(1)

Frekvenčni pas 3 800–4 200 MHz lahko omogoči uvedbo prizemnih brezžičnih širokopasovnih sistemov za zagotavljanje povezljivosti lokalnega omrežja za različne storitve in aplikacije na podlagi tehnološke nevtralnosti. Usklajeni tehnični pogoji bodo koristili širokemu spektru primerov lokalne uporabe v različnih industrijskih in neindustrijskih okoljih, tako v zaprtih prostorih kot na prostem.

(2)

V sporočilu Komisije „Akcijski načrt za 5G v Evropi“ (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt za 5G) (2) je določen usklajeni pristop Unije k uvedbi storitev 5G leta 2020. V navedenem načrtu je 5G poudarjen kot ključni dejavnik, ki omogoča digitalizacijo „vertikalnih panog“ (3). Navaja tudi, da je potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije, vključno z opredelitvijo in uskladitvijo spektra za 5G, ki bi ga uporabljali inovativni poslovni modeli in rešitve za lokalno licencirani dostop do spektra.

(3)

Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra v svojem mnenju o izzivih pri izvajanju 5G (tretje mnenje skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra o 5G) (4) ugotavlja, da bi se lahko povezljivost za vertikalne panoge zagotovila z rešitvami mobilnega operaterja, tretjimi ponudniki in neposredno s samimi vertikalnimi panogami v pasovih, usklajenih na ravni Unije, za elektronske komunikacijske storitve ali v namenskem spektru za te panoge. Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra priporoča, naj države članice preučijo tudi druge spektrske rešitve, vključno z namenskim ali skupnim spektrom za poslovne/sektorske potrebe, ki jih mobilni operaterji morda ne zadovoljujejo ustrezno.

(4)

Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra v svojem mnenju o dodatnih potrebah po spektru in smernicah za hitro uvedbo prihodnjih brezžičnih širokopasovnih omrežij (5) nadalje priznava, da obstaja posebno povpraševanje po srednjem frekvenčnem spektru, in državam članicam priporoča, naj preučijo morebitno uporabo frekvenčnega pasu 3 800–4 200 MHz za lokalne aplikacije (tj. z majhno/srednjo močjo), vključno z vertikalnimi aplikacijami, hkrati pa ščitijo satelite in druge obstoječe aplikacije in storitve.

(5)

Frekvenčni pas 3 800–4 200 MHz se uporablja po vsej Uniji za satelitske storitve, ki zajemajo komunikacije vesolje-Zemlja s satelitskimi zemeljskimi postajami v okviru fiksne satelitske storitve (FSS). Uporablja se tudi za prizemne komunikacije v fiksni storitvi, vključno z vojaško in civilno uporabo.

(6)

Frekvenčni pas 3 400–3 800 MHz je bil v Uniji usklajen za prizemne brezžične širokopasovne sisteme, ki zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, v skladu z Odločbo Komisije 2008/411/ES (6) in predstavlja primarni pas za uvedbo 5G v Uniji. Bistveno je, da so navedeni sistemi ustrezno zaščiteni.

(7)

Frekvenčni pas 4 200 do 4 400 MHz je globalno dodeljen letalski radionavigacijski storitvi (ARNS), uporabljajo pa ga radijski višinomeri, nameščeni na krovu zrakoplova. Radijski višinomeri se uporabljajo na različnih vrstah zrakoplovov, vključno s potniškimi in tovornimi letali ter helikopterji. Zagotavljajo natančne meritve višine, ki so ključne za različne varnostne funkcije v letalstvu, vključno s samodejnim pristankom, sistemi za opozarjanje na bližino tal, sistemi opozarjanja na teren in izogibanjem trkom, zato bi jih bilo treba zaščititi.

(8)

Poleg tega so v nekaterih državah članicah v okviru projekta evropske kritične infrastrukture Galileo nameščene nekatere postaje globalnega sistema za opazovanje (VGOS) z interferometrijo z veliko osnovnico (VLBI) in imajo zelo občutljive pasivne sprejemnike. Za te opazovalne dejavnosti trenutno ni radioastronomske dodelitve v frekvenčnem pasu od 3 800 do 4 200 MHz. Kljub temu bi morale države članice sprejeti vse izvedljive ukrepe, da bi jih zaščitile pred škodljivim motenjem.

(9)

V skladu s členom 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES je Komisija Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) podelila mandat za pripravo usklajenih tehničnih pogojev za souporabo frekvenčnega pasu 3 800–4 200 MHz za prizemne brezžične širokopasovne sisteme, ki zagotavljajo povezljivost lokalnega omrežja v Uniji.

(10)

CEPT je v odgovor na to pooblastilo 8. novembra 2024 izdala Poročilo št. 88 (7) (v nadaljnjem besedilu: poročilo CEPT). Določa najmanj omejevalne usklajene tehnične pogoje za souporabo frekvenčnega pasu 3 800–4 200 MHz za prizemne brezžične širokopasovne sisteme z majhno in srednjo močjo (v nadaljnjem besedilu: sistemi WBB LMP) za zagotavljanje povezljivosti lokalnega omrežja. Navedeni pogoji temeljijo na rezultatih poročil Odbora za elektronske komunikacije (ECC) št. 358 (8) in 362 (9).

(11)

Usklajeni tehnični pogoji, določeni v Poročilu št. 88 CEPT, zagotavljajo tehnološko nevtralnost za delovanje sistemov WBB LMP, vključno s partnerskim projektom tretje generacije (3GPP) in tehnologijami po standardu Digitalne izboljšane brezžične telekomunikacije (DECT)–2020 New Radio (NR). Omogočajo nesinhronizirano obratovanje baznih postaj s srednjo močjo z aktivnimi antenskimi sistemi in neaktivnimi antenskimi sistemi ter baznih postaj z nizko močjo z neaktivnimi antenskimi sistemi. Kadar je to potrebno za upravljanje soobstoja različnih sistemov WBB LMP v frekvenčnem pasu 3 800–4 200 MHz, bi morale države članice zagotoviti nacionalno in potencialno čezmejno usklajevanje.

(12)

Do pasu je mogoče dostopati, če se uporabljajo tehnike za dostop do spektra in zmanjševanje motenj, ki zagotavljajo ustrezno raven zmogljivosti sprejemnika za skladnost z bistvenimi zahtevami Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10). Če so ustrezne tehnike opisane v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bili na podlagi Direktive 2014/53/EU objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije, se zagotovi zmogljivost, ki je vsaj enakovredna ravni zmogljivosti, povezani z navedenimi tehnikami.

(13)

Usklajeni tehnični pogoji in ustrezne smernice iz Poročila CEPT št. 88 obravnavajo zaščito in dolgoročni razvoj obstoječih uporabnikov, ki si delijo frekvenčni pas 3 800–4 200 MHz, zlasti sprejemnih satelitskih zemeljskih postaj in prizemnih fiksnih povezav. Obravnavajo tudi zaščito prizemnih brezžičnih širokopasovnih sistemov, ki zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve pod 3 800 MHz, in radijskih višinomerov, ki obratujejo v frekvenčnem pasu od 4 200 do 4 400 MHz. Usklajeni tehnični pogoji temeljijo na predpostavki nacionalnega sistema odobritev, kjer so znane lokacije omrežij ali baznih postaj WBB LMP, fiksnih povezav v okviru fiksne storitve in sprejemnih satelitskih zemeljskih postaj v okviru fiksne satelitske storitve.

(14)

Souporaba sistemov WBB LMP na eni strani in sistemov fiksne satelitske storitve ali fiksne storitve na drugi strani v pasu 3 800–4 200 MHz je izvedljiva v posameznih primerih. Za zagotovitev zaščite obstoječih sistemov fiksne satelitske storitve pod 3 800 MHz ter obstoječih in prihodnjih sistemov fiksne satelitske storitve in fiksne storitve znotraj pasu 3 800–4 200 MHz bi morale države članice zagotoviti skrbno načrtovanje sistemov WBB LMP in analizo posameznih primerov. Države članice bi morale razmisliti tudi o uporabi ustreznih tehnik za ublažitev, tako na nacionalni ravni kot – kadar je to potrebno zaradi velikih razdalj – prek dvostranskih ali večstranskih sporazumov o čezmejnem usklajevanju. Za uporabo pasu 3 800–4 200 MHz za sisteme fiksne satelitske storitve in fiksne storitve, ki so trenutno odobreni na trgu v državah članicah, še vedno veljajo nacionalne odločitve. Ta sklep ne posega v način, na katerega države članice odobrijo uporabo tega pasu za sisteme fiksne satelitske storitve in fiksne storitve.

(15)

Države članice bi morale zagotoviti zaščito radijskih višinomerov, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 4 200–4 400 MHz, pred sistemi WBB LMP, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 3 800–4 200 MHz, na podlagi rezultatov iz Poročila ECC št. 362 in brez poseganja v kateri koli letalski ukrep, ki bi ga lahko sprejela Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA). Na nacionalni ravni bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti radijskih višinomerov pred baznimi postajami aktivnih antenskih sistemov s srednjo močjo, ki se nahajajo v neposredni bližini letališč, tudi na obmejnih območjih, in obratujejo znotraj frekvenčnega podpasu 4 100–4 200 MHz.

(16)

Države članice bi morale zagotoviti zaščito prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (ECS) v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz, kadar je ustrezno tudi s čezmejnim usklajevanjem, sinhroniziranim obratovanjem omrežij, omejitvami gostote pretoka moči, ločilnimi razdaljami in/ali zahtevami glede frekvenčnega ločevanja.

(17)

Ker v poročilu CEPT št. 88 ni bila preučena uporaba sistemov WBB LMP v frekvenčnem pasu 3 800–4 200 MHz za povezljivost z zračnimi terminalskimi postajami, ta sklep ne določa usklajenih tehničnih in operativnih pogojev za uporabo zračnih terminalskih postaj. V skladu z obstoječim pravnim okvirom lahko države članice omejijo uporabo zračnih terminalskih postaj v tem frekvenčnem pasu, če bodo v prihodnosti na ravni Unije na voljo usklajeni tehnični pogoji.

(18)

Bistveno je zagotoviti soobstoj sistemov WBB LMP ter sistemov WBB LMP in drugih uveljavljenih storitev, kot so radijski višinomeri. V zvezi s tem se lahko države članice pri ukrepanju na nacionalni ali dvostranski/večstranski ravni (11) sklicujejo tudi na vsakršna priporočila ECC.

(19)

V tem sklepu se „določiti frekvenčni pas 3 800–4 200 MHz in dati na voljo“ smiselno nanaša na naslednje korake: (i) prilagoditev nacionalnega pravnega okvira za dodeljevanje frekvenc, da se vključi predvidena uporaba tega pasu v skladu z usklajenimi tehničnimi pogoji, določenimi v tem sklepu; (ii) začetek izvajanja vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev soobstoja z obstoječo uporabo v tem pasu v potrebnem obsegu in (iii) začetek ustreznih ukrepov, po potrebi podprt z začetkom postopka posvetovanja z deležniki, da se omogoči uporaba tega pasu v skladu z veljavnim pravnim okvirom na ravni Unije, vključno z usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa.

(20)

Morda so potrebni sporazumi o čezmejnem usklajevanju med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, da bi preprečili škodljivo motenje ter izboljšali učinkovitost spektra in konvergenco pri uporabi spektra. Brez poseganja v morebitne ukrepe EASA na področju letalstva bi morale države članice upoštevati ustrezna priporočila ECC, da bi zagotovile skladno čezmejno zaščito radijskih višinomerov, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 4 200–4 400 MHz. Komisija je v sodelovanju z državami članicami in EASA pripravila nezavezujoč kažipot EU za zagotavljanje varnega soobstoja mobilnih omrežij in radijskih višinomerov zrakoplovov v frekvenčnem območju 3 400–4 400 MHz (12).

(21)

Brez poseganja v pravico držav članic, da odobrijo uporabo spektra na svojem ozemlju, bi se prihodnji pregled uporabe spektra v skladu s tem sklepom olajšal s konvergentno uporabo doslednih delov spektra po vsej EU, na primer začenši v zgornjem delu pasu. Vsak usklajen način uporabe spektra po vsej EU bi se lahko nadalje preučil. Glede na sistem odobritve, ki se uporablja za frekvenčni pas 3 800–4 200 MHz, bi morale države članice oceniti potrebo po uvedbi dodatnih tehničnih pogojev za zagotovitev ustreznega soobstoja sistemov WBB LMP ter sistemov WBB LMP in drugih storitev v navedenem frekvenčnem pasu in sosednjih pasovih.

(22)

Države članice bi morale Komisiji poročati o izvajanju tega sklepa, zlasti o postopni uvedbi in razvoju sistemov WBB LMP v frekvenčnem pasu 3 800–4 200 MHz ter o morebitnih vprašanjih soobstoja, da bi pomagale oceniti njegov učinek na ravni Unije in ustreznost usklajenih tehničnih pogojev pri zagotavljanju ustrezne zaščite obstoječih storitev, ter o pravočasnem pregledu tega sklepa.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora za radijski spekter –

„radijski višinomer“ pomeni navzdol usmerjen radarski sistem, ki meri višino zrakoplova nad terenom in ovirami z visoko stopnjo natančnosti, celovitosti in razpoložljivosti v vseh fazah leta.

(a)

zemeljske postaje v okviru fiksne satelitske storitve (FSS) za komunikacije vesolje–Zemlja, ki imajo dovoljenje za obratovanje v frekvenčnem pasu 3 800–4 200 MHz po vsej Uniji in pod 3 800 MHz;

(b)

sisteme v okviru fiksne storitve (FS), ki obratujejo v frekvenčnem pasu 3 800–4 200 MHz;

(c)

prizemne sisteme, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (WBB ECS) v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz;

(d)

radijske višinomere v letalski radionavigacijski storitvi (ARNS), ki obratujejo v frekvenčnem pasu 4 200–4 400 MHz;

(e)

postaje globalnega sistema za opazovanje VLBI na ozemlju Unije, kadar je to potrebno in ob ustreznem upoštevanju njihovega regulativnega statusa.