojanstvo ter škoduje njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju. To vključuje delo, ki je duševno, telesno, družbeno ali moralno nevarno in/ali posega v njihovo šolanje (ker jim preprečuje možnost šolanja).
Kolektivna pogajanja	Vsa pogajanja, ki potekajo med delodajalcem, skupino delodajalcev ali eno ali več organizacijami delodajalcev na eni strani in enim ali več sindikati, ali če teh ni, predstavniki delavcev, ki so jih delavci ustrezno izvolili in pooblastili v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi, na drugi, za: (i) določitev delovnih pogojev in pogojev zaposlitve in/ali (ii) ureditev odnosov med delodajalci in delavci in/ali ureditev odnosov med delodajalci ali njihovimi organizacijami in organizacijami delavcev.
Korupcija	Zloraba zaupanih pooblastil za pridobitev zasebnih koristi, ki jo lahko izvršijo posamezniki ali organizacije. Vključuje prakse, kot so plačila za pospešitev postopkov, goljufija, izsiljevanje, nedovoljeno dogovarjanje in pranje denarja. Vključuje tudi ponujanje ali prejemanje daril, posojil, plačil, nagrad ali drugih ugodnosti kateri koli osebi ali s strani katere koli osebe kot spodbude za nepošteno ali nezakonito ravnanje ali ravnanje, ki pomeni kršitev zaupanja v poslovno ravnanje podjetja. Vključuje lahko prejemke v denarju ali naravi, kot so brezplačni izdelki, darila in počitnice, ali posebne osebne storitve, zagotovljene za pridobitev neustrezne prednosti ali ustvarjanje moralnega pritiska za pridobitev take prednosti.
Potrošniki	Posameznik, ki zase ali za druge pridobi, porabi ali uporabi blago in storitve za osebno uporabo, ne za nadaljnjo prodajo, komercialne ali trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne namene.
Tajni podatki	Tajni podatki EU, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (2013/488/EU) ali kot jih za tajne opredeli ena od držav članic, pri čemer so označeni v skladu z Dodatkom B k navedenemu sklepu Sveta. „Tajni podatek EU“ pomeni vsak podatek z oznako stopnje tajnosti EU, katerega nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Evropske unije ali eni ali več državam članicam. Tajni podatki se lahko razvrstijo v štiri stopnje: top secret, secret, confidential, restricted (na podlagi opredelitve iz Sklepa Sveta).
Načela krožnega gospodarstva	Načela evropskega krožnega gospodarstva so uporabnost; ponovna uporabnost; popravljivost; razstavljanje; ponovna izdelava ali obnova; recikliranje; kroženje v okviru biološkega kroga; druga morebitna optimizacija rabe proizvodov in materialov.
Prilagajanje podnebnim spremembam	Proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam ter njihovim vplivom.
Fizična tveganja, povezana s podnebjem	Tveganja, ki so posledica podnebnih sprememb, ki lahko temeljijo na dogodkih (akutna) ali na dolgoročnejših (kronična) spremembah podnebnih vzorcev. Akutna fizična tveganja nastanejo zaradi posebnih nevarnosti, zlasti vremenskih dogodkov, kot so nevihte, poplave, požari ali vročinski valovi. Kronična fizična tveganja nastanejo zaradi dolgoročnejših sprememb podnebja, kot so spremembe temperature in njihov vpliv na dvigovanje morske gladine, manjša razpoložljivost vode, izguba biotske raznovrstnosti ter spremembe proizvodne sposobnosti zemljišč in prsti.
Neposredne emisije TGP (obseg 1)	Neposredne emisije TGP iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja.
Diskriminacija	Diskriminacija je lahko neposredna ali posredna. Neposredna diskriminacija se pojavi, ko je posameznik obravnavan manj ugodno, kot se obravnavajo ali bi se obravnavali drugi v podobnem položaju. Posredna diskriminacija se pojavi, ko je oseba ali skupina oseb z istimi značilnostmi zaradi navidezno nevtralnega predpisa v manj ugodnem položaju.
Zaposleni	Posameznik, ki je v delovnem razmerju s podjetjem v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso.
Končni uporabniki	Posamezniki, ki končno uporabljajo ali naj bi končno uporabljali posamezen proizvod ali storitev.
Prisilno delo	Vsako delo ali storitev, ki se od katere koli osebe zahteva pod grožnjo kazni in za katero se ta oseba ni prostovoljno ponudila v skladu s Konvencijo MOD o prisilnem ali obveznem delu iz leta 1930 (št. 29). Izraz zajema vse situacije, v katerih so osebe s kakršnimi koli sredstvi prisiljene opravljati delo.
Pritožbeni mehanizem	Vsi rutinski, državni ali nedržavni, sodni ali izvensodni postopki, po katerih lahko deležniki vložijo pritožbe in zahtevajo popravne ukrepe. Primeri državnih sodnih in zunajsodnih pritožbenih mehanizmov so med drugim sodišča, delovna sodišča, nacionalne institucije za človekove pravice, nacionalne kontaktne točke na podlagi smernic OECD za večnacionalna podjetja, uradi varuha človekovih pravic, agencije za varstvo potrošnikov, organi za regulativni nadzor in vladni uradi za pritožbe. Nedržavni pritožbeni mehanizmi vključujejo mehanizme, ki jih podjetje upravlja samo ali skupaj z deležniki, kot so pritožbeni mehanizmi na operativni ravni in kolektivna pogajanja, vključno z mehanizmi, vzpostavljenimi s kolektivnimi pogajanji. Poleg tega vključujejo mehanizme, ki jih upravljajo panožna združenja, mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe ali skupine več deležnikov. Pritožbene mehanizme na operativni ravni upravlja organizacija sama ali v sodelovanju z drugimi osebami ter so neposredno dostopni deležnikom organizacije. Mehanizmi omogočajo zgodnjo in neposredno opredelitev in obravnavo pritožb, s čimer se prepreči stopnjevanje škode in pritožb. Poleg tega zagotavljajo pomembne povratne informacije o učinkovitosti skrbnega pregleda organizacije, ki jih sporočijo neposredno prizadete osebe. V skladu z vodilnim načelom 31 ZN so učinkoviti pritožbeni mehanizmi verodostojni, dostopni, predvidljivi, pravični, pregledni in združljivi s pravicami ter vir stalnega učenja. Učinkoviti pritožbeni mehanizmi na operativni ravni poleg teh meril temeljijo tudi na sodelovanju in dialogu. Organizacija morda težje oceni učinkovitost pritožbenih mehanizmov, pri katerih sodeluje, v primerjavi z mehanizmi, ki jih vzpostavi sama.
Toplogredni plini (TGP)	Za namene tega standarda se kot toplogredni plini šteje šest plinov, navedenih v Kjotskem protokolu: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N2O), dušikov trifluorid (NF3), fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6).
Upravljanje	Upravljanje je sistem pravil, praks in postopkov, s katerimi se podjetje vodi in nadzira.
Bruto emisije toplogrednih plinov (TGP)	Bruto emisije toplogrednih plinov (TGP) so skupne emisije TGP, ki jih podjetje sprosti v ozračje, brez upoštevanja kakršnih koli odbitkov za odvzeme ogljika ali drugih prilagoditev.
Nevarni odpadki	Odpadki, ki kažejo eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih.
Trgovina z ljudmi	Novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb, vključno z izmenjavo ali prenosom nadzora nad temi osebami, z uporabo grožnje, sile ali drugih oblik prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, zaradi izkoriščanja.
Incident	Tožba ali pritožba, vložena po formalnem postopku pri podjetju ali pristojnih organih, ali primer neskladnosti, ki ga podjetje ugotovi po vzpostavljenih postopkih. Vzpostavljeni postopki za ugotavljanje primerov neskladnosti lahko vključujejo revizije sistemov upravljanja, formalne programe spremljanja ali pritožbene mehanizme.
Posredne emisije TGP (obseg 2)	Posredne emisije so posledica delovanja podjetja, vendar nastanejo pri virih, ki so v lasti ali pod nadzorom drugega podjetja. Emisije TGP obsega 2 so posredne emisije iz proizvodnje kupljene ali pridobljene električne energije, pare in toplote ali hlajenja, ki jih porabi podjetje.
Vpliv	Vpliv se nanaša na učinek, ki ga ima ali bi ga lahko imela organizacija na gospodarstvo, okolje in ljudi, vključno z učinki na njihove človekove pravice, zaradi dejavnosti ali poslovnih odnosov organizacije. Vplivi so lahko dejanski ali morebitni, negativni ali pozitivni, kratkoročni ali dolgoročni, namerni ali nenamerni, neposredni ali posredni in popravljivi ali nepopravljivi. Ti vplivi kažejo negativen ali pozitiven prispevek organizacije k trajnostnemu razvoju. Vplivi na gospodarstvo, okolje in ljudi so medsebojno povezani. Vplivi organizacije na okolje se nanašajo na vplive na žive organizme in nežive elemente, vključno z zrakom, zemljo, vodo in ekosistemi. Organizacija lahko vpliva na okolje, na primer z uporabo energije, zemlje, vode in drugih naravnih virov. Vplivi organizacije na ljudi se nanašajo na vplive na posameznike in skupine, kot so skupnosti, ranljive skupine ali družba. To vključuje vplive, ki jih ima organizacija na človekove pravice. Organizacija lahko vpliva na ljudi na primer prek svojih praks zaposlovanja (npr. s plačami, ki jih izplačuje zaposlenim), svoje dobavne verige (npr. z delovnimi pogoji delavcev dobaviteljev) ter svojih proizvodov in storitev (npr. z njihovo varnostjo ali dostopnostjo).
Raba zemljišča (in njene spremembe)	Človekova raba določenega območja za določen namen (na primer za stanovanja, kmetijstvo, rekreacijo, industrijo itd.). Nanjo vpliva pokrovnost tal (trava, asfalt, drevesa, gola tla, voda itd.). Sprememba rabe zemljišča se nanaša na spremembo rabe ali upravljanja zemljišč s strani ljudi, zaradi česar se lahko spremeni pokrovnost tal.
Lokacijske emisije obsega 2	Emisije iz električne energije, toplote, pare in hlajenja, ki jih podjetje, ki poroča, kupi ali pridobi in porabi, izračunane z metodo „dodelitve“ na podlagi lokacije, s katero se emisije generatorjev dodelijo končnim uporabnikom. Odražajo povprečno intenzivnost emisij omrežij, na katerih pride do porabe energije, in vključujejo predvsem podatke povprečnih faktorjev emisij omrežja. Tipični viri emisij obsega 2 so kakršna koli oprema, ki porablja električno energijo (električni motorji, luči, stavbe itd.), toplota (ogrevanje v industrijskih procesih, stavbah itd.), para (industrijski procesi) in hlajenje (industrijski procesi, stavbe itd.).
Območje, usmerjeno v naravo	„Območje, usmerjeno v naravo“, je območje, ki je namenjeno predvsem ohranjanju ali obnovi narave. Lahko se nahajajo na lokaciji in vključujejo elemente, kot so streha, fasada, odvajanje vode, ki so zasnovani za spodbujanje biotske raznovrstnosti. Območja, usmerjena v naravo, se lahko nahajajo tudi izven lokacije organizacije, pod pogojem da je območje v lasti organizacije, ga slednja (so)upravlja in je namenjeno predvsem spodbujanju biotske raznovrstnosti.
V bližini (občutljivega območja biotske raznovrstnosti)	Pojem „v bližini“ se v okviru razkritja B5 – Biotska raznovrstnost nanaša na območje, ki se (delno) prekriva z občutljivim območjem biotske raznovrstnosti ali meji nanj.
Lastna delovna sila / lastni delavci	Zaposleni, ki so v delovnem razmerju s podjetjem (zaposleni), in delavci, nezaposleni v lastni delovni sili, ki so posamezniki, ki imajo s podjetjem sklenjeno pogodbo za opravljanje dela (samozaposleni), ali osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE O78).
Plačilo	Običajna osnovna ali minimalna mezda ali plača ter vsi drugi prejemki v denarju ali v naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni ali spremenljivi deli) od svojega delodajalca. „Raven plačila“ pomeni letno bruto plačilo in ustrezno bruto urno postavko. „Mediana ravni plačila“ pomeni plačilo zaposlenega, po kateri bi polovica zaposlenih zaslužila več, polovica pa manj, kot zasluži ta zaposleni.
Politika	Sklop ali okvir splošnih ciljev in načel upravljanja, ki jih podjetje uporablja pri odločanju. S politiko se izvaja strategija podjetja ali njegove odločitve v zvezi z upravljanjem, ki se nanašajo na vprašanje v zvezi s trajnostnostjo. Vsaka politika je v pristojnosti opredeljenih oseb, določa obseg uporabe in vključuje enega ali več ciljev (po potrebi povezanih z merljivimi cilji). Politika se izvaja z ukrepi ali akcijskimi načrti. Podjetja z manj sredstvi imajo lahko na primer malo (ali nič) politik, formaliziranih v pisnih dokumentih, vendar to ne pomeni nujno, da nimajo politik. Če podjetje še ni formaliziralo politike, je pa izvedlo ukrepe ali opredelilo cilje, s katerimi želi obravnavati vprašanja v zvezi s trajnostnostjo, jih mora razkriti.
Radioaktivni odpadki	Kakršna koli radioaktivna snov v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katero ni predvidena nadaljnja uporaba v skladu s členom 3(7) Direktive Sveta 2011/70/Euratom (1).
Zavedljiva z delom povezana nezgoda / Zavedljiva z delom povezana poškodba ali bolezen	Z delom povezana nezgoda je dogodek, ki povzroči telesno ali duševno škodo, torej poškodbo ali bolezen. Zgodi se med opravljanjem poklicne dejavnosti ali med časom, preživetim na delovnem mestu. „Zavedljivo“ pomeni diagnosticirano s strani zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca z licenco. Z delom povezana poškodba ali bolezen ima lahko za posledico kar koli od naslednjega: smrt, odsotnost z dela, omejeno opravljanje dela ali premestitev na drugo delovno mesto, zdravljenje, ki presega prvo pomoč, ali izgubo zavesti. Poškodbe, ki ne zahtevajo zdravniške oskrbe po prvi pomoči, običajno niso zavedljive.
Recikliranje	Vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
Energija iz obnovljivih virov	Energija iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija oceanov, vodna energija ter energija iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina (2).
Zatesnjeno območje	Zatesnjeno območje je katero koli območje, kjer so bila izvorna tla pokrita (kot npr. ceste) in so postala nepropustna. Ta nepropustnost lahko vpliva na okolje.
Občutljivi podatki	Občutljivi podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada. „Občutljivi podatki“ pomeni informacije in podatke, vključno s tajnimi podatki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, ker tako izhaja iz obveznosti, določenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ali zato da se zaščiti zasebnost ali varnost fizične ali pravne osebe.
Mesto	Lokacija enega ali več fizičnih obratov. Če je na lokaciji več fizičnih obratov, ki imajo istega lastnika ali različne lastnike oziroma istega upravljavca ali različne upravljavce, in so določeni deli infrastrukture in objekti deljeni, je lahko celotno območje, kjer je fizični obrat, mesto.
Cilji	Merljivi, v rezultate usmerjeni in časovno omejeni cilji, ki jih MSP želi doseči glede vprašanj v zvezi s trajnostnostjo. MSP jih lahko določi prostovoljno ali pa izhajajo iz pravnih zahtev za podjetje.
Časovna obdobja	Podjetje pri pripravi poročila o trajnostnosti uporabi naslednja časovna obdobja: (a) za kratkoročno časovno obdobje, eno leto; (b) za srednjeročno obdobje, dve do pet let; in (c) za dolgoročno obdobje: več kot pet let.
Usposabljanje	Pobude, ki jih uvede podjetje za ohranjanje in/ali izboljšanje spretnosti in znanj lastnih delavcev. Vključuje lahko različne metodologije, kot sta usposabljanje na kraju samem in spletno usposabljanje.
Vrednostna veriga	Celoten obseg dejavnosti, virov in razmerij, povezanih s poslovnim modelom podjetja in zunanjim okoljem, v katerem deluje. Vrednostna veriga zajema dejavnosti, vire in razmerja, ki jih podjetje uporablja in se nanje opira pri ustvarjanju svojih proizvodov ali storitev od zasnove do dobave, potrošnje ter konca življenjske dobe. Ustrezne dejavnosti, viri in razmerja vključujejo: (a) dejavnosti, vire in razmerja pri lastnih dejavnostih podjetja, kot so človeški viri; (b) dejavnosti, vire in razmerja vzdolž dobavnih, tržnih in distribucijskih kanalov, kot so pridobivanje materialov in storitev ter prodaja in dobava proizvodov in storitev, ter (c) finančno, geografsko, geopolitično in regulativno okolje, v katerem podjetje posluje. Vrednostna veriga vključuje udeležence višjega in nižjega dela vrednostne verige podjetja. Udeleženci višjega dela vrednotne verige podjetja (npr. dobavitelji) zagotavljajo proizvode ali storitve, ki jih podjetje uporablja pri razvoju svojih proizvodov ali storitev. Subjekti v nižjem delu vrednostne verige podjetja (npr. distributerji, stranke) prejmejo proizvode ali storitve podjetja.
Plača	Bruto plača, razen spremenljivih komponent, kot so nadure in spodbujevalno plačilo, in dodatkov, če niso zajamčeni.
Poraba vode	Količina vode, ki je bila vnesena v meje podjetja (ali objekta) in se ni odvajala nazaj v vodno okolje ali k tretji osebi v obdobju poročanja.
Odvzem vode	Vsota vseh količin vode, ki se črpa v meje podjetja iz vseh virov za kakršno koli rabo v obdobju poročanja.
Delavec v vrednostni verigi	Posameznik, ki opravlja delo v vrednostni verigi podjetja, ne glede na obstoj ali naravo pogodbenega razmerja s podjetjem. V evropskih standardih poročanja o trajnostnosti se za delavce v vrednostni verigi štejejo vsi delavci v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja, na katere podjetje pomembno vpliva ali bi nanje lahko pomembno vplivalo. To vključuje vplive, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja, in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek poslovnih odnosov. To vključuje vse delavce, ki ne spadajo v lastno delovno silo (lastna delovna sila vključuje osebe, ki so v delovnem razmerju s podjetjem (zaposleni), in delavce, ki niso zaposleni v lastni delovni sili podjetja in so posamezni pogodbeni izvajalci, ki opravljajo delo za podjetje („samozaposleni“), ali osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti (oznaka NACE O78).

---

(1)  Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(2)  Člen 2(1) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

Dodatek B

Seznam možnih vprašanj v zvezi s trajnostnostjo

Spodnji dodatek je sestavni del tega standarda in vsebuje seznam možnih vprašanj v zvezi s trajnostnostjo.

Tema	Vprašanje v zvezi s trajnostnostjo: podtema	Vprašanje v zvezi s trajnostnostjo: podpodtema
Podnebne spremembe	— Prilagajanje podnebnim spremembam — Blažitev podnebnih sprememb — Energija
Onesnaževanje	— Onesnaževanje zraka — Onesnaževanje vode — Onesnaževanje prsti — Onesnaževanje živih organizmov in virov hrane — Snov, ki vzbuja zaskrbljenost — Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost — Mikroplastika
Vodni in morski viri	— Voda — Morski viri	— Poraba vode — Odvzemi vode — Odvajanje vode — Odvajanje vode v oceane — Pridobivanje in raba morskih virov
Biotska raznovrstnost in ekosistemi	— Neposredna gonilna sila vplivov na izgubo biotske raznovrstnosti	— Podnebne spremembe — Sprememba rabe zemljišč, sprememba rabe sladke vode in sprememba rabe morja — Neposredno izkoriščanje — Invazivne tujerodne vrste — Onesnaževanje — Drugo
	— Vplivi na stanje vrst	— Primeri: — Velikost populacije vrst — Tveganje izumrtja vrste na svetovni ravni
	— Vplivi na obseg in stanje ekosistemov	— Primeri: — Degradacija tal — Dezertifikacija — Pozidava tal
	— Vplivi na ekosistemske storitve in odvisnosti od njih
Krožno gospodarstvo	— Pritoki virov, vključno z rabo virov — Odtoki virov, povezani s proizvodi in storitvami — Odpadki
Lastna delovna sila	— Delovni pogoji	— Varnost zaposlitve — Delovni čas — Ustrezne plače — Socialni dialog — Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe — Kolektivna pogajanja, vključno z deležem delavcev, za katere veljajo kolektivne pogodbe — Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja — Zdravje in varnost
	— Enaka obravnava in enake možnosti za vse	— Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti — Usposabljanje ter razvoj spretnosti — Zaposlovanje in vključevanje invalidov — Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu — Raznolikost
	— Druge z delom povezane pravice	— Delo otrok — Prisilno delo — Ustrezna stanovanja — Zasebnost
Delavci v vrednostni verigi	— Delovni pogoji	— Varnost zaposlitve — Delovni čas — Ustrezne plače — Socialni dialog — Svoboda združevanja, vključno z obstojem svetov delavcev — Kolektivna pogajanja — Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja — Zdravje in varnost
	— Enaka obravnava in enake možnosti za vse	— Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti — Usposabljanje ter razvoj spretnosti — Zaposlovanje in vključevanje invalidov — Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu — Raznolikost
	— Druge z delom povezane pravice	— Delo otrok — Prisilno delo — Ustrezna stanovanja — Voda in sanitarna ureditev — Zasebnost
Prizadete skupnosti	— Ekonomske, socialne in kulturne pravice skupnosti	— Ustrezna stanovanja — Ustrezna hrana — Voda in sanitarna ureditev — Vplivi, povezani z zemljišči — Vplivi, povezani z varnostjo
	— Državljanske in politične pravice skupnosti	— Svoboda izražanja — Svoboda zbiranja — Vplivi na zagovornike človekovih pravic
	— Pravice domorodnih skupnosti	— Prostovoljno, predhodno in informirano soglasje — Samoodločba — Kulturne pravice
Potrošniki in končni uporabniki	— Vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike, povezani z informacijami	— Zasebnost — Svoboda izražanja — Dostop do (kakovostnih) informacij
	— Osebna varnost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov	— Zdravje in varnost — Varnost osebe — Zaščita otrok
	— Socialna vključenost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov	— Nediskriminacija — Dostop do proizvodov in storitev — Odgovorne tržne prakse
Poslovno ravnanje	— Korporativna kultura — Zaščita žvižgačev — Dobrobit živali — Politično sodelovanje — Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami
	— Korupcija in podkupovanje	— Preprečevanje in odkrivanje, vključno z usposabljanjem — Incidenti

Dodatek C

Osnovne informacije za udeležence na finančnem trgu, ki so uporabniki informacij, pridobljenih z uporabo tega standarda (uskladitev z drugimi predpisi EU)

---

(1)  Ta zahteva po razkritju je skladna z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 5: Netrgovalna knjiga – Fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: Izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja.

(2)  Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR), obvezni kazalnik št. 5 v preglednici 1 Priloge I („Delež porabe in proizvodnje energije iz neobnovljivih virov“).

(3)  Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR), obvezna kazalnika št. 1 in št. 2 v preglednici 1 Priloge I („Emisije toplogrednih plinov“; Ogljični odtis“).

(4)  Uredba (EU) 2020/1816, Uredba o referenčnih vrednostih, členi 5(1), 6 in 8(1).

(5)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 3 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („intenzivnost toplogrednih plinov podjetij, v katera se vlaga“).

(6)  Te informacije so usklajene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 8(1).

(7)  Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR), ker izhaja iz (a) dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 2 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („Emisije onesnaževal zraka“); (b) kazalnika št. 8 v preglednici 1 Priloge I („Emisije v vodo“); (c) kazalnika št. 1 v preglednici 2 Priloge I („Emisije anorganskih onesnaževal“) in (d) kazalnika št. 3 v preglednici 2 Priloge I („Emisije ozonu škodljivih snovi“).

(8)  Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR), obvezni kazalnik št. 7 v preglednici 1 Priloge I („Dejavnosti, ki negativno vplivajo na občutljiva območja biotske raznovrstnosti“).

(9)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („razmerje med nevarnimi odpadki in radioaktivnimi odpadki“).

(10)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, kot odraz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 2 v preglednici 3 Priloge 1 k povezani delegirani uredbi v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („Stopnja nezgod“).

(11)  Upravljavci referenčnih vrednosti morajo razkriti okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816, ter so določeni s kazalnikom „tehtani povprečni delež nesreč, poškodb in smrtnih žrtev“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge 2.

(12)  Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR), obvezni kazalnik št. 12 v preglednici 1 Priloge I („Neprilagojena plačna vrzel“) in Uredba (EU) 2020/1816 o referenčnih vrednostih, kazalnik „tehtana povprečna razlika med plačami moških in žensk“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.

(13)  Uredba (EU) 2020/1816 o referenčnih vrednostih, kazalnik „Število obsodb in znesek denarnih kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.

(14)  Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR), obvezna kazalnika št. 1 in št. 2 v preglednici 1 Priloge I („Emisije toplogrednih plinov“; Ogljični odtis“).

(15)  Uredba (EU) 2020/1816, Uredba o referenčnih vrednostih, členi 5(1), 6 in 8(1).

(16)  Podnebni sektorji z velikim vplivom so sektorji s področij A do H in M NACE, kot so opredeljena v Prilogi I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/137.

(17)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR), po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 4 v preglednici II Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja brez pobud za zmanjšanje emisij ogljika“).

(18)  Te informacije so usklajene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 6.

(19)  Te informacije so usklajene s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti.

(20)  Te informacije so usklajene z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (podnebna pravila EU), člen 2(1), in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 2.

(21)  Uredba (EU) 2020/1816 o referenčnih vrednostih, Priloga II: Okoljski dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri osnovnih sredstvih referenčne vrednosti.

(22)  Steber 3 EBA: Predloga 5 ITS: Netrgovalna knjiga – Fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: Izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja in Steber 3 EBA: Predloga 2 ITS: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: Krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem.

(23)  Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 in so določeni s kazalnikom „izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti podjetjem brez politik primerne skrbnosti glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.

(24)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici I Priloge I („Delež naložb v podjetja, v katera se vlaga, brez politik za spremljanje skladnosti z načeli globalnega dogovora ZN ali smernicami OECD za mednarodna podjetja ali mehanizmov za obravnavanje pritožb za obravnavanje kršitev načel globalnega dogovora ZN ali smernic OECD za mednarodna podjetja“) in kazalnikom št. 5 v preglednici III Priloge I („Delež naložb v podjetja, v katera se vlaga, brez kakršnega koli mehanizma za pritožbe glede zadev v zvezi z zaposlenimi“) ter kazalnikom št. 9 v preglednici III Priloge I („Delež naložb v podjetja, ki nimajo politike o človekovih pravicah“) k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb.

(25)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega in dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenih s kazalnikom št. 10 v preglednici I Priloge I in s kazalnikom št. 14 v preglednici III Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („kršitve načel globalnega dogovora ZN in smernic OECD za mednarodna podjetja“ in „število ugotovljenih primerov resnih težav in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami“).

(26)  Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po informacijah za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „število sestavin referenčne vrednosti s socialnimi kršitvami (absolutno število in relativno, deljeno z vsemi sestavinami referenčne vrednosti), kot so navedene v mednarodnih pogodbah in konvencijah, načelih Združenih narodov in, kjer je relevantno, nacionalni zakonodaji“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.

(27)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 14 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („izpostavljenost spornemu orožju (protipehotne mine, kasetno strelivo, kemično orožje in biološko orožje)“).

(28)  Uredba (EU) 2020/1818 o referenčnih vrednostih, člen 12(1): „Upravljavci referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, iz teh referenčnih vrednosti izključijo vsa naslednja podjetja: podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi s spornim orožjem;“ in Priloga II k Uredbi (EU) 2020/1816 o referenčnih vrednostih: „Tehtani povprečni odstotek sestavin referenčne vrednosti iz sektorja spornega orožja.“

(29)  Steber 3 EBA: Predloga 1: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: podjetja, ki proizvajajo tobačne izdelke, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, v skladu s točkami (d) do (g) člena 12(1) in v skladu s členom 12(2) uredbe o standardih podnebnih referenčnih vrednosti.

(30)  Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po razkritju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1818, kot je določeno v členu 12(1) in Prilogi II k Uredbi (EU) 2020/1816 o referenčnih vrednostih: „Tehtani povprečni odstotek sestavin referenčne vrednosti iz tobačnega sektorja“.

(31)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 4 v preglednici I Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („izpostavljenost podjetjem, dejavnim v sektorju fosilnih goriv“).

(32)  Steber 3 EBA: Predloga 1: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: podjetja v rudarstvu, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, v skladu s točkami (d) do (g) člena 12(1) in v skladu s členom 12(2) uredbe o standardih podnebnih referenčnih vrednosti.

(33)  Uredba (EU) 2020/1818 o referenčnih vrednostih, člen 12(1).

(34)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja, ki proizvajajo kemikalije“).

(35)  Steber 3 EBA: Predloga 1: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: podjetja v rudarstvu, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, v skladu s točkami (d) do (g) člena 12(1) in v skladu s členom 12(2) uredbe o standardih podnebnih referenčnih vrednosti.

(36)  Ta zahteva po razkritju je v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 1: Tveganje prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami.

(37)  Ta zahteva po razkritju je usklajena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 12(1).

(38)  Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 13 v preglednici I Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 z dne 6. aprila 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o razkritjih o trajnostnih naložbah („Zastopanost spolov v odborih“).

(39)  Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po informacijah za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta in so določeni s kazalnikom „Tehtano povprečno razmerje med številom žensk in moških v organih vodenja“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.

PRILOGA II

s praktičnimi smernicami za uporabo standarda prostovoljnega poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz Priloge I k temu priporočilu

V tej prilogi so navedene praktične smernice za uporabo standarda prostovoljnega poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz Priloge I k temu priporočilu.

Ta priloga vsebuje smernice, v katerih je pojasnjena uporaba nekaterih zahtev po razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, iz standarda prostovoljnega poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja. Podjetja in drugi deležniki si lahko ogledajo tudi smernice za izvajanje evropskega standarda poročanja o trajnostnosti, ki jih je objavila EFRAG.

Komisija namerava z zagotovitvijo smernic iz te priloge malim in srednjim podjetjem olajšati stroškovno učinkovito uporabo zahtev po razkritju ter zagotoviti uporabnost in primerljivost sporočenih informacij o trajnostnosti. Te smernice bodo z zagotovitvijo večje jasnosti in gotovosti podjetjem prispevale k cilju Komisije, da poenostavi zahteve glede poročanja o trajnostnosti in za podjetja zmanjša upravna bremena, ki so povezana s poročanjem o trajnostnosti.

Smernice iz te priloge ne razširjajo ali dopolnjujejo niti določb iz Priporočila Komisije niti standarda prostovoljnega poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz Priloge I k navedenemu priporočilu. Namen te priloge je zgolj pomagati podjetjem pri praktičnem izvajanju ustreznih zahtev po razkritju.

Osnovni modul: smernice

1.

Namen smernic iz oddelkov v nadaljevanju je olajšati uporabo zahtev po razkritju informacij o trajnostnosti, navedenih v odstavkih 21 do 43 Priloge I k Priporočilu Komisije o standardu prostovoljnega poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja.

2.

Smernice v nadaljevanju so mišljene kot del ekosistema, v katerega bi bili lahko vključeni tudi razvoj nadaljnjih podpornih smernic EFRAG, dodatna digitalna orodja in podpora pri izvajanju (izobraževanja, sodelovanje z deležniki) s ciljem olajšati razumevanje nekaterih tehničnih elementov smernic.

3.

Te smernice zagotavljajo podporo podjetjem, ki želijo uporabljati osnovni modul.

1.1.   Smernice za osnovni modul – splošne informacije

B1 –   Podlaga za pripravo

4.

Podjetje lahko, kadar na podlagi odstavka 24, točka (e)(i), poroča o svoji pravni obliki v skladu z nacionalno zakonodajo, izbere eno od naslednjih struktur podjetja: (a) družba z omejeno odgovornostjo; (b) samostojni podjetnik; (c) partnerska družba; (d) zadruga; (e) drugo (navedite v skladu s specifikacijami za pravne oblike v posamezni državi).

5.

Pri poročanju o oznakah NACE podjetja na podlagi odstavka 24, točka (e)(ii), se oznake NACE („Nomenclature statistique des Activités économiques dans la Communauté Européenne“) nanašajo na klasifikacije gospodarskih dejavnosti, ki se uporabljajo v Evropski uniji. Zagotavljajo standardiziran okvir za klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v sektorje, kar omogoča primerljivost in skupno razumevanje med različnimi državami EU.

6.

Oznaka NACE je sestavljena iz števk, ki segajo od 2 do 5, odvisno od tega, kako podrobno je opredeljena gospodarska dejavnost. Seznam oznak NACE je na voljo v naslednjem dokumentu: Uredba (EU) 2023/137. Št. ravni Identifikator Opis 1 Področje Področja so označena s črko iz abecede in opredeljujejo 21 splošnih gospodarskih področij, kot so kmetijstvo, proizvodna industrija ali trgovina. 2 Oddelek Oddelek je označen z dvoštevilčno oznako in opredeljuje posamezni sektor v okviru splošnega gospodarskega področja. Skupaj obstaja 88 oddelkov. 3 Skupina Skupina je označena s troštevilčno oznako (ki vključuje tudi dvoštevilčno oznako oddelka) in opredeljuje specifično področje v sektorju. Obstaja približno 270 skupin. 4 Razred Razred je opredeljen s štirimestno številčno oznako (ki vključuje števke oddelka in skupine) in določa specifično dejavnost znotraj skupine. Obstaja približno 450 razredov.

7.

Pri sporočanju števila zaposlenih v skladu z odstavkom 24, točka (e)(v), ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ) pomeni število delovnih mest za polni delovni čas v podjetju. To se lahko izračuna tako, da se načrtovani delovni čas za zaposlenega (skupno število dejansko opravljenih ur v enem tednu) deli z urami delovnega časa delodajalca, ki se nanašajo na delovni teden ob upoštevanju polnega delovnega časa (skupne ure, ki jih opravijo zaposleni s polnim delovnim časom). Na primer, zaposleni, ki dela 25 ur na teden za podjetje, v katerem število ur polnega delavnega časa na teden znaša 40 ur, predstavlja 0,625 EPDČ (tj. 25/40 ur).

8.

Število zaposlenih je skupno število zaposlenih v podjetju, sporočeno ob koncu obdobja poročanja ali kot povprečje v celotnem obdobju poročanja.

9.

Kadar podjetje v skladu z odstavkom 24, točka (e)(vi) in (vii), poroča o državi primarnih dejavnosti in lokaciji pomembnih sredstev, razkrije te informacije za vsako od svojih mest in pri tem uporabi spodnje preglednico: Mesta Naslov Poštna številka Mesto Država Koordinate (geolokacija) Registrirani sedež (npr.)           Skladišče (npr.)           Industrijski obrat (npr.)

10.

Geolokacija podjetja naj bi bila dragocena podatkovna točka za deležnike, da ocenijo tveganja in priložnosti, povezane z MSP, zlasti kar zadeva vprašanja v zvezi s trajnostnostjo na področjih prilagajanja podnebnim spremembam , vode, ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

11.

Geolokacija se zagotovi v obliki prostorskih točk za posamezne enote ali poligonskih točk, kadar se opredeljujejo meje večjih mest , kot je kmetija, rudnik ali objekt, ki jih je težje opredeliti s posameznimi enotami. Podjetje lahko navede tudi sklop točk, da omogoči enostavno identifikacijo zadevnega območja. Prostorske točke se navedejo kot koordinate s petimi decimalnimi mesti (npr. 0° 00′ 0,036″).

12.

Podjetje pri razkrivanju geolokacije mest , ki so v njegovi lasti ali pa jih ima v najemu ali z njimi upravlja, koordinate mest vključi v preglednico iz odstavka 73. Da opredeli koordinate mest, ki so v njegovi lasti ali pa jih ima v najemu ali z njimi upravlja, lahko uporabi spletna orodja za kartiranje. Uporabi lahko tudi vsa ustrezna programska orodja ali platforme, da nadalje določi obseg ali območje večjih mest.

13.

V zvezi z odstavkom 25 lahko s trajnostnostjo povezano certificiranje zajema registrirane okoljske znake, ki se podeljujejo v okviru sistema EU ali pa nacionalnega ali mednarodnega sistema in ustrezajo glavni dejavnosti MSP. Na primer, znak EU za okolje zajema specifične proizvode, kot so tekstil in obutev, obloge (npr. parkete), proizvodi za čiščenje in osebno nego, elektronska oprema ali pohištvo. Podjetje lahko več informacij najde na seznamu skupin proizvodov z znakom EU za okolje in v katalogu proizvodov.

B2 –   Prakse, politike in prihodnje pobude za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo

14.

Podjetja lahko za poročanje o podatkovnih točkah B2 uporabijo naslednjo predlogo.   Ali imate obstoječe trajnostne prakse/politike/prihodnje pobude, s katerimi obravnavate katero koli od naslednjih vprašanj v zvezi s trajnostnostjo? [DA/NE] Ali so javno dostopne? [DA/NE] Ali so v politikah vključeni kakršni koli cilji? [DA/NE] Podnebne spremembe       Onesnaževanje       Vodni in morski viri       Biotska raznovrstnost in ekosistemi       Krožno gospodarstvo       Lastna delovna sila       Delavci v vrednostni verigi       Prizadete skupnosti       Potrošniki in končni uporabniki       Poslovno ravnanje

15.

Če je podjetje zadruga, lahko razkrije: (a) učinkovito sodelovanje delavcev, uporabnikov ali drugih zainteresiranih strani ali skupnosti pri upravljanju; (b) finančne naložbe v kapital ali sredstva subjektov socialnega gospodarstva iz Priporočila Sveta z dne 29. septembra 2023 (razen donacij in prispevkov) in (c) morebitne omejitve pri razdelitvi dobička, povezane z vzajemno naravo ali naravo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena.

Smernice za lastno delovno silo, delavce v vrednostni verigi, prizadete skupnosti ter potrošnike in končne uporabnike

16.

Za razumevanje vprašanj v zvezi s trajnostnostjo, ki se nanašajo na socialne in človekove pravice, glej Dodatek B za seznam možnih vprašanj trajnostnosti. Ta seznam je lahko v pomoč pri ugotavljanju, ali je cilj politik, praks ali prihodnjih pobud celovita obravnava negativnih vplivov na človekove pravice ali pa so omejene na določene skupine prizadetih deležnikov (na primer delavce v zgornjem delu vrednostne verige ). V okviru tega razkritja lahko podjetja razkrijejo tudi, ali imajo vzpostavljen postopek za obravnavo pritožb, povezanih s človekovimi pravicami.

1.2.   Smernice za osnovni modul – okoljske metrike

B3 –   Energija in emisije toplogrednih plinov

Vplivi na podnebje: poraba energije in emisije toplogrednih plinov

17.

Podjetje v skladu z odstavkoma 29 in 30 poroča o svojih vplivih na podnebje, pri čemer zagotovi informacije o svoji porabi energije in emisijah toplogrednih plinov . Te smernice za razkritje B3 se ne nanašajo na podatkovno točko, ki bi se dodala k razkritjem iz odstavkov 29 (o porabi energije) in 30 (o emisijah TGP), temveč na ponovno navedbo splošnega cilja in zagotavljajo okvir za osnovno razkritje B3.

Poraba energije

18.

Vplivi , povezani s podnebjem, so močno odvisni od porabe energije. Zato je pomembno razkriti tako količino kot tudi vrsto – npr. energija iz fosilnih goriv, kot so premog, nafta in plin, v primerjavi z  energijo iz obnovljivih virov – ter mešanico porabljene energije. Primeri razkritij v zvezi z energijo so skupna poraba energije, razčlenjena po fosilnih gorivih in električni energiji. Sporočijo se lahko tudi druge razčlenitve, kot je poraba kupljene ali samoproizvedene električne energije iz obnovljivih virov. V nadaljevanju je naveden primer informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 29.   Poraba energije iz obnovljivih virov (MWh) Poraba energije iz neobnovljivih virov (MWh) Skupna poraba energije leta 202(x) (MWh) Električna energija (kot se odraža v računih za elektriko) 300 186 486 Goriva 3 7 10

19.

Če podjetje kupuje fosilna goriva (npr. zemeljski plin, nafto) ali goriva iz obnovljivih virov (npr. biogoriva, kot sta biodizel in bioetanol) za proizvodnjo električne energije, toplote ali hlajenja za lastno porabo, mora preprečiti dvojno štetje. Zato obračuna le energijsko vsebnost kupljenega goriva v okviru porabe goriva in se ponavljanju izogne tako, da ne izračuna svoje porabe električne energije in toplote, proizvedenih iz tega goriva, niti o njej ne poroča. V primeru proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, kot je sončna ali vetrna energija, in kadar uporaba goriva ni potrebna, podjetje količino proizvedene in porabljene električne energije šteje pod porabo električne energije.

20.

Podjetje svoje porabe energije ne izravna s svojo proizvodnjo energije, tudi če se na samem mestu proizvedena energija prodaja tretji osebi in jo ta uporablja. Poleg tega se dvojnemu štetju porabe goriva izogne tudi pri razkrivanju porabe samoproizvedene energije. Če podjetje proizvaja električno energijo iz neobnovljivega ali obnovljivega vira goriva in nato porabi proizvedeno električno energijo, se poraba energije upošteva samo enkrat pri porabi goriva. Delež porabe energije iz obnovljivih virov se lahko izračuna na podlagi potrdil o izvoru, potrdil o energiji iz obnovljivih virov ali sestave električne energije, kot je navedena na računu za električno energijo. Račun za električno energijo se lahko nanaša na porabljene enote električne energije in vsebuje podatek o deležu električne energije, zagotovljene iz obnovljivih virov, ter je lahko podoben ponazoritvi v nadaljevanju.

21.

Podjetje pri pripravi informacij o porabi energije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 29, izključi surovine in goriva, ki se ne sežigajo za energetske namene. Podjetje, ki gorivo porabi kot surovino, lahko razkrije informacije o tej porabi ločeno od zahtevanih razkritij.

Pretvorba med različnimi energijskimi enotami

22.

Podjetja morajo o svoji porabi energije poročati v obliki končne energije, ki je količina energije, dobavljena podjetju, na primer, v obliki megavatnih ur (MWh) električne energije, kupljene od naprave za proizvodnjo pare v elektroenergetskih sistemih iz bližnjega industrijskega obrata, ali pridobljene iz dizelskega goriva, kupljenega na bencinskih črpalkah. Električna energija se izrecno nanaša na toploto, paro in hlajenje. Goriva vključujejo vse, kar zgoreva, npr. plin, zemeljski plin, biomaso itd.

23.

V odstavku 29 je kot izbrana enota za mejenje porabe energije navedena MWh. Pri gorivu ali biomasi je treba v MWh pretvoriti podatke, izražene v drugih enotah, kot so energijska vsebnost (npr. kJ, Btu), prostornina (npr. litri, m3) ali masa (npr. metrične tone, ameriške tone).

24.

Za porabo goriva, merjeno po masi (npr. les, premog), bi moralo podjetje: (a) pridobiti spodnjo kurilno vrednost goriva (npr. kJ/metrična tona, TJ/Gg) (to je lahko tipična vrednost, ki je objavljena v zanesljivih virih, npr. v IPCC, vrednost, ki jo zagotovi dobavitelj, ali pa interno pridobljena vrednost); (b) pretvoriti spodnjo kurilno vrednost v MWh/tono, na primer: 1 TJ = 1012 J = 277,78 MWh; 1 Gg = 109g = 1 000 t 11,9 TJ/Gg = 11,9 * 277,78/1 000 t = 3,31 MWh/tono, in (c) izračunati energijsko vsebnost mase, na primer: 1 245 345 t * 3,31 MWh/tono = 4 117 111 MWh.

25.

Podjetja bi morala za tekoča goriva: (a) podatke o prostornini pretvoriti v maso tako, da bi prostornino pomnožilo z gostoto goriva, na primer: Dizelsko gorivo = 4 456 000 l; Gostota dizelskega goriva = 0,84 kg/l 4 456 000 (l) * 0,84 (kg/l) = 3 743 040 kg = 3 743 t; (b) izračunati energijsko vsebnost tako, da maso pomnožijo s spodnjo kurilno vrednostjo, na primer, 3 743 [t] * 43 [TJ/Gg] = 3 743 t * 43 TJ/(1 000 [t]) = 160,95 [TJ], in (c) pretvoriti TJ v MWh, na primer 1 TJ = 1012 J = 277,778 MWh 160,95 [TJ] = 277,78 [MWh/TJ] * 160,95 [TJ] = 44 708 MWh. Vir dokumentacije: Podatki Vir dokumentacije CDP CDP Technical Note: Conversion of fuel data to MWh (tehnično sporočilo CDP: pretvorba podatkov o gorivu v MWh)

Emisije toplogrednih plinov

26.

Kar zadeva bruto emisije toplogrednih plinov (TGP), ki nastanejo pri dejavnostih podjetja, zahteva iz odstavka 30 temelji na opredelitvah in pravilih Protokola o TGP, vodilnega standarda za obračunavanje emisij TGP. Podjetja morajo v skladu z odstavkom 30 poročati o svojih emisijah obsega 1 in obsega 2. Emisije TGP obsega 1 zajemajo neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja. Emisije obsega 2 so posredne emisije TGP , ki so rezultat dejavnosti podjetja, ki poroča (kot se pridobijo iz porabljene energije podjetja), ki pa nastanejo pri virih v lasti ali pod nadzorom drugega podjetja. Dodatne smernice o načinu izračuna emisij obsega 1 in 2 so na voljo v oddelkih v nadaljevanju.

27.

Emisije obsega 1 in 2 je mogoče sporočiti v naslednji obliki.   Emisije TGP leta 202(x) (tCO2e) Obseg 1 45 Obseg 2 6 Skupaj 51

28.

Protokol o TGP je svetovni standard za merjenje in upravljanje emisij TGP ter poročanje o njih, hkrati pa zagotavlja doslednost in preglednost pri tem. Standard za podjetja zajema smernice o emisijah obsegov 1, 2 in 3, ki so namenjene podjetjem in drugim organizacijam (nevladne organizacije, vlade itd.).

29.

Da bi bil obračun emisij podjetja pošten, Protokol o TGP vsebuje seznam načel poročanja: (a) ustreznost: zagotovitev, da evidenca TGP odraža emisije TGP organizacije; (b) popolnost: zagotovitev, da so v evidenci TGP zajeti vsi viri emisij TGP in dejavnosti v okviru izbrane meje; (c) doslednost: zagotavljanje doslednosti metodologije, ki se uporablja, da se omogoči primerjava v daljšem časovnem obdobju; (d) preglednost: razkritje predpostavk, virov in metodologije, ki se uporabljajo pri izračunu emisij TGP, in (e) točnost: zagotavljanje, da so podatki o emisijah TGP dovolj natančni za sprejemanje odločitev s strani uporabnikov.

30.

Podjetja lahko kot alternativo Protokolu o TGP uporabijo standard ISO 14064-1, če ta bolje ustreza njihovim potrebam pri poročanju.

31.

Pri poročanju o emisijah TGP je pomembno določiti ustrezne meje, da se zagotovi pravilnost evidence TGP in prepreči dvojno štetje emisij. V Protokolu o TGP sta opredeljeni dve glavni vrsti meja – organizacijske ali operativne. (a) Organizacijska meja: v Protokolu o TGP je opredeljena kot meja, ki zajema dejavnosti v lasti ali pod nadzorom podjetja, ki poroča, odvisno od uporabljenega pristopa h konsolidaciji. Obstajata dva pristopa h konsolidaciji emisij – pristop na podlagi lastniškega kapitala ali pristop na podlagi nadzora. Podjetje bo izbralo pristop, ki ustreza njegovim okoliščinam. (b) Pristop na podlagi lastniškega deleža se nanaša na obračunavanje emisij TGP iz dejavnosti, pri čemer se upošteva lastniški delež podjetja v dejavnosti. (c) Po pristopu na podlagi nadzora podjetje obračuna emisije TGP iz dejavnosti, nad katerimi ima finančni ali operativni nadzor. Kadar bodo podjetja za konsolidacijo in zajetje svojih emisij v poročilu uporabila ta pristop, bodo uporabila merila za operativni ali finančni nadzor. i. Finančni nadzor pomeni, da ima podjetje finančni nadzor nad dejavnostjo, če lahko usmerja finančne in poslovne politike v okviru te dejavnosti, da bi od nje imelo gospodarske koristi. ii. Operativni nadzor pomeni, da ima podjetje operativni nadzor nad dejavnostjo, če je to podjetje ali eno od njegovih odvisnih podjetij polno pristojno, da uvede ali izvaja svoje operativne politike v okviru te dejavnosti. (d) Operativna meja: v Protokolu o TGP je opredeljena kot meja za določanje posrednih in neposrednih emisij, povezanih z dejavnostmi v lasti ali pod nadzorom podjetja, ki poroča. Ta ocena podjetju omogoča, da ugotovi, katere dejavnosti in viri povzročajo neposredne (obseg 1) in posredne emisije (obseg 2 in obseg 3), ter se odloči, katere posredne emisije, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti, bo vključilo. (e) Pri razmisleku o mejah, katerega potek je prikazan na spodnji sliki, je treba upoštevati zgoraj navedena načela (doslednost skozi čas, preglednost pri njihovem dokumentiranju in popolnost) (1).

32.

V Protokolu o TGP so predstavljene tudi smernice in koraki za opredelitev, izračun in sledenje emisij TGP, kot je prikazano na spodnji sliki (2).

33.

V okviru zasebnih in javnih pobud so bila razvita različna orodja za pomoč podjetjem pri pripravi evidence emisij TGP in premagovanju s tem povezanih izzivov. EFRAG na svojem spletišču vzdržuje sklop predlaganih kalkulatorjev za TGP.

Smernice za emisije obsega 1 in za lokacijske emisije obsega 2

34.

Tipične emisije obsega 1 vključujejo emisije CO2 (pa tudi CH4 in N2O), povezane z zgorevanjem goriva (na primer v kotlih, pečeh, vozilih itd.), ter ubežne emisije iz klimatskih naprav in industrijskih procesov.

35.

Lokacijske emisije obsega 2 vključujejo emisije iz električne energije, toplote, pare in hlajenja, ki jih kupi ali pridobi in porabi podjetje, ki poroča. Odražajo povprečno intenzivnost emisij omrežij, na katerih pride do porabe energije, in vključujejo predvsem podatke povprečnih faktorjev emisij omrežja. Tipični viri emisij obsega 2 so kakršna koli oprema, ki porablja električno energijo (električni motorji, luči, stavbe itd.), toplota (ogrevanje v industrijskih procesih, stavbah itd.), para (industrijski procesi) in hlajenje (industrijski procesi, stavbe itd.).

36.

Emisije TGP je mogoče oceniti na več načinov, vključno z izračunavanjem, merjenjem ali kombinacijo meritev in izračunov. Eden od pogostih pristopov temelji na izračunu z uporabo faktorjev emisij, ki lahko vključujejo potencial globalnega segrevanja TGP. Uporabiti je mogoče tudi neposredno merjenje s senzorji (pretok in koncentracija). V spodnji preglednici so povzete najpogostejše metode. Metoda ocenjevanja TGP Podrobnosti Potrebni podatki Meritve Množenje količin plina, neposredno izmerjenih glede na njihov ustrezni potencial globalnega segrevanja Količina izpuščenega plina, pridobljena z neposrednim merjenjem plina (pretok, koncentracija, prostornina) Potencial globalnega segrevanja plinov Izračun Množenje podatkov o dejavnosti s faktorjem emisije, v katerega je vključen potencial globalnega segrevanja Podatki o dejavnosti Faktorji emisij

37.

Zgornja preglednica vsebuje naslednje pojme: (a) podatki o dejavnosti, ki običajno ustrezajo količini porabljenega goriva. Izraženi so lahko v energijskih enotah (npr. MWh), prostornini (npr. m3 ali l) ali masi (npr. tonah ali kg). Podjetje lahko te podatke pridobi tako, da pregleda potrdila o nakupu goriva ali račune za elektriko; (b) potencial globalnega segrevanja, s katerim se količinsko opredeli vpliv določenega TGP na podnebje v obliki enote ekvivalenta ogljikovega dioksida, in (c) faktorji emisij, s katerimi se količinsko opredeli, koliko TGP se izpusti na enoto dejavnosti. Pri faktorjih emisij se pogosto upošteva potencial globalnega segrevanja TGP, zato podjetju v tem primeru slednjega ni treba upoštevati.

38.

V spodnji preglednici so povzeti neizčrpni viri, prek katerih lahko podjetja brez težav dostopajo do faktorjev emisij in potenciala globalnega segrevanja. Podjetja se lahko sklicujejo tudi na verodostojne nacionalne vire, ki morda bolje ustrezajo njihovim okoliščinam. Faktorji emisij ADEME – Base Empreinte® IPCC – Emissions Factor Database (baza podatkov o faktorjih emisij) Smernice IPCC za nacionalne registre toplogrednih plinov Združenje izdajateljev AIB – Residual Mix Grid Emission Factors (faktorji emisij preostalih mešanic virov v omrežju) JRC – Historical GHG emissions factor for electricity consumption (pretekli faktorji emisij TGP pri porabi električne energije) Mednarodna agencija za energijo –Annual GHG emission factors for World countries from electricity and heat generation (letni faktorji emisij TGP iz proizvodnje električne energije in toplote za države sveta) (plačljiv nabor podatkov) Potencial globalnega segrevanja IPCC – Potencial globalnega segrevanja

39.

Podjetja lahko najdejo tudi več smernic in orodij za ukrepanje in poročanje o svojih emisijah TGP in podnebnih vplivih tako, da obiščejo podnebno vozlišče za MSP.

Primer izračuna emisij obsega 1

40.

Podjetje A kuri kurilno olje št. 4 v industrijskem kotlu. Pri svojem finančnem računovodstvu spremlja svoje stroške, za namene obračunavanja TGP pa beleži količine (m3), kot se odražajo v njegovih računih za gorivo. Iz računov določi letne količine kupljenega kurilnega olja in vodi tudi evidenco kurilnega olja na prvi koledarski dan v letu. Leta 2023 je kupilo 100 m3 kurilnega olja. Na podlagi evidenc je imelo 1. januarja 2023 v svojih rezervoarjih 2,5 m3 kurilnega olja, 1. januarja 2024 pa 1 m3. Tako (z upoštevanjem nakupa in merjenjem zalog) ugotovi, da je v letu 2023 porabilo 101,5 m3 kurilnega olja.

41.

Na podlagi seznama faktorjev emisij IPCC (preglednica 2.3, stran 2.18) oceni, da njegov faktor emisije temelji na 50-odstotni mešanici dizelskega olja in preostalega olja ter znaša 75,75 t CO2/TJ; z uporabo objavljenih statističnih podatkov o energiji določi, da njegova spodnja kurilna vrednost za gorivo znaša 0,03921 TJ/m3. Glede na to, da je potencial globalnega segrevanja CO2 enak ena, njegove emisije CO2 za ta specifični vir obsega 1 znašajo: 101,5 m3 * 0,03921 TJ/m3 * 75,75 t CO2/TJ * 1 = 301,5 t CO2

42.

Zaradi popolnosti se v tem primeru izračunajo tudi emisije CH4 in N2O. Pregled seznama faktorjev emisij IPCC pokaže, da gre za 3 kg CH4/TJ in 0,6 kg N2O/TJ, zato emisije znašajo: Emisije CH4 = 101,5 m3 * 0,03921 TJ/m3 * 3 kg CO2/TJ * 29,8 = 0,36 tCO2e Emisije N2O = 101,5 m3 * 0,03921 TJ/m3 * 0,6 kg CO2/TJ * 273 = 0,65 tCO2e

43.

Kot je navedeno, dodajo emisije CH4 in N2O približno 1 tCO2e k vrednosti CO2, ki je 301,5 tCO2, kar znaša približno 0,3 % skupne vrednosti. To bi se lahko štelo za sprejemljivo napako pri poročanju, ki je zato ne bi bilo treba izračunati in poročati o njej. Potenciali globalnega segrevanja za CH4 in N2O izhajajo iz Šestega ocenjevalnega poročila IPCC, poglavje 7SM.

Primer izračuna emisij obsega 2

44.

Podjetje A uporablja poslovno stavbo velikosti 2 000 m2 v Parizu, kjer plačuje električno energijo, ki jo uporablja za centralno ogrevanje in hlajenje, razsvetljavo, računalnike in drugo električno opremo, kot so aparati. S pomočjo računov za električno energijo je ocenilo, da je v stavbi leta 2022 porabilo 282 MWh električne energije. Z uporabo faktorja emisije, ki je za Francijo leta 2022 znašal 73 g CO2eq/kWh, oceni, da so njegove emisije obsega 2 za porabo električne energije v njegovi stavbi znašale:

45.

Podjetja bi morda želela predložiti tudi podatke o svojih tržnih emisijah obsega 2. Faktorji emisij za tržne emisije obsega 2 odražajo pogodbene dogovore podjetja z njegovimi dobavitelji energije. Faktorje tržnih emisij lahko zagotovijo njihovi dobavitelji električne energije ali toplote, podprejo pa se lahko tudi s certifikati o pripisu energije ali pogodbami o nakupu električne energije (PPA), ki jih je kupilo oziroma sklenilo podjetje samo, ali z uporabo faktorjev emisij preostalih mešanic virov (AIB, 2024).

B4 –   Onesnaževanje zraka, vode in tal

Smernice o tem, katera podjetja morajo poročati o onesnaževanju, in o vrsti onesnaževal, o katerih morajo poročati.

46.

V odstavku 32 je določeno, da podjetje razkrije onesnaževala, ki jih pri lastnih dejavnostih izpušča v zrak, vodo in tla, če mora o takih informacijah v skladu z zakonom že poročati pristojnim organom ali v okviru sistema ravnanja z okoljem. To pomeni, da bo podjetje najprej ocenilo, ali take informacije že sporoča, bodisi na podlagi pravne zahteve bodisi prostovoljno. Če že sporoča informacije o emisijah onesnaževal (ali je k temu zakonsko zavezano), zagotovi dodatne informacije o takih emisijah v skladu z zahtevami iz odstavka 32. Če podjetje takih informacij še ne sporoča (in k temu ni zakonsko zavezano), pa mora le navesti to dejstvo.

47.

Na splošno se pričakuje, da se bo ta zahteva uporabljala za podjetja, ki so upravljavci industrijskih naprav ali kmetij z intenzivno živinorejo, zajetih v direktivi o industrijskih emisijah in emisijah iz živinoreje (IED 2.0 – Direktiva 2024/1785/EU), ki spreminja direktivo o industrijskih emisijah (IED – Direktiva 2010/75/EU). Direktiva o industrijskih emisijah, različica 2.0, se uporablja za približno 75 000 naprav v Evropi in zajema dejavnosti, kot so sežig goriva v kotlih z nazivno močjo nad 50 MW, ulivanje v livarnah kovin, predelava neželeznih kovin, proizvodnja apna, proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, proizvodnja fitofarmacevtskih sredstev ali biocidov, reja katere koli mešanice prašičev ali perutnine, ki predstavlja 380 glav velike živine ali več, strojenje kož, dejavnosti v klavnicah itd. V teh primerih mora naprava pristojnemu organu že poročati o onesnaževalih, izpuščenih v zrak, vodo in tla, podatki pa so javno dostopni v uredbi o portalu industrijskih emisij (Uredba 2024/1244/EU), ki nadomešča Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (uredbo o Evropskem RIPO – Uredba 166/2006/ES). Podjetjem, ki izvajajo dejavnosti v več kot enem objektu, v skladu z uredbo o Evropskem RIPO ni treba poročati o svojih skupnih emisijah na ravni celotnega podjetja, saj poročajo le na ravni objekta. V skladu s tem standardom je treba poročati o skupni količini onesnaževal iz vseh objektov. Tudi podjetjem, ki imajo v lasti objekt, vendar v njem ne izvajajo dejavnosti, ni treba poročati v Evropski RIPO, vendar se od njih pričakuje, da bodo emisije iz tega objekta upoštevala v svojem poročilu o trajnostnosti.

48.

Isto velja, če je bilo ugotovljeno, da mora podjetje spremljati onesnaževala, navedena v Evropskem RIPO, in poročati o njih v okviru sistema ravnanja z okoljem, kot je na primer sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali certifikat ISO 14001. To so načeloma pomembni vidiki, ki jih mora podjetje vključiti v svoje poročilo o trajnostnosti.

49.

Če ima podjetje samo en objekt ali izvaja dejavnosti le v enem objektu in če so njegovi podatki o onesnaževanju že javno dostopni, se lahko sklicuje na dokument, v katerem so take informacije navedene, namesto da o njih poroča še enkrat. Podobno če podjetje objavi poročilo za celotno organizacijo, kot je na primer poročilo v okviru sistema EMAS, ki vključuje podatke o onesnaževanju, ga lahko s sklicevanjem vključi v poročilo o trajnostnosti.

50.

Da bi sporočilo informacije o onesnaževalih v poročilu o trajnostnosti, bi moralo podjetje navesti vrsto sporočenega materiala, ki povzroča onesnaževanje, skupaj s količino, izpuščeno v zrak, vodo in tla, navedeno v ustrezni masni enoti (npr. t ali kg).

51.

V nadaljevanju je naveden primer, kako lahko podjetja predstavijo informacije o svojih emisijah v zrak, vodo in tla, ki jih razvrstijo glede na vrsto onesnaževala. Onesnaževalo Emisije (v kg) Medij sproščanja (zrak, voda, tla) Npr. kadmij in njegove spojine 10 voda Vrsta onesnaževala 2     Vrsta onesnaževala 3

52.

Kar zadeva vrste onesnaževal, ki jih je treba upoštevati pri poročanju v skladu z odstavkom 32, lahko podjetje poroča o naslednjih glavnih onesnaževalih, trenutno zajetih v pravu EU. Kljub temu mora vsako podjetje upoštevati specifična onesnaževala, ki so zajeta v zakonodaji njihove jurisdikcije.

53.

Primeri ključnih onesnaževal zraka (Direktiva (EU) 2024/299; Uredba (EU) 2024/1244; Air pollution from key sectors (onesnaževanja zraka v ključnih sektorjih), Komisija, 2024; Sources and emissions of air pollutants in Europe (viri in emisije onesnaževal zraka v Evropi), Evropska agencija za okolje, 2022) so: žveplovi oksidi (SOx/SO2 – npr. iz proizvodnje energije in ogrevanja v proizvodnji), dušikovi oksidi (NOx/NO2 – npr. iz prometa), nemetanske hlapne organske spojine (npr. iz kmetijskih dejavnosti), ogljikov monoksid (CO – npr. iz zgorevanja fosilnih goriv), amoniak (NH3 – npr. pri gnojenju z živalskim gnojem in njegovem skladiščenju), delci (PM10 – npr. iz zgorevanja v proizvodnji, prometu, kmetijskih dejavnostih), težke kovine (Cd, Hg, Pb, As, Cr, Cu, Ni, Zn), obstojna organska onesnaževala (skupni PAO, HCB, PCB, dioksini/furani), snovi, ki tanjšajo ozonski plašč ali t. i. ODS (klorofluoroogljikovodiki, delno halogenirani klorofluoroogljikovodik ali t. i. HCFC, haloni), črni ogljik (npr. iz porabe energije) itd.

54.

Glavni viri emisij onesnaževal zraka v zasebnem sektorju (ki imajo tudi velik vpliv v celotni vrednostni verigi ) vključujejo: (a) proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv ali z zgorevanjem biomase (ki jo lahko opravljajo zunanji izvajalci, taka energija pa se distribuira prek nacionalnega omrežja in se nato porabi pri dejavnostih v vrednostni verigi); (b) neposredno nepremično zgorevanje fosilnih goriv ali biomase v dejavnostih ali industrijskih procesih podjetja ali upravljanje nepremičnih strojev ali druge dejavnosti, pri katerih je potrebno zgorevanje goriva; (c) promet (tovorni, cestni, železniški, ladijski in letalski promet, terenska vozila, kot so tista, ki se uporabljajo v kmetijstvu ali gradbeništvu); (d) industrijske procese (vse druge emisije, ki ne izvirajo iz zgorevanja goriva in nastanejo med industrijskimi procesi); (e) kmetijstvo (upravljanje živine in ravnanje z gnojem, pridelava rastlin, npr. pri sežigu ostankov posevkov, gnojenju z živalskim gnojem in uporabi gnojil); (f) odstranjevanje odpadkov (npr. odlaganje na odlagališčih, sežiganje ali odprto sežiganje ali kompostiranje).

55.

Spodaj je prikazan primer preproste metodologije za pripravo evidence emisij onesnaževal zraka podjetja in za izračun emisij zadevnih onesnaževal. Ta metodologija je razdeljena na naslednje korake, pri čemer je izpuščeno evidentiranje vrednostne verige , saj je treba glede na prostovoljni standard za MSP informacije, ki se zahtevajo v skladu s to zahtevo po razkritju, sporočiti na ravni podjetja, ki poroča: (1) opredelitev virov emisij v vrednostni verigi; (2) opredelitev metodologij za količinsko opredelitev emisij; (3) zbiranje podatkov o dejavnosti; (4) opredelitev faktorjev emisij in (5) količinska opredelitev emisij. Vodnik vsebuje povezave med viri onesnaževanja in metodologijami za izračun informacij o emisijah, ki izhajajo iz glavnih onesnaževal zraka (preglednica v nadaljevanju). (3) Vir onesnaževanja Metodologija za količinsko opredelitev emisij (Oddelek v vodniku) Električna energija oddelek 4.1 Zgorevanje goriv oddelek 4.2 Promet oddelek 4.3 Industrijski procesi oddelek 4.4 Kmetijstvo oddelek 4.5 Odpadki oddelek 4.6

56.

Spodaj je prikazan primer metode za izračun emisij onesnaževal zraka, pri kateri je uporabljena zgoraj opisana metoda za proizvodnjo. V obravnavanem primeru je Mp količina materiala M (v tonah, litrih), uporabljenega (ali proizvedenega) v  vrednostni verigi podjetja in proizvedenega v procesu p; EFk,p je faktor emisij za onesnaževalo k v procesu p (v g na proizvodno enoto); Emk,p so emisije specifičnega onesnaževala k v procesu p (v g). Emk,p = Mp * EFk,p

57.

Na primer, srednje velik proizvajalec čokolade, ki je leta 2022 proizvedel 1 750 ton čokolade, bi za izračun svojih emisij nemetanskih hlapnih organskih spojin uporabil privzeti faktor emisije 2, kar bi privedlo do naslednjega izračuna: 1 750 ton čokolade * 2 (faktor emisije za nemetanske hlapne organske spojine) = 3 500 ton emisij nemetanskih hlapnih organskih spojin.

58.

Še en pomemben vir onesnaževanja zraka v lastnih dejavnostih podjetja in na ravni vrednostne verige je lahko promet. Subjekt bo moral v tem primeru za oceno emisije določenega onesnaževala iz cestnega prometa na primer uporabiti naslednjo formulo, pri čemer je FCv,f poraba goriva za tip vozila v, ki vozi na gorivo f (v kg); EFk,v,f je faktor emisije za onesnaževalo k za tip vozila v in gorivo f (v g na vozilo-km); Emk,v,f predstavlja emisije specifičnega onesnaževala k za tip vozila v in gorivo f (v g). Emk,v,f = FCv,f * EFk,v,f

59.

Na primer, lahko gospodarsko vozilo z dizelskim motorjem, ki je leta 2022 prevozilo skupno 2 800 km, je proizvedlo naslednjo količino emisij PM10 (faktor emisije PM10 v višini 1,52 g/kg): 2 800 km * 1,52 = 4 256 gramov emisij PM10.

60.

Zgorevanje goriva je dodaten kritični vir emisij v zrak. V tem primeru se lahko na primer uporabi naslednja formula, v kateri FCn predstavlja gorivo n, porabljeno v kategoriji vira (v GJ); EFk je faktor emisije za to onesnaževalo k (v g/GJ) in Emk so emisije specifičnega onesnaževala k (v g). Emk = FCn * EFk;

61.

Na primer, EF za SO2 bo v podjetju, ki je leta 2020 porabilo 3 000 000 gramov goriva, znašal 0,67, iz česar izhaja: 3 000 000 * 0,67 = 2 010 000 gramov emisij SO2 iz zgorevanja goriva v letu 2020.

62.

Primeri ključnih onesnaževal vode (Uredba (EU) 2024/1244; Direktiva 2000/60/ES; Direktiva 2006/118/ES; Direktiva 91/676/EGS; Direktiva 2010/75/EU in sprememba Direktive 2024/1785; Industrial pollutant releases to water in Europe (izpusti industrijskih onesnaževal v vodo v Evropi), EEA, 2024) so: dušik (N), fosfor (P), težke kovine (Cd, Hg, Pb ter As, Cr, Cu, Ni, Zn), obstojna organska onesnaževala in pesticidi, BTEX (benzen, toluen, etilbenzen, ksileni) in druge hlapne organske spojine, snovi, ki neugodno vplivajo na kisikove razmere (merjene z uporabo parametrov, kot so BPK, KPK itd.), skupni organski ogljik itd.

63.

Pesticidi in hranila (npr. N in P) se lahko izpuščajo pri kmetijskih dejavnostih (Main sources of water pollution (glavni viri onesnaževanja vode), EEA, 2023; Introduction to Freshwater Quality Monitoring and Assessment - Technical Guidance Document (uvod v spremljanje in ocenjevanje kakovosti sladke vode – tehnična navodila), UNEP, 2023) (npr. gnojenje z živalskim gnojem ali anorganskim gnojilom). Koncentracije težkih kovin lahko nastanejo zaradi rudarstva in izpustov odpadnih voda. Skupi organski vodik je splošen kazalnik onesnaženosti vode z organskimi snovmi, ki kaže na prisotnost živega materiala, na primer v odpadni vodi, pa tudi v površinski in podzemni vodi (običajne ravni koncentracije so pod 10 mgl–1 oziroma 2 mgl–1). Kemijska potreba po kisiku na splošno kaže na prisotnost industrijskih ali drugih odpadnih voda v vrednostih, ki so običajno nižje od 20 mgl–1 v neonesnaženih vodah, v industrijskih odpadnih vodah pa segajo do 60 000 mgl–1. Z biokemijsko potrebo po kisiku se običajno ugotavljata onesnaženje z organskimi snovmi v površinskih vodah in učinkovitost čiščenja odpadnih voda, njene običajne vrednosti pa so okoli 2 mgl–1 v neonesnaženih vodah ter 10 mgl–1 in več v onesnaženih vodah. Hlapne organske spojine se lahko sprostijo ob razlitju v vodo.

64.

EEA (Calculating emissions to water – a simplified method (izračun emisij v vodo – poenostavljena metoda) (ETC/ICM Report 3/2022)) kot metodologijo za merjenje emisij v vodo priporoča preprosto tehniko ocenjevanja, podobno tisti, ki se uporablja za zgoraj navedena onesnaževala zraka. V spodnji formuli je ARa stopnja dejavnosti za dejavnost a (izbere se glede na specifično dejavnost ali proces; npr. glej Mp v zgoraj navedenem izračunu emisij v zrak); EFp,a je faktor emisije za onesnaževalo p pri dejavnosti a, Emisijep,a pa so emisije specifičnega onesnaževala p pri dejavnosti a. Emisijep,a = ARa * EFp,a

65.

Primeri ključnih onesnaževal, izpuščenih v tla (Uredba (EU) 2024/1244; Direktiva 86/278/EGS), so: N, P, težke kovine (npr. uporaba blata iz čistilnih naprav na zemljiščih), BTEX in druge hlapne organske spojine, obstojna organska onesnaževala in pesticidi.

66.

Na splošno so viri onesnaževanja tal v zasebnem sektorju predvsem proizvodi ali stranski proizvodi industrijskih procesov (npr. proizvodnje kemikalij, energije, proizvodnje tekstila), nenamerna razlitja proizvodov, pridobljenih iz bencina, živinoreja in kmetijske dejavnosti (npr. namakanje z neprečiščeno odpadno vodo, reja perutnine), nastanek in čiščenje odpadne vode, proizvodnja in predelava kovin in mineralov ter prevoz (Global assessment of soil pollution: Report (globalna ocena onesnaženosti tal: poročilo), FAO, 2021).

67.

Razvitih je bilo več nacionalnih priročnikov, da bi podjetja podprli pri izračunu njihovih emisij v zrak, vodo in tla, na primer v Avstraliji (Emission Estimation Technique Manual for Soft Drink Manufacture (priročnik za tehniko ocenjevanja emisij iz proizvodnje brezalkoholnih pijač), National Pollution Inventory) in Južni Afriki (A Guide to Reporting and Estimating Emissions for the IPWIS (vodnik za ocenjevanje emisij in njihovo sporočanje IPWIS)) je subjektom na voljo nekaj načinov ocenjevanja, med katerimi lahko izbirajo glede na svoje možnosti: neposredno merjenje (npr. vzorčenje, sistem stalnega spremljanja), masna bilanca, tehnični izračuni, faktorji emisij (enaka formula kot zgoraj za emisije v zrak in vodo) itd. Splošni pristop k izračunu takih emisij zajema: (1) opredelitev virov emisij v objektu (zgorevanje, proizvodnja, izhlapevanje topil, skladiščenje, ubežne emisije); (2) opredelitev razpoložljivih informacij; (3) opredelitev metode s seznama metod ocenjevanja, ki je najprimernejša za specifičen proces, ki se ocenjuje, razpoložljivih informacij in merilnih orodij, ki jih je mogoče pridobiti za pridobitev potrebnih podatkov; (4) zbiranje podatkov, potrebnih za vsako metodo, in (5) izračun emisij. Priročnika vsebujeta več formul in primerov za vsako metodo izračuna emisij.

68.

Seznam faktorjev emisij za onesnaževala zraka je na voljo na namenski spletni strani Evropske agencije za okolje. Čeprav se faktorji emisij pogosteje uporabljajo za onesnaževanje zraka, je Svetovna zdravstvena organizacija dala na voljo nekatere faktorje za izpuste v površinske vode in odlaganje na zemljiščih, ki jih je mogoče uporabiti za posebne procese. Dodatni faktorji emisij za obstojna organska onesnaževala so na voljo na spletni strani Toolkit for Identification and Quantification of Releases of Dioxins, Furans and Other Unintentional POPs (nabor orodij za opredeljevanje in količinsko opredeljevanje dioksinov, furanov in drugih nenamernih obstojnih organskih onesnaževal).

69.

Opozoriti je treba, da se zahteve iz odstavka 32 uporabljajo samo za MSP, ki opravljajo dejavnosti v specifičnih sektorjih. Podjetja, ki so na primer vključena v opravljanje storitev (npr. opravljajo dejavnosti v skupnih delovnih prostorih ali skupnih objektih ali na daljavo), običajno ne spadajo na področje uporabe tega razkritja. Nasprotno pa imajo podjetja, ki opravljajo proizvodne dejavnosti (npr. proizvodnja kemikalij), na splošno vplive v smislu onesnaževanja, zato se od njih pričakuje, da bodo poročala v okviru tega razkritja. V spodnji preglednici (prilagojeni po Navodilih za uporabnike sistema EMAS ) so navedeni primeri sektorskih vplivov, tudi za pisarniške storitve, pri katerih vidiki, povezani z onesnaževanjem, morda niso pomembni. Dejavnost Okoljski vidik Vpliv na okolje Promet — porabljena strojna olja, poraba goriva — emisije vozil — obraba pnevmatik (drobni prah) — onesnaževanje tal, vode in zraka — učinek tople grede, hrup Gradbeništvo — poraba primarnih surovin (virov) — emisije v zrak, hrup, vibracije itd. zaradi gradbenih strojev — poraba zemljišč — razpoložljivost surovin — onesnaževanje s hrupom, onesnaževanje tal, vode in zraka — uničenje pokrovnosti tal — izguba biotske raznovrstnosti Pisarniške storitve — poraba materialov, npr. papirja, tonerjev — poraba električne energije (povzroča posredne emisije CO2) — nastanek mešanih komunalnih odpadkov — učinek tople grede Kemična industrija — poraba primarnih surovin (virov) — odpadna voda — emisije hlapnih organskih spojin — emisije snovi, ki tanjšajo ozonski plašč — razpoložljivost surovin — onesnaževanje vode — fotokemični ozon — uničenje ozonskega plašča

B5 –   Biotska raznovrstnost

Smernice o tem, kako opredeliti mesta na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini

70.

V odstavku 33 je določeno, da mora podjetje razkriti mesta , na katerih izvaja svoje dejavnosti in ki se nahajajo na občutljivih območjih biotske raznovrstnost ali v njihovi bližini . Občutljiva območja biotske raznovrstnosti so kot taka opredeljena s posebnimi predpisi o varstvu narave na evropski ali mednarodni ravni. Med njimi so območja, ki spadajo v omrežje zavarovanih območij Natura 2000, Unescova območja svetovne dediščine in ključna območja biotske raznovrstnosti ter tudi druga zavarovana območja, ki jih vladni organi določijo kot območja, ki potrebujejo posebno varstvo (npr. zavarovane gozdne površine ali območja, ki ležijo na vodnih območjih).

71.

Da bi podjetja določila zavarovana območja in občutljiva območja biotske raznovrstnosti , lahko uporabijo zbirke podatkov, kot so World Database on Protected Areas (WDPA) (svetovna zbirka podatkov za pomoč pri opredelitvi zavarovanih morskih in kopenskih območij), World Database on Key Biodiversity Areas (svetovna zbirka podatkov ključnih območij biotske raznovrstnosti) in rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Podjetje lahko uporabi tudi orodja, kot je integriran instrument za oceno biotske raznovrstnosti.

72.

Pojem „ v bližini “ se v okviru razkritja B5 – Biotska raznovrstnost nanaša na območje, ki se (delno) prekriva z  občutljivim območjem biotske raznovrstnosti ali meji nanj.

73.

V naslednji preglednici je prikazano, kako je mogoče predstaviti informacije o  mestih na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini. Lokacija Območje (v hektarih) Občutljivo območje biotske raznovrstnosti Specifikacija (nahaja se na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti/v njihovi bližini) Država – Ime mesta 1       Država – Ime mesta 2       Država – Ime mesta 3       ...

Smernice za izračun rabe zemljišč in poročanje o njej

74.

Pojem zatesnjeno območje je treba razumeti kot območje, kjer so bila izvorna tla prekrita (npr. ceste, stavbe, parkirišča) in so postala nepropustna, kar je povzročilo vpliv na okolje.

75.

Zeleno območje ali t. i. območje, usmerjeno v naravo , je območje, namenjeno predvsem ohranjanju ali obnovi narave. Skoraj naravna/zelena območja so lahko na lokaciji organizacije in lahko vključujejo strehe, fasade, sisteme za odvajanje vode ali druge značilnosti, zasnovane, prilagojene ali upravljane za spodbujanje biotske raznovrstnosti. Skoraj naravna območja so lahko tudi zunaj lokacije organizacije, če so v lasti organizacije ali jih ta upravlja in so namenjena predvsem spodbujanju biotske raznovrstnosti.

76.

V naslednji preglednici je prikazano, kako je mogoče predstaviti informacije o  rabi zemljišč (EMAS, 2023). Vrsta rabe zemljišč Območje (v hektarjih ali m2) Skupno zatesnjeno območje   Skupno območje, usmerjeno v naravo, ki se nahaja na lokaciji mesta   Skupno območje, usmerjeno v naravo, ki se nahaja izven lokacije mesta   Skupna raba zemljišč

B6 –   Voda

Smernice za izračun odvzemov in porabe vode ter poročanje o njih

77.

Odvzem vode se nanaša na količino vode, ki jo podjetje v obdobju poročanja počrpa iz katerega koli vira v svoje meje. V praksi se to za večino podjetij nanaša na količino vode, odvzete iz javnega vodovodnega omrežja, kot je navedena v računih za komunalne storitve. Vendar se v odvzem vode po potrebi vključijo tudi količine vode, odvzete iz drugih virov, kot so podzemna voda iz lastnih vodnjakov, voda iz rek ali jezer, ali voda, prejeta od drugih podjetij. V posebnem primeru podjetij, ki opravljajo kmetijske dejavnosti, bi se v odvzem vode vključila deževnica, če jo podjetje neposredno zbira in skladišči.

78.

Podatke o  odvzemu vode je mogoče pridobiti iz meritev, opravljenih z merilniki pretoka, ali v računih za vodo; dejansko se v praksi odvzem vode v večini podjetij nanaša na količino vode, odvzete iz javnega vodovodnega omrežja, kot je navedena v računih za komunalne storitve. V primerih, ko neposredne meritve niso izvedljive ali se štejejo za nezadostne in jih je zato treba dopolniti, se lahko podatki o odvzemu vode ocenijo na primer z uporabo računskih modelov in industrijskih standardov.

79.

Na primer, v primeru skupne pisarne ali skupnega delovnega prostora, bi se odvzem vode lahko izračunal tako, da bi se iz računa za vodo pridobil podatek o skupnem odvzemu vode za stavbo, nato pa bi se odvzem vode na zaposlenega izračunal z naslednjo enačbo: Odvzem vode na zaposlenega dnevno (v l) = letni odvzem vode (v l) / (št. zaposlenih v celotni skupni stavbi x št. delovnih dni). Podjetje bi lahko nato odvzem vode na zaposlenega pomnožilo s številom svojih zaposlenih in številom delovnih dni v letu poročanja, da bi dobilo končno število, potrebno za podatkovno točko. Primer izračuna s predlagano formulo je lahko naslednji: letni odvzem vode, pridobljen iz računa za vodo skupnega delovnega prostora, znaša 1 296 m3 (kar ustreza 1 296 000 l) za prostor, v katerem 100 zaposlenih iz različnih podjetij dela skupaj predvidoma 240 dni na leto. Predpostavka o povprečnem številu delovnih dni lahko na primer temelji na nacionalnih statističnih podatkih. Dnevni odvzem vode na zaposlenega bi bil v tem primeru: Odvzem vode na zaposlenega na dan = 1 296 000 l / (100 x 240) = 54 l

80.

Če predpostavimo, da je zaposlenih v podjetju, ki poroča, 25 in da skupni delovni prostor uporabljajo 220 dni na leto, bi bil letni odvzem vode podjetja v takem prostoru enak odvzemu vode na zaposlenega, pomnoženim s številom zaposlenih in delovnih dni, torej 54 l x 25 x 220 = 297 000 l (kar ustreza 297 m3).

81.

Ta izračun bi bil lahko uporaben, kadar je dostopen račun za vodo v skupni stavbi. Ta preprosta metoda izračuna ima nekaj omejitev, saj na primer ne predvideva razlik pri uporabi v različnih delih stavbe (npr. sedemnadstropna stavba bi imela lahko šest nadstropij s pisarnami in eno z menzo ali restavracijo), ki bi jih podjetje lahko premostilo, če bi imelo na primer na voljo dodatne podatke, s katerimi bi še bolj izpopolnilo zgoraj navedeni osnovni izračun.

82.

Drugi način za pridobitev podatkov o  odvzemu vode v skupnih pisarnah, kadar računa za vodo ni mogoče pridobiti, bi lahko bil izračun z uporabo primarnih vhodnih podatkov v obliki hitrosti pretoka v napeljavi in podatkov o zasedenosti. Lahko bi se uporabila naslednja formula: Skupni odvzem vode = ∑(hitrost pretoka × število primerov uporabe na dan × število dni na leto × zasedenost) pri čemer velja naslednje: (a) hitrost pretoka ali podatki o posamezni napeljavi se lahko, na primer, pridobijo iz projektne dokumentacije ali oznak na napeljavah ali pa se ocenijo na podlagi javno dostopnih podatkov o povprečjih, če natančnejših informacij ni mogoče pridobiti; (b) število uporab na dan se lahko oceni na podlagi javno dostopnih povprečij; (c) „število dni“ pomeni letno število operativnih dni za podjetje, ki poroča; (d) „zasedenost“ pomeni število zaposlenih v podjetju, ki uporabljajo pisarno; pogosto se izračuna kot ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ), in (e) znak ∑ pomeni, da je treba izračune za vsako napeljavo sešteti, da se dobi skupni odvzem vode podjetja, ki poroča in opravlja dejavnosti v skupni pisarni.

83.

Dodaten možen vir, s katerim bi bilo mogoče podpreti poročanje o  odvzemu vode za podjetja, ki opravljajo dejavnosti v skupnih pisarnah, je kazalnik 3.1 okvira Level(s) JRC: uporabniški priročnik za porabo vode v zgradbah ter dodatni s tem povezani dokumenti in obrazci za izračun (glej spletno stran PG Section Documents | Product Bureau (europa.eu)). Poleg tega bi si lahko podjetje pomagalo z referenčnim dokumentom EMAS za sektor javne uprave in referenčnim dokumentom EMAS za gradbeni sektor ter sistemi za ocenjevanje in certifikacijami, v katerih bi lahko našlo uporabne napotke za svoje metodologije o tem, kako dodatno izpopolniti izračun za odvzem vode v pisarnah in skupnih prostorih.

84.

Prikazani primeri za pridobitev podatkov o  odvzemu vode v skupnih pisarnah se lahko prenesejo in uporabijo v podjetjih, ki delujejo v različnih sektorjih, pri čemer bi se ti primeri prilagodili, kakor bi bilo to morda potrebno glede na sektor in specifične okoliščine, v katerih podjetje opravlja svoje dejavnosti. Dokument EMAS "easy" for small and medium enterprises (enostaven priročnik EMAS za mala in srednja podjetja) in sektorski referenčni dokumenti EMAS (SRD) bi se lahko uporabila za pomoč pri izboru metodologij in kazalnikov, povezanih z odvzemom vode in prilagojenih za mala in srednja podjetja ter specifične sektorje, pa tudi industrijskih standardov in meril uspešnosti.

85.

Poraba vode je količina vode, ki je bila počrpana v meje podjetja in ki se ne odvaja nazaj v vodno okolje ali k tretji osebi ali za katero tako odvajanje ni načrtovano. To se običajno nanaša na vodo, ki je izhlapela, npr. v procesih uporabe toplotne energije, kot sta sušenje ali proizvodnja električne energije; vodo v proizvodih, npr. pri proizvodnji hrane; ali vodo za namakanje, ki se npr. uporablja v kmetijstvu ali za zalivanje v prostorih podjetja.

86.

Odvajanje vode pomeni na primer količino vode, ki se odvaja neposredno v sprejemna vodna telesa, kot so jezera ali reke, javno kanalizacijo ali k drugim podjetjem za kaskadno uporabo vode. Lahko se šteje za izpust vode podjetja.

87.

Poraba vode se lahko zato izračuna na naslednji način: Poraba vode = vnosi vode – izpust vode, ali povedano drugače: Poraba vode = (odvzem vode) – odvajanje vode. Za podjetja, ki zgolj odvzemajo vodo iz javnega vodovodnega omrežja in jo odvajajo v kanalizacijo, bo poraba vode blizu nič in jo je zato mogoče izpustiti iz poročila. Širše gledano se uporaba zahteve po razkritju porabe vode nanaša na informacije, ki se že zahtevajo z zakonom, o katerih se že poroča in/ali ki so ustrezne glede na posamezni sektor.

88.

Shema razmerja med odvzemom vode , porabo vode in odvajanjem vode je prikazana na spodnji sliki.

89.

Podjetje lahko zagotovi dodatna pojasnila, da svoj odvzem vode ali porabo vode postavi v kontekst. Na primer, poudari lahko, da zbira deževnico in jo uporablja namesto vodovodne vode ali da vodo odvaja k drugim stranem za kaskadno uporabo.

90.

V nadaljevanju je prikazan primer, kako lahko podjetja predstavijo kvantitativne informacije o svojih odvzemih, odvajanju in porabi vode po lokaciji mesta .   Odvzem vode npr. v m3 Poraba vode npr. v m3 (če je ustrezno) Vsa mesta     Mesta na območjih vodnega stresa

Smernice za ugotavljanje, ali podjetje deluje na območju velikega vodnega stresa

91.

Podjetje se lahko posvetuje z lokalnimi (npr. nacionalnimi, regionalnimi) organi, pristojnimi za vodo v krajih, v katerih opravlja dejavnosti, da bi s tem prispevalo k svoji oceni vodnih virov na posameznih lokacijah, kar vključuje tudi opredelitev območij velikega vodnega stresa. Podjetje si lahko pomaga tudi z javno dostopnimi in brezplačnimi orodji, namenjenimi kartiranju pomanjkanja vode po vsem svetu. Eno takšnih orodij je atlas vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire, ki zagotavlja interaktivni zemljevid kazalnika vodnega stresa (t. i. izhodiščni vodni stres, s katerim se meri razmerje med skupno potrebo po vodi in razpoložljivimi obnovljivimi zalogami površinske in podzemne vode) na ravni porečij. Podjetja lahko s tem orodjem poiščejo izhodiščno vrednost za vodni stres v različnih povodjih po vsem svetu. Vrednosti kazalnika izhodiščnega vodnega stresa nad 40 % pomenijo območje velikega vodnega stresa.

92.

Na primer, spodnji zemljevid prikazuje glavna porečja iberskih rek in njihovo klasifikacijo po vodnem stresu v skladu z atlasom vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire. Iz tega zemljevida je mogoče razbrati več vodnih bazenov na Iberskem polotoku, skupaj z njihovo klasifikacijo po vodnem stresu. Večina južnega dela polotoka leži na območju velikega vodnega stresa, z izjemo povodja reke Guadiana (obarvano rumeno). Če torej podjetje opravlja dejavnosti na območju povodja reke Guadalquivir (npr. v Andaluziji, kjer je raven vodnega stresa visoka), bi moralo razčleniti svojo porabo vode za navedeno regijo/vodni bazen. Če pa svoje dejavnosti opravlja v južnem delu povodja reke Guadiana (kjer je vodni stres majhen), mu njegove porabe vode za to regijo/povodje ni treba razčleniti.

93.

Drugi možni orodji, ki jih lahko podjetja uporabijo, da določijo svojo lokacijo glede na območja vodnega stresa, sta statični zemljevid (in z njim povezan nabor podatkov), ki ga zagotavlja Evropska agencija za okolje (EEA) in se imenuje indeks izkoriščanja vode plus (WEI+) za poletja in območja urbane morfologije ter interaktivni zemljevid indeks izkoriščanja vode plus (WEI+) za vodna območja (1990–2015), pri čemer se pri obeh uporablja kazalnik vodnega stresa WEI+, ki meri skupno porabo vode kot odstotek obnovljivih sladkovodnih virov na ravni porečja. Vrednosti kazalnika WEI+, ki so enake ali večje od 40 %, na splošno označujejo primere velikega vodnega stresa. Poudariti je treba, da kazalnik izhodiščnega vodnega stresa v atlasu vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire temelji na potrebi po vodi, medtem ko kazalnik EEA za vodni stres WEI+ temelji na porabi vode.

B7 –   Raba virov, krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

Smernice o načelih krožnega gospodarstva

94.

Podjetje lahko pri razkrivanju informacij o svojih proizvodih, rabi materialov in ravnanju z odpadki zagotovi informacije v povezavi z  načeli krožnega gospodarstva . Načela krožnega gospodarstva so opisana v odstavkih v nadaljevanju. V nadaljevanju so opisana ključna načela krožnega gospodarstva, ključna načela, ki jih upošteva Evropska komisija, pa so v ležeči pisavi. Odprava odpadkov in onesnaževanja – to je mogoče doseči z izboljšavami procesov in tudi s premisleki o zasnovi, ki zadevajo uporabnost, ponovno uporabnost, popravljivost, razstavljanje in ponovno izdelavo. Kroženje proizvodov in materialov (najvišjih vrednosti) – ponovna uporaba in recikliranje sta ključna za kroženje proizvodov, vendar se to okrepi, če se krožnost posebej upošteva pri zasnovi na področjih, kot so uporabnost, ponovna uporabnost, popravljivost, ponovna izdelava in razstavljanje. Upoštevati je mogoče tudi dejavnike, kot so vključitev biomaterialov in njihovo kroženje v okviru biološkega kroga, na primer z uporabo biorazgradljivih pokrival za pridelke namesto plastike v kmetijstvu. Obnovitev narave – človek bi si moral, kadar koli je to mogoče, v svojih dejavnostih prizadevati za obnovitev narave in za izboljšanje ali obnovo ključnih ekoloških funkcij (tj. osuševanje, zagotavljanje habitatov, uravnavanje toplote itd.), ki so bile morda izgubljene zaradi njegovih prejšnjih dejavnosti.

Smernice o skupni količini nastalih odpadkov in odpadkih, preusmerjenih v recikliranje ali ponovno uporabo

95.

Podjetjem, ki ustvarijo zgolj gospodinjske odpadke, ni treba izpolniti zahteve iz odstavka 38. V takih primerih podjetje navede le, da ustvarja to vrsto odpadkov.

96.

Podjetje pri poročanju o  nevarnih odpadkih v skladu z odstavkom 38, točka (a), izpolni zahteve glede radioaktivnih odpadkov pri kazalniku št. 9 iz preglednice št. 1 v Prilogi 1 k uredbi o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) (4). Ta kazalnik SFDR (za razmerje med tonami radioaktivnih in nevarnih odpadkov ) se lahko izračuna z uporabo števca in imenovalca, ki ju podjetje navede pri poročanju v skladu z odstavkom 38, točka (a).

97.

MSP morajo razkriti nevarne in radioaktivne odpadke , če pri njihovih dejavnostih nastajajo taki odpadki. Uporaba te zahteve je odvisna od prisotnosti nevarnih ali radioaktivnih materialov v poslovnih procesih.

98.

Priporočljivo je, da podjetja svoje nevarne odpadke razvrstijo z uporabo Evropskega kataloga odpadkov ali na kratko EWC (Sklep Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta), v katerem so odpadki razvrščeni po vrstah. Vsi odpadki, označeni z zvezdico (*), so v Evropskem katalogu odpadkov razvrščeni kot nevarni, običajno s sklicem, da „vsebujejo nevarne snovi“. Na primer: (a) zdravstveni sektor: onesnaženi ostri predmeti, kot so igle in brizgalke, ki se uporabljajo v zdravstvenih ustanovah („odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju“, oznaka EWC 18 01 03*), citotoksična in citostatična zdravila (oznaka EWC 18 01 08*), izrabljeni radiofarmacevtski izdelki in določena diagnostična oprema, ki vsebuje radioaktivne materiale; (b) proizvodni sektor: rabljena maziva in olja, razvrščena kot nevarna (oznaka EWC 13 02 05*); (c) gradbeni sektor: materiali, ki vsebujejo azbest (oznaka EWC 17 09 03*), zemlja in kamenje, ki vsebujejo nevarne snovi (oznaka EWC 17 05 03*), ter (d) baterije in akumulatorji: svinčeve baterije (16 06 01*), nikelj-kadmijeve baterije (16 06 02*), baterije, ki vsebujejo živo srebro (16 06 03*).

99.

Odpadki se vseeno štejejo za nevarne, če imajo eno ali več nevarnih lastnosti, navedenih v Prilogi II k okvirni direktivi o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES). Za lažje sklicevanje so ti v nadaljevanju predstavljeni skupaj z ustreznimi piktogrami, ki so v pomoč pri opredeliti nevarnih lastnosti, kot so vnetljivost, strupenost in jedkost, zaradi katerih se lahko odpadki razvrstijo kot nevarni.

100.

Tudi radioaktivni odpadki imajo ali lahko imajo nevarne lastnosti, zaradi katerih so nevarni, in sicer rakotvornost, mutagenost ali strupeno za reprodukcijo. Kljub temu za radioaktivne snovi v EU veljajo ločeni predpisi (Direktiva Sveta 2011/70/Euratom). Podjetja, ki uporabljajo radioaktivne materiale, iz katerih lahko nastanejo radioaktivni odpadki, za katere veljajo predpisi EU, bi morala biti seznanjena s tem. Radioaktivne odpadke bi bilo treba opredeliti na podlagi prisotnosti radionuklidov na ravneh, ki presegajo dovoljene omejitve iz zakonodaje.

101.

Radioaktivni odpadki so lahko prisotni v različnih predmetih, kot so medicinska, raziskovalna in industrijska oprema, detektorji dima ali mulji.

102.

V nadaljevanju so prikazani piktogrami za nevarnost po razredih nevarnih snovi. Piktogram za nevarnost Stavek, simbol in razred, povezani s piktogrami Kaj pomeni? „Plin pod tlakom“ Simbol: plinska jeklenka Fizikalna nevarnost — Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo — Vsebuje ohlajen utekočinjen plin; lahko povzroči ozebline ali poškodbe „Eksplozivno“ Simbol: bomba med eksplozijo Fizikalna nevarnost — Nestabilni eksploziv — Eksplozivno; nevarnost eksplozije v masi — Eksplozivno; velika nevarnost za nastanek drobcev — Eksplozivno; nevarnost za nastanek požara, udarnega vala ali drobcev — Pri požaru lahko eksplodira v masi „Oksidativno“ Simbol: plamen okoli kroga Fizikalna nevarnost — Lahko povzroči ali okrepi požar; oksidativna snov — Lahko povzroči požar ali eksplozijo; močna oksidativna snov „Vnetljivo“ Simbol: plamen Fizikalna nevarnost — Zelo lahko vnetljiv plin — Vnetljivi plin — Zelo lahko vnetljiv aerosol — Vnetljiv aerosol — Lahko vnetljiva tekočina in hlapi — Vnetljiva tekočina in hlapi — Vnetljiva trdna snov „Jedko“ Simbol: jedkost Fizikalna nevarnost / nevarnost za zdravje — Lahko je jedko za kovine — Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči „Nevarnost za zdravje / nevarno za ozonski plašč“ Simbol: klicaj Nevarnost za zdravje — Lahko povzroči draženje dihalnih poti — Lahko povzroči zaspanost ali omotico — Lahko povzroči alergijski odziv kože — Povzroča hudo draženje oči — Povzroča draženje kože — Zdravju škodljivo pri zaužitju — Zdravju škodljivo v stiku s kožo — Zdravju škodljivo pri vdihavanju — Škodljivo za javno zdravje in okolje zaradi uničevanja ozona v zgornji atmosferi „Akutna strupenost“ Simbol: lobanja in prekrižane kosti Nevarnost za zdravje — Smrtno pri zaužitju — Smrtno v stiku s kožo — Smrtno pri vdihavanju — Strupeno: pri zaužitju — Strupeno v stiku s kožo — Strupeno pri vdihavanju „Resna nevarnost za zdravje“ Simbol: Nevarnost za zdravje Nevarnost za zdravje — Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno — Škoduje organom — Lahko škoduje organom — Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku — Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka — Lahko povzroči raka — Sum povzročitve raka — Lahko povzroči genetske okvare — Sum povzročitve genetskih okvar — Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju „Nevarno za okolje“ Simbol: okolje Nevarnost za okolje — Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki — Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki Piktogrami, ki označujejo nevarne lastnosti, Priloga V k Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju.

103.

Podjetje bi moralo informacije o odpadkih, ki jih proizvede, ali njihovi preusmeritvi stran od odstranjevanja po možnosti sporočiti v enotah teže (npr. v kg ali tonah). Če podjetje enote teže ne šteje za ustrezno enoto, lahko namesto tega navedene metrike razkrije v prostorninskih enotah (npr. m3).

104.

Pri razkrivanju informacij o skupni letni količini odpadkov, preusmerjenih v  recikliranje ali ponovno uporabo, bi moralo podjetje upoštevati odpadke, ki se sortirajo in pošljejo izvajalcem recikliranja ali ponovne uporabe (npr. količino odpadkov, odloženih v zabojnike za recikliranje, ali sortiranje odpadkov v določene kategorije materialov in njihova dostava v obrate za obdelavo odpadkov), in ne odpadkov, ki se učinkovito reciklirajo ali ponovno uporabijo.

105.

Podjetje lahko pri razkrivanju informacij o odpadkih uporabi naslednje preglednice.   Nastali odpadki (npr. v tonah) Skupaj količina nastalih odpadkov, od tega:     Odpadki, preusmerjeni v recikliranje ali ponovno uporabo Odpadki, predvideni za odstranjevanje Nenevarni odpadki       Vrsta odpadkov 1       Vrsta odpadkov 2       ...       Nevarni odpadki       Vrsta odpadkov 1       ...

106.

Primeri nevarnih odpadkov , ki lahko nastanejo v malih podjetjih, vključujejo baterije, uporabljena olja, pesticide, opremo, ki vsebuje živo srebro, in fluorescenčne sijalke.

107.

Podjetje lahko poda nadaljnje razčlenitve, s katerimi še podrobneje določi vrste nenevarnih in nevarnih odpadkov . Pri tem lahko upošteva seznam opisov odpadkov iz Evropskega kataloga odpadkov, ki so povezani s socialnimi metrikami.

Smernice o letnem masnem pretoku zadevnih uporabljenih materialov

108.

Letni masni pretok je kazalnik, usklajen z zahtevami v sistemu EMAS glede učinkovitosti porabe materialov, in ponazarja odvisnost podjetja od specifičnih materialov v njegovih dejavnostih (npr. lesa in jekla za gradbeno industrijo). Podjetje mora v tem primeru zagotoviti informacije o materialih, ki jih uporablja, vključno z materiali, pridobljenimi od dobaviteljev, in tistimi, ki jih je pridobilo iz lastne proizvodnje. Podjetje bo moralo za izračun letnega masnega pretoka zadevnih materialov, ki jih je uporabilo, najprej opredeliti specifične ključne materiale, od katerih so odvisne njegove dejavnosti in za katere je treba oceniti učinkovitost (npr. učinkovitost materiala lesa). Če se uporabljajo različne vrste materialov, bo moralo podjetje ločeno in na ustrezen način navesti letni masni pretok (tj. skupno težo za vsak zadevni uporabljeni material, npr. tone kupljenega lesa) za vsak ključni material, na primer tako, da ga bo razčlenilo glede na njegovo uporabo (Navodila za uporabnike sistema EMAS). Masni pretok zadevnih uporabljenih materialov bo rezultat vsote teže vseh uporabljenih materialov, vključno s surovinami, pomožnimi materiali, vhodnimi materiali, polizdelki ali drugim (razen virov energije in vode). Ta kazalnik se po možnosti izrazi v enotah teže (npr. kilogramih ali tonah), prostornine (npr. m3) ali drugih metričnih enotah, ki se običajno uporabljajo v sektorju.

Smernice o tem, kako opredeliti procese v proizvodnji, gradbeništvu in/ali pakiranju

109.

Za opredelitev procesov v proizvodnji, gradbeništvu in/ali pakiranju se lahko podjetje sklicuje na dejavnosti, ki spadajo v oddelek C – Proizvodnja, oddelek F – Gradnja in razred O82.92 „Pakiranje“ v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/137.

1.3.   Smernice za osnovni modul – socialne metrike

B8 –   Delovna sila – splošne značilnosti

110.

Ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ) je število delovnih mest za polni delovni čas v podjetju. To se lahko izračuna tako, da se načrtovani delovni čas za zaposlenega (skupno število dejansko opravljenih ur v enem tednu) deli z urami delovnega časa delodajalca, ki se nanašajo na delovni teden ob upoštevanju polnega delovnega časa (skupne ure, ki jih opravijo zaposleni s polnim delovnim časom). Na primer, zaposleni, ki dela 25 ur na teden za podjetje, v katerem število ur polnega delavnega časa na teden znaša 40 ur, predstavlja 0,625 EPDČ (tj. 25/40 ur).

111.

Število zaposlenih je skupno število zaposlenih v podjetju, sporočeno ob koncu obdobja poročanja ali kot povprečje v celotnem obdobju poročanja.

Navodila o tem, kako predstaviti informacije o vrstah pogodb zaposlenih

112.

V naslednji preglednici je prikazano, kako je mogoče predstaviti informacije o  zaposlenih glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi. Vrsta pogodbe Število zaposlenih (izraženo v številu zaposlenih ali v ekvivalentih polnega delovnega časa) Pogodba o zaposlitvi za določen čas   Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas   Vsi zaposleni

113.

V naslednji preglednici je prikazano, kako je mogoče informacije o  zaposlenih predstaviti po spolu. Spol Število zaposlenih (izraženo v številu zaposlenih ali v ekvivalentih polnega delovnega časa) Moški   Ženski   Drugo   Ni sporočeno   Vsi zaposleni

114.

V nekaterih državah članicah Evropske unije se lahko ljudje pravno opredelijo kot osebe tretjega, pogosto nevtralnega spola, ki spada v kategorijo „drugo“ v zgornji preglednici. Če podjetje razkrije podatke o  zaposlenih v državah, kjer to ni mogoče, lahko to pojasni in navede, da kategorija „drugo“ ni relevantna. Kategorija „ni sporočeno“ se uporablja za zaposlene, ki ne razkrijejo svoje spolne identitete.

115.

V naslednji preglednici je prikazano, kako je mogoče informacije o  zaposlenih predstaviti po državi. Država (pogodbe o zaposlitvi) Število zaposlenih (izraženo v številu zaposlenih ali v ekvivalentih polnega delovnega časa) Država A   Država B   Država C   Država D   Vsi zaposleni

116.

Opredelitve in vrste pogodb o zaposlitvi se lahko razlikujejo glede na državo. Če ima podjetje zaposlene , ki delajo v več državah, uporabi pravne opredelitve v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri so zaposleni, za izračun podatkov na ravni države. Taki podatki se nato seštejejo, da se izračunajo skupna števila, pri čemer se ne upoštevajo razlike med nacionalnimi pravnimi opredelitvami.

117.

Fluktuacija zaposlenih se nanaša na zaposlene, ki prostovoljno zapustijo podjetje ali so odpuščeni, se upokojijo ali umrejo med opravljanjem poklica.

118.

Za izračun stopnje fluktuacije bi bilo treba uporabiti formulo v nadaljevanju.

B9 –   Delovna sila – zdravje in varnost

Smernice o stopnji zavedljivih z delom povezanih nezgod

119.

Na podlagi predpostavke, da en delavec s polnim delovnim časom dela 2 000 ur na leto, ta stopnja prikazuje število z delom povezanih nezgod na 100 delavcev s polnim delovnim časom v letnem časovnem okviru. Če podjetje ne more neposredno izračunati števila opravljenih ur, ga lahko oceni na podlagi običajnega ali standardnega števila opravljenih ur.

120.

Za izračun stopnje zavedljivih z delom povezanih nezgod zaposlenih je treba uporabiti spodnjo formulo. Primer

121.

Podjetje A je v letu poročanja sporočilo tri z delom povezane nezgode. Podjetje A ima 40 zaposlenih , ki v enem letu skupaj opravijo 80 000 ur (40 x 2 000) dela. Stopnja zavedljivih z delom povezanih nezgod je 3/80 000 x 200 000 = 7,5.

Smernice o številu smrti zaradi z delom povezanih poškodb in bolezni

122.

Z delom povezane poškodbe in z delom povezane bolezni nastanejo zaradi izpostavljenosti nevarnostim pri delu.

123.

V primeru dela na daljavo so poškodbe in bolezni povezane z delom, če so neposredno povezane z opravljanjem dela in ne s splošnim domačim okoljem.

124.

Poškodbe in bolezni, ki se pojavijo, ko oseba potuje zaradi dela, se štejejo za povezane z delom, če je zaposleni opravljal delovne dejavnosti v interesu delodajalca, ko se je pojavila poškodba ali bolezen. Za nezgode, ki se zgodijo med potovanjem, za katerega ni odgovorno podjetje (tj. redna vožnja na delo in z dela), se uporablja veljavna nacionalna zakonodaja, ki ureja njihovo kategorizacijo glede na to, ali se štejejo za povezane z delom ali ne.

125.

Duševna motnja se šteje za povezano z delom, če jo zaposleni prostovoljno sporoči in če je bila izdana in posredovana tudi ocena zdravstvenega delavca z licenco, v kateri je navedeno, da je zadevna motnja dejansko povezana z delom. Zdravstvene težave, ki se pojavijo zaradi kajenja, zlorabe drog in alkohola, telesne nedejavnosti, nezdravega načina prehranjevanja in psihosocialnih dejavnikov, nepovezanih z delom, se ne štejejo za povezane z delom.

126.

Podjetje lahko smrti, ki so posledica z delom povezanih poškodb, in smrti, ki so posledica z delom povezanih bolezni, navede ločeno.

B10 –   Delovna sila – plačilo, kolektivna pogajanja in usposabljanje

Smernice o plačilu: minimalna plača

127.

„Minimalna plača “ se nanaša na minimalno plačilo za delo, opravljeno v eni uri ali v drugi časovni enoti. Odvisno od države je lahko določena neposredno z zakonom ali s  kolektivnimi pogodbami . Podjetje uporabi veljavno minimalno plačo za državo, o kateri poroča.

128.

Za najnižjo kategorijo plačila brez upoštevanja pripravnikov in vajencev je minimalna plača osnova za izračun osnovne plače. Zato začetna plača vključuje plačilo, ki je enako minimalni plači, ter vsa fiksna dodatna plačila, zajamčena zaposlenim v tej kategoriji.

Smernice o plačilu: plačna vrzel med zaposlenimi ženskami in moškimi v odstotkih

129.

Z metriko v odstotkih izražene plačne vrzeli med zaposlenimi ženskami in moškimi se obravnava načelo enakosti spolov, v skladu s katerim mora biti za enako delo izplačano enako plačilo . Plačna vrzel med spoloma je opredeljena kot razlika v povprečnih ravneh plačil med zaposlenimi ženskami in moškimi, izražena kot odstotni delež povprečne ravni plačila zaposlenih moških.

130.

Za izračun te metrike morajo biti vanj vključeni vsi zaposleni . Poleg tega bilo treba narediti ločena izračuna povprečnega plačila za zaposlene ženske in moške. Glej formulo v nadaljevanju:

131.

Bruto plačilo se, odvisno od politike prejemkov v podjetju, nanaša na vse od naslednjega: (a) osnovno plačo, ki je znesek zajamčenega, kratkoročnega in nespremenljivega denarnega nadomestila; (b) prejemke v denarju, ki vključujejo vsoto osnovne plače ter denarnih dodatkov, bonusov, provizij, udeležbe pri dobičku in drugih oblik spremenljivih denarnih plačil, ter (c) prejemke v naravi. (5)

132.

Bruto plačilo je vsota vseh zgoraj navedenih elementov, kakor je ustrezno.

133.

Povprečna bruto urna postavka je tedensko/letno bruto plačilo, deljeno s povprečnim številom ur opravljenega dela na teden/leto. Primer

134.

Podjetje A ima skupaj X zaposlenih moških in Y zaposlenih žensk. Bruto urna postavka zaposlenih moških znaša 15 EUR, bruto urna postavka zaposlenih žensk pa 13 EUR.

135.

Povprečna bruto urna postavka zaposlenih moških je vsota vseh njihovih bruto urnih postavk, deljena s skupnim številom zaposlenih moških. Povprečna bruto urna postavka zaposlenih žensk je vsota vseh njihovih bruto urnih postavk, deljena s skupnim številom zaposlenih žensk.

136.

Formula, ki se uporablja za izračun plačne vrzeli med zaposlenimi moškimi in ženskami, izražene v odstotkih, je

Smernice o pokritosti s kolektivnimi pogajanji

137.

Zaposleni , zajeti s  kolektivnimi pogodbami , so posamezniki, za katere mora podjetje uporabljati pogodbo. Če je zaposleni zajet z več kolektivnimi pogodbami, ga je treba šteti le enkrat. Če noben zaposleni ni zajet s kolektivno pogodbo, je odstotek enak nič.

138.

Odstotek zaposlenih , zajetih s  kolektivnimi pogodbami , se izračuna po naslednji formuli.

139.

Informacije, ki se zahtevajo v skladu s to zahtevo po razkritju, se lahko sporočijo kot stopnje pokritosti, če pokritost s kolektivnimi pogajanji znaša 0–19 %, 20–39 %, 40–59 %, 60–79 % ali 80–100 %.

140.

Ta zahteva ni namenjena pridobivanju odstotka zaposlenih , ki jih zastopa svet delavcev ali ki so člani sindikatov, saj je lahko drugačen. Odstotek zaposlenih, zajetih s  kolektivnimi pogodbami , je lahko večji od odstotka zaposlenih, vključenih v sindikate, če se kolektivne pogodbe uporabljajo za člane in nečlane sindikatov.

1.4.   Smernice za osnovni modul – metrike poslovnega ravnanja

B11 –   Obsodbe in denarne kazni zaradi korupcije in podkupovanja

141.

Korupcija in podkupovanje spadata na področje vprašanja v zvezi s trajnostnostjo, ki se nanaša na poslovno ravnanje .

142.

Podjetje v skladu z odstavkom 43 poroča o skupnem številu obsodb in skupnem znesku denarnih kazni, naloženih zaradi kršitve zakonodaje o  korupciji in podkupovanju .

Smernice v zvezi z obsodbami

143.

Obsodbe zaradi kršitve zakonodaje o  korupciji in podkupovanju se nanašajo na vsako kazensko obsodbo kazenskega sodišča zoper posameznika ali podjetje, ki se nanaša na kaznivo dejanje, povezano s korupcijo in podkupovanjem, na primer kadar so te sodne odločbe vpisane v kazensko evidenco države članice Evropske unije, ki je izrekla obsodbo.

Smernice v zvezi z denarnimi kaznimi

144.

Denarne kazni, izrečene zaradi kršitve zakonodaje o  korupciji in podkupovanju , se nanašajo na obvezne denarne kazni, ki nastanejo zaradi kršitev zakonodaje o korupciji in podkupovanju in ki jih naloži sodišče, komisija ali drug vladni organ in ki se plačajo v državno blagajno.

Celoviti modul: smernice

145.

Namen smernic iz oddelkov v nadaljevanju je olajšati izpolnjevanje zahtev po razkritju informacij o trajnostnosti, navedenih v odstavkih 44 do 65 Priloge I k Priporočilu Komisije o standardu prostovoljnega poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja.

146.

Smernice v nadaljevanju so mišljene kot del ekosistema, v katerega bi bili lahko vključeni tudi razvoj nadaljnjih podpornih smernic EFRAG, dodatna digitalna orodja in podpora pri izvajanju (izobraževanja, sodelovanje z deležniki in drugo), katerih namen je olajšati razumevanje nekaterih tehničnih elementov smernic.

147.

Te smernice so namenjene podpori pri priprave metrik v celovitem modulu.

1.5.   Smernice za celoviti modul – splošne informacije

C1 –   Strategija: poslovni model in trajnostnost – povezane pobude

148.

Pri opisovanju glavnih razmerij med potrošniki in dobavitelji v skladu z odstavkom 47, točka (c), podjetje razkrije ocenjeno število dobaviteljev ter z njimi povezane sektorje in geografska območja (tj. države).

C2 –   Opis praks, politik in prihodnjih pobud za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo

149.

Podjetja lahko za poročanje o podatkovnih točkah C2 uporabijo naslednjo predlogo.   Če ste na vprašanje o obstoječih praksah/politikah/prihodnjih pobudah pri razkritju B2 odgovorili z DA, jih na kratko opišite skupaj z ukrepi, ki izhajajo iz njih. (Če so v prakso/politiko/prihodnjo pobudo vključeni dobavitelji ali stranke, podjetje to navede.) Če ste na vprašanje o ciljih pri razkritju B2 odgovorili z DA, jih navedite. Podjetje lahko, kadar jo je določilo, navede najvišjo raven, na kateri delujejo njegovi zaposleni in ki je odgovorna za izvajanje navedenih politik. Podnebne spremembe       Onesnaževanje       Vodni in morski viri       Biotska raznovrstnost in ekosistemi       Krožno gospodarstvo       Lastna delovna sila       Delavci v vrednostni verigi       Prizadete skupnosti       Potrošniki in končni uporabniki       Poslovno ravnanje

1.6.   Smernice za celoviti modul – okoljske metrike

Premislek pri poročanju o emisijah TGP v okviru razkritja B3 (osnovni modul)

150.

Podjetje lahko pri ugotavljanju ustreznosti, ali naj razkrije emisije obsega 3 v skladu z odstavkom 50, pregleda svoje skupne emisije TGP obsega 3 ob upoštevanju 15 kategorij emisij obsega 3, opredeljenih v Protokolu o TGP, pri čemer uporabi ustrezne ocene, in pripravi poročilo tako, da te informacije vključi s sklicevanjem. S tem lahko opredeli in razkrije svoje pomembne kategorije obsega 3 na podlagi razsežnosti ocenjenih emisij TGP in drugih meril iz standarda za obračunavanje emisij (obsega 3) iz vrednostne verige podjetij in poročanje o njih iz Protokola o TGP (različica iz leta 2011, str. 61 in 65 do 68) ali standarda EN ISO 14064-1:2018, Priloga H.3.2, kot so finančna poraba, vpliv, povezana prehodnostna tveganja in priložnosti ali stališča deležnikov;

151.

MSP, ki upravljajo postopke v proizvodnji, agroživilstvu, gradbeništvu in pakiranju, bodo verjetno imela pomembne kategorije emisij obsega 3 (CDP Technical Note: Relevance of Scope 3 Categories by Sector (tehnično sporočilo CDP: pomembne kategorije emisij obsega 3, razvrščene po sektorjih), 2024), ki se lahko štejejo za pomembne pri poročanju v sektorju podjetja.

C3 –   Cilji zmanjšanja emisij TGP in podnebni prehod

152.

Zmanjšanje emisij se lahko izkaže tako za izziv kot tudi za priložnost za podjetje, saj so zanj pogosto potrebne spremembe strateške in operativne realnosti podjetja. Za zmanjšanje emisij je morda treba pregledati strateške in finančne prednostne naloge. Za razogljičenje bodo morda potrebne pomembne začetne naložbe, na primer v elektrifikacijo voznega parka, uvajanje novih tehnologij za zmanjšanje porabe energije ali razvoj novih vrst proizvodov, ki so manj odvisni od ogljično intenzivnih materialov. Po drugi strani pa se lahko z izvajanjem nizkoogljičnih rešitev za zmanjšanje emisij TGP znatno zmanjšajo stroški kupljene energije in materialov. Podjetja, ki se odpravljajo na pot do razogljičenja, pogosto močno prilagodijo svoje poslovne modele ali vsakodnevne dejavnosti. Na primer, podjetje, ki opravlja logistične storitve in storitve dostavne, bo morda moralo spremeniti način upravljanja svojega voznega parka, da bi čim bolj zmanjšalo morebitne motnje v storitvah zaradi potrebe po rednem polnjenju vozil. Podjetje za proizvodnjo potrošniškega blaga, ki načrtuje, da bi sestavni del svojega proizvoda zamenjalo s trajnostno, nizkoogljično alternativo, bo morda moralo nameniti čas in vire za inovacije proizvodov in iskanje novih dobaviteljev. Vendar pa lahko ta prizadevanja privedejo do zmanjšanja stroškov, dostopa do novih trgov, ustvarjanja novih delovnih mest in privabljanja dodatnega financiranja, zaradi česar zmanjšanje emisij TGP ni le izziv, temveč tudi strateška poslovna priložnost. V tem pogledu so cilji zmanjšanja emisij TGP pomemben ukrep za odziv na potrebo po trajnostnem prehodu, saj podjetjem omogočajo sistematično, nadzorovano in organizirano upravljanje sprememb.

153.

Cilj zmanjšanja emisij TGP je zaveza, da bo podjetje zmanjšalo svoje emisije TGP v prihodnjem letu v primerjavi z emisijami TGP, izmerjenimi v izbranem izhodiščnem letu. Ukrepi , ki lahko privedejo do zmanjšanja emisij, vključujejo na primer elektrifikacijo, uporabo električne energije iz obnovljivih virov, razvoj trajnostnih proizvodov itd. Podjetje mora pri razkritju C3 razkriti cilje zmanjšanja emisij TGP za svoje emisije obsegov 1 in 2.

154.

Odvzemi in izognjene emisije se ne upoštevajo kot zmanjšanje bruto emisij TGP podjetja. Razlog za to je pomembna razlika med praksami obračunavanja bruto emisij TGP (obračunavanje po evidencah) ter odvzemov in izognjenih emisij TGP (obračunavanje po projektih ali intervencijah). Bruto emisije TGP podjetja so zasnovane za spremljanje dejanskih emisij, sproščenih v okolje, kar zagotavlja dosledno in primerljivo izhodišče za določitev ciljev glede zmanjšanja TGP. Izognjene emisije in odvzemi ogljika pa se nanašajo na posebne projektne dejavnosti podjetja, kar pomeni, da se obračunavajo ločeno od bruto emisij TGP.

155.

Da bi podjetje sledilo tej praksi, mora razlikovati med svojimi bruto emisijami TGP in drugimi vplivi , ki v njih niso zajeti, kot so odvzemi in izognjene emisije TGP. Odvzemi se nanašajo na odstranitev TGP iz ozračja zaradi namernih človekovih dejavnosti. Primeri takih dejavnosti lahko vključujejo rast rastlin (prenos atmosferskega CO2 pri fotosintezi) in neposredni zajem CO2 iz zraka, ki jima običajno sledi shranjevanje CO2. Izognjene emisije TGP se običajno nanašajo na emisije, do katerih bi sicer prišlo, vendar jih je podjetje s svojimi dejavnostmi preprečilo. Te dejavnosti lahko vključujejo uvedbo novih proizvodov in tehnologij, s katerimi se zmanjša povpraševanje po njihovih ogljično intenzivnih inačicah, na primer izolacijske rešitve v stavbi, s katerimi se prepreči povpraševanje po energetskih storitvah v stavbi. Več informacij o konceptih, povezanih z odvzemi ogljika in izognjenimi emisijami, je na voljo v smernicah Protokola o TGP za odvzeme TGP v sektorju zemljišč.

156.

Izhodiščno leto je predhodno leto, v primerjavi s katerim je mogoče izmeriti trenutne emisije TGP podjetja. Na splošno bi moralo biti izhodiščno leto nedavno in reprezentativno za emisije TGP podjetja in bi zanj morali obstajati preverljivi podatki.

157.

Ciljno leto je prihodnje leto, v katerem namerava podjetje doseči določeno absolutno ali v odstotkih izraženo količino zmanjšanih emisij TGP. Obsegati bi moralo obdobje od enega do treh let od izhodiščnega leta do kratkoročnega cilja. Vključiti je mogoče tudi dolgoročne cilje , na primer za obdobja dvajsetih ali tridesetih let (npr. do leta 2040 ali 2050). Podjetja se spodbuja, da vključijo vsaj kratkoročne ciljne vrednosti za leto 2030 in, če je to izvedljivo, dolgoročne cilje za leto 2050. Priporočljivo je, da se od leta 2030 naprej izhodiščno in ciljno leto za cilje zmanjšanja emisij TGP posodabljata vsakih pet let.

158.

Podjetja bi morala za določitev cilja upoštevati obstoječe znanstvene dokaze o zmanjševanju emisij TGP. SBTi priporoča medsektorski cilj, v skladu s katerim bi se emisije TGP zmanjšale za 42 % do leta 2030 in za 90 % do leta 2050 (pri izhodiščnem letu 2020). SBTi predlaga tudi poenostavljen način določanja ciljev za mala in srednja podjetja (6). Obstajajo tudi za sektorje specifični načini, ki jih lahko podjetja upoštevajo pri določanju svojih ciljev zmanjšanja TGP.

159.

Da bi podjetje hitro zmanjšalo posredne in neposredne emisije, lahko sprejme nekaj preprostih ukrepov . Nekateri ukrepi so lahko preprosti, vendar je z njimi kljub temu mogoče znatno zmanjšati emisije in podpreti podjetje pri doseganju njegovih ciljev . Na primer, z elektrifikacijo voznega parka z zamenjavo vozil na fosilna goriva z električnimi vozili se bodo emisije zmanjšale takoj, ko bo zamenjan prejšnji vozni park. To lahko pomeni znatno zmanjšanje emisij, zlasti za podjetje, ki je odvisno od prevoza. Podoben učinkovit, preprost in izvedljiv ukrep za razogljičenje je nadomestitev avtomobilov za prevoz na delo in službena potovanja z nizkoogljičnimi alternativami, kot so kolesa ali javni prevoz. Drugi lahko izvedljivi ukrepi so pregled notranjega upravljanja z energijo in njegova posodobitev z energijsko učinkovito opremo ter vključitev vzdrževanja v redno poslovanje. Podjetje lahko z rednim vzdrževanjem opreme in strojev ter njihovo zamenjavo z energijsko učinkovitejšimi alternativami, kadar in kjer je to mogoče, zmanjša svojo porabo energije. Takšna oprema lahko vključuje na primer kotle, telekomunikacijske sisteme, toplotne črpalke, klimatske naprave itd. Z rednim vzdrževanjem je mogoče zagotoviti njihovo učinkovito delovanje ter čim bolj zmanjšati njihovo obrabo in količino odpadkov. Podjetje lahko tudi z avtomatizacijo sistemov in uporabo časovnikov za opredelitev obdobij uporabe še dodatno zmanjša emisije take opreme.

160.

Načrt podnebnega prehoda za blažitev podnebnih sprememb je sklop sedanjih in prihodnjih ukrepov , katerih namen je uskladiti poslovni model, strategijo in dejavnosti podjetja s ključnim krovnim svetovnim ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C. Pomen tega, da ima podjetje vzpostavljen načrt za prehod, ki temelji na cilju zmanjšanja emisij TGP, združljivim s tem svetovnim ciljem, je povezan z zmožnostjo razumeti načine, na katere se bo podjetje približalo nizkoogljičnemu gospodarstvu, in hkratnim spremljanjem doseženega napredka. Načrt za prehod je mehanizem za odgovornost in preglednost, ki podjetja spodbuja, da s svojimi ukrepi razvijejo verodostojne načine za blažitev podnebnih sprememb.

161.

Vzpostavitev verodostojnega načrta za prehod v podjetju bi bilo treba podpreti z elementi, kot so (a) jasna opredelitev odgovornosti in vlog; (b) vključitev načrta v poslovno strategijo in finančno načrtovanje podjetja; (c) vključitev informacij o vzvodih in poteh za razogljičenje ter količinsko opredeljivih kazalnikov, ki jih je mogoče spremljati v vnaprej določenih časovnih okvirih; (d) omogočanje rednega pregledovanja in posodabljanja po posvetovanju z deležniki, kadar je to primerno, in (e) zajem vseh dejavnosti podjetja in, v največji možni meri, njegove vrednostne verige ali pa podati pojasnilo v zvezi s kakršno koli omejitvijo.

162.

Podjetja, ki razkrivajo cilje v skladu s Prilogo IV B, točka (d), k uredbi EMAS, lahko svoje cilje zmanjšanja emisij TGP, če jih imajo, uporabijo, da izpolnijo zahteve iz prostovoljnega standarda za MSP. Podjetje lahko to razkritje podpre tudi z izvajanjem sistema EMAS za ravnanje z okoljem in povezavo na standard EN ISO 14001:2015, kot je določeno v Prilogi II B, točki A.6.2.1 in B.5, k uredbi EMAS (okoljski cilji).

Smernice o tem, kako opredeliti procese v proizvodnji, gradbeništvu in/ali pakiranju

163.

Za opredelitev procesov v proizvodnji, gradbeništvu in/ali pakiranju se lahko podjetje sklicuje na te dejavnosti, ki spadajo v oddelek C – Proizvodnja, oddelek F – Gradnja in razred O82.92 „Pakiranje“ v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/137.

C4 –   Podnebna tveganja

164.

S podnebjem povezane nevarnosti so dejavniki fizičnih tveganj, povezanih s podnebjem, ki izhajajo iz učinkov podnebnih sprememb na podjetje. Razvrstiti jih je mogoče na akutne nevarnosti, ki nastanejo zaradi posebnih dogodkov (kot so suše, poplave, ekstremne padavine in požari v naravi), in kronične nevarnosti (kot so spreminjajoče se temperature, dvig morske gladine in erozija tal), ki so posledica dolgoročnejših podnebnih sprememb (Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139). Fizična tveganja so odvisna od s podnebjem povezanih nevarnosti, izpostavljenosti sredstev in dejavnosti podjetja tem nevarnostim ter občutljivosti podjetja na te nevarnosti. Primeri s podnebjem povezanih nevarnosti so vročinski valovi, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, dvig morske gladine, poplave zaradi prelitja ledeniškega jezera ter spremembe vzorcev padavin in vetrov. Fizična tveganja, povezana s podnebjem, je mogoče opredeliti in modelirati z uporabo podnebnih scenarijev, pri katerih so upoštevane začrtane poti visokih emisij, kot je IPCC SSP5-8.5.

165.

S podnebjem povezana prehodnostna tveganja so lahko (glede na priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD), 2017) politične ali pravne narave (npr. okrepljene obveznosti poročanja o emisijah), tehnološke narave (npr. stroški prehoda na tehnologijo z manjšimi emisijami) in tržne narave (npr. višji stroški surovin) ter povezana z ugledom (npr. večja zaskrbljenost deležnikov).

166.

Skupna s podnebjem povezana tveganja se nanašajo na skupna fizična tveganja in skupna prehodnostna tveganja, ki so lahko posledica izpostavljenosti sredstev in poslovnih dejavnosti podjetja s podnebjem povezanim nevarnostim.

1.7.   Smernice za celoviti modul – socialne metrike

C5 –   Dodatne (splošne) značilnosti delovne sile

167.

Za določitev razmerja med številom žensk in moških delite število zaposlenih žensk s številom zaposlenih moških na ravni višjega vodstva. To bo pokazalo delež žensk in moških v vašem podjetju.

168.

Raven višjega vodstva se šteje za raven pod upravnim odborom, razen če podjetje uporablja posebno opredelitev.

169.

Na primer, če je na ravni višjega vodstva zaposlenih 28 ženskih in 84 moških, bo razmerje med ženskami in moškimi znašalo 1:3, kar pomeni tri moške za vsako žensko na ravni višjega vodstva.

170.

Pomembni dejavniki, ki jih mora podjetje upoštevati pri odločanju, ali naj razkrije število samozaposlenih in začasno zaposlenih v skladu z odstavkom 60, so: (1) razmerje med zaposlenimi ter samozaposlenimi in začasno zaposlenimi, zlasti v primeru znatnega in/ali vse večjega zanašanja na take zaposlene, ali (2) večje tveganje negativnih socialnih vplivov na samozaposlene ali začasno zaposlene v primerjavi z lastnimi zaposlenimi v podjetju.

171.

V naslednji preglednici je prikazano, kako je mogoče predstaviti informacije o samozaposlenih, pri katerih se ne upoštevajo osebje, ki dela izključno za podjetje, in začasno zaposleni, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti. Vrste delavcev Število samozaposlenih in začasno zaposlenih, ki opravljajo zaposlovalne dejavnosti Skupno število samozaposlenih, brez upoštevanja osebja, ki dela izključno za podjetje   Skupno število začasno zaposlenih, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti

172.

Podjetja se lahko za začasno zaposlene, ki jih zagotavljajo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti, sklicujejo na oznako NACE O78.

C6 –   Dodatne informacije o lastni delovni sili – politike in postopki na področju človekovih pravic

173.

Podjetja, ki imajo vzpostavljen postopek skrbnega pregleda na področju človekovih pravic, lahko odgovorijo pozitivno (z DA) in v spustnem meniju pojasnijo vsebino politik in/ali postopkov.

C7 –   Resni incidenti v zvezi s človekovimi pravicami

174.

Pojem potrjeni incident se nanaša na tožbo ali pritožbo, vloženo po formalnem postopku pri podjetju ali pristojnih organih, ali primer neskladnosti, ki ga podjetje ugotovi po vzpostavljenih postopkih. Vzpostavljeni postopki za ugotavljanje primerov neskladnosti lahko vključujejo revizije sistemov upravljanja, formalne programe spremljanja ali pritožbene mehanizme .

1.8.   Smernice za celoviti modul – metrike poslovnega ravnanja

C8 –   Prihodki iz nekaterih sektorjev in izključitev iz referenčnih vrednosti EU

175.

Fosilna goriva, kot so opredeljena v členu 2, točka 62, Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, so neobnovljivi viri energije na osnovi ogljika, kot so trdna goriva, zemeljski plin in nafta.

176.

Proizvodnja kemikalij se nanaša na dejavnosti iz oddelka 20.2 v oddelku C Priloge I k Uredbi (EU) 2023/137, tj. proizvodnjo pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov.

177.

Kot je opredeljeno v členu 12(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1818, so podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, naslednja: (a) podjetja, ki ustvarijo 1 % ali več svojih prihodkov z odkrivanjem, rudarjenjem, pridobivanjem, distribucijo ali rafiniranjem črnega premoga in lignita; (b) podjetja, ki ustvarijo 10 % ali več svojih prihodkov z odkrivanjem, pridobivanjem, distribucijo ali rafiniranjem naftnih goriv; (c) podjetja, ki ustvarijo 50 % ali več svojih prihodkov z odkrivanjem, pridobivanjem, proizvodnjo ali distribucijo plinastih goriv, in (d) podjetja, ki ustvarijo 50 % ali več svojih prihodkov s proizvodnjo električne energije z intenzivnostjo toplogrednih plinov nad 100 g CO2 e/kWh.

C9 –   Razmerje pri zastopanosti spolov v organu upravljanja

178.

Organ upravljanja je organ z najvišjo pristojnostjo odločanja v podjetju. Oblika organa upravljanja se lahko razlikuje glede na jurisdikcijo podjetja in njegovo razvrstitev med pravne subjekte.

179.

Na podlagi zahtev iz SFDR se razmerje pri zastopanosti spolov v organu upravljanja izračuna kot povprečno razmerje med ženskami in moškimi v upravnem odboru. Primer

180.

Organ upravljanja določenega MSP sestavlja šest članov, vključno s tremi ženskami. Razmerje pri zastopanosti spolov je ena proti ena – za vsako žensko članico je en moški član.

---

(1)  Protokol o toplogrednih plinih. GHG Protocol Corporate Accounting and Reporting Standard – Revised Edition (računovodski standard in standard poročanja za podjetja na podlagi Protokola o TGP – revidirana izdaja). Svetovni inštitut za vire & Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj.

(2)  Protokol o toplogrednih plinih. GHG Protocol Corporate Accounting and Reporting Standard – Revised Edition (računovodski standard in standard poročanja za podjetja na podlagi Protokola o TGP – revidirana izdaja). Svetovni inštitut za vire & Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj.

(3)  SEI in CCAC (2022). A Practical Guide for Business Air Pollutant Emission Assessment (praktični vodnik za oceno emisij onesnaževal zraka v podjetjih). Stockholmski okoljski inštitut in koalicija za podnebje in čist zrak.

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1288 z dne 6. aprila 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino in prikaz informacij o načelu, da se ne škoduje bistveno, vsebino, metodologije in prikaz informacij o kazalnikih trajnostnosti in škodljivih vplivih na trajnostnost ter vsebini in prikazu informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb v predpogodbenih dokumentih, na spletnih mestih in v periodičnih poročilih, C/2022/1931, OJ L 196, 25.7.2022, str. 1.

(5)  To bi bili lahko na primer avtomobili, zasebno zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje in programi za dobro počutje.

(6)  SBTi nudi tudi vire za MSP, da bi določili znanstveno utemeljene cilje.