(1)

Svet je po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (EU) št. 791/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini od 48,4 % do 62,9 % na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država).

(2)

Svet je julija 2012 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 Uredbe osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 672/2012 (3) veljavne ukrepe razširil na uvoz zadevnega izdelka, dobavljenega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Malezije ali ne.

(3)

Svet je januarja 2013 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 21/2013 (4) veljavne ukrepe razširil na uvoz zadevnega izdelka, poslanega iz Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali Tajske ali ne.

(4)

Svet je decembra 2013 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1371/2013 (5) veljavne ukrepe razširil še na uvoz zadevnega izdelka, poslanega iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne.

(5)

Komisija je septembra 2014 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 976/2014 (6) veljavne dajatve razširila tudi na nekatere nekoliko spremenjene tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(6)

Komisija je septembra 2015 po preiskavi v skladu s členom 11(3) in členom 13(4) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 2015/1507 (7) dva indijska proizvajalca izvzela iz razširitve dajatve iz uvodne izjave 4.

(7)

Komisija je novembra 2017 po pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: prvi pregled zaradi izteka ukrepov) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 2017/1993 (8) za pet let podaljšala prvotne ukrepe, kakor so bili razširjeni na zadevni izdelek, poslan iz držav, navedenih v uvodnih izjavah 2 do 4. Ti ukrepi so „veljavni ukrepi“.

(8)

Komisija je maja 2018 po preiskavi v skladu s členom 11(4) in členom 13(4) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/788 (9) iz razširitve dajatve iz uvodne izjave 4 izvzela še enega indijskega proizvajalca.

(9)

Nazadnje, Komisija je decembra 2022 iz razširitve dajatve iz uvodne izjave 4 izvzela še enega indijskega proizvajalca.

(10)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo:

(11)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku ukrepov (10) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(12)

Zahtevek za pregled je 2. avgusta 2022 vložilo združenje evropskih proizvajalcev tehničnih tekstilij Tech-Fab Europe (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in/ali ponovitev dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

(13)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 4. novembra 2022 začela pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (11) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(14)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2021 do 30. junija 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in jih povabila k sodelovanju.

(16)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od zainteresiranih strani ni zahtevala zaslišanja.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec glede na največji reprezentativni obseg proizvodnje in prodaje. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 72 % celotnega ocenjenega obsega proizvodnje in 71 % celotnega ocenjenega obsega prodaje. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejete niso bile nobene pripombe, zato je bil vzorec potrjen.

(19)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je bilo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije je predložil samo en nepovezani uvoznik. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(20)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih morda zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(21)

Noben proizvajalec izvoznik iz LRK ni predložil zahtevanih informacij v roku in/ali se strinjal z vključitvijo v vzorec. Kitajski proizvajalci torej niso sodelovali, ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK pa so temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Uporabljeni viri so podrobno opisani v uvodni izjavi 35.

(22)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(23)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije. Enaki vprašalniki ter vprašalniki za nepovezane uvoznike, uporabnike in kitajske izvoznike so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (12). Med preiskavo je Komisija vložniku poslala vprašalnik, v katerem je zahtevala makroekonomske podatke o industriji Unije.

(24)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, en nepovezan uvoznik in vložnik.

(25)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(26)

Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb oziroma združenj:

proizvajalci in združenja Unije:

(27)

Komisija je 23. oktobra 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem. Pripomb ni predložila nobena stran.

(28)

Izdelek, ki se pregleduje, so tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter s težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7019 63 00, ex 7019 64 00, ex 7019 65 00, ex 7019 66 00 in ex 7019 69 90 (oznake TARIC 7019630019, 7019640019, 7019650018, 7019660018 in 7019699019).

(29)

Tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken so na voljo v različnih velikostih celice in težah na kvadratni meter, večinoma pa se uporabljajo kot ojačitveni material v gradbeništvu (zunanja toplotna izolacija, ojačitev tal in popravilo zidov).

(30)

Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK.

(31)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(32)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnega ukrepa nadaljeval ali ponovil.

(34)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz LRK. Zato je Komisija 16. decembra 2022 organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Ker ni prejela nobenega odgovora, se je odločila uporabiti člen 18.

(35)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti informacijah iz zahtevka za pregled, informacijah, pridobljenih od sodelujočih strani med preiskavo v zvezi s pregledom, tj. od vložnika in vzorčenih proizvajalcev Unije, podatkov o uvozu in informacijah iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA) (13).

(36)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(37)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja mnenja ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(38)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(39)

Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajska vlada v zvezi s tem ni imela pripomb.

(40)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. V skladu z informacijami, ki jih je imela Komisija na voljo, sta bili kot možni reprezentativni državi v zvezi z LRK opredeljeni Rusija in Indija.

(41)

Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz prve alinee člena 2(6a) osnovne uredbe preučila možne primerne države.

(42)

Komisija je 10. februarja 2023 izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o virih). Komisija je zainteresirane strani z obvestilom o virih seznanila, da je nameravala uporabiti Indijo za reprezentativno državo, ter opisala ustrezne vire, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti.

(43)

Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij o dveh indijskih družbah proizvajalkah izdelka, ki se pregleduje, tj. Montex Glass Fibre Industries Private Limited in Pyrotek India Private Limited.

(44)

Komisija je prejela eno pripombo industrije Unije v podporo odločitvi Komisije, da kot reprezentativno državo uporabi Indijo.

(45)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(46)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(47)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov ali proizvajalcev uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(48)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(49)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov.

(50)

V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(51)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(52)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (14) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarstvo in kemikalije). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave izpodbijajo dokaze v dokumentaciji o preiskavi, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku. Zahtevek oziroma pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(53)

Vložnik je v zahtevku trdil, da v kitajskem sektorju tkanin z odprto mrežno strukturo obstajajo izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Med drugim je v zahtevku navedeno, da trg tkanin z odprto mrežno strukturo v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov LRK. Poleg tega je bilo v njem pojasnjeno, da so glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji tkanin z odprto mrežno strukturo, rovingi in preja iz steklenih vlaken.

(54)

Zahtevek se je skliceval tudi na poročilo in v njem ugotovljena izkrivljanja v kemijskem sektorju. Poleg tega je bilo v zahtevku s sklicem na poročilo opozorjeno na obstoječa izkrivljanja v zvezi s stroški energije, zlasti zemeljskega plina in električne energije. V zahtevku je bilo nadalje navedeno, da se država vmešava v trg dela in pravice do uporabe zemljišč ter da imajo proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo enostaven dostop do finančnih posojil kitajskih bank (v državni lasti).

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 38, Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe, ki jih je predložil vložnik.

(56)

Zainteresirane strani, vključno s proizvajalci izvozniki, niso poslale pripomb o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe.

(57)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(58)

To je storila na podlagi dostopnih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala preučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnega izkrivljanja v LRK.

(59)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (15).

(60)

Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(61)

Odličen primer je kitajsko stvarno pravo: sklicuje se na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (16).

(62)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(63)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(64)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „Vodilna vloga Kitajske komunistične partije je bistvena značilnost socializma s kitajskimi značilnostmi (17).“ To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK.

(65)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(66)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (18). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(67)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi.

(68)

Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje.

(69)

Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja.

(70)

Razlog za to ni le zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.3.5) (19).

(71)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo državne poslovne banke. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti posameznega projekta (glej tudi oddelek 3.3.8) (20). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd.

(72)

Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju posredovanja države in KKP (21).

(73)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (22).

(74)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (23).

(75)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (24).

(76)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(77)

V sektorju tkanin z odprto mrežno strukturo je stopnja državnega lastništva velika, saj je več proizvajalcev tkanin z odprto mrežno strukturo podjetij v državni lasti. Družba Shaanxi Huatek New Material je na primer podjetje v državni lasti, ki je v lasti podjetja v državni lasti na ravni province Shaanxi Yanchang Petroleum (Group) Co., Ltd. in dveh drugih subjektov v državni lasti, tj. družbe Shaanxi Technology Progress Investment Co., Ltd. in družbe Shaanxi Provincial State-owned Assets Management Co., Ltd (25). Predsednik upravnega odbora družbe Shaanxi je sekretar partijskega odbora (26).

(78)

Še en proizvajalec tkanin z odprto mrežno strukturo China National Building Material Group (CNBM) je prav tako podjetje v državni lasti (27). Predsednik upravnega odbora in generalni direktor družbe sta sekretar oziroma namestnik sekretarja partijskega odbora (28). Vmešavanje države v družbo CNBM dokazuje tudi članek, ki je bil leta 2020 objavljen na spletišču družbe (29) in v katerem se je poročalo o srečanju sekretarja občinskega partijskega odbora s podpredsednikom družbe CNBM: „Občinski partijski odbor in občinski izvršni svet mesta Tengzhou pripisujeta velik pomen sodelovanju z družbama China National Building Material Group in Sinoma Science and Technology, pri čemer sta obe strani vedno ohranjali globoko prijateljstvo in dobro sodelovanje. […] Mesto Tengzhou bo v naslednjem koraku združilo pripravo 14. petletnega načrta‘, da bi oblikovali industrijske načrte na ključnih področjih, kot so novi viri energije in novi materiali, ter demonstracijske baze za energetski sektor vodika, da bi bili načrti usklajeni z razvojnimi načrti družb China National Building Material Group in Sinoma Science and Technology.“

(79)

Zasebno podjetje Jiangsu Jiuding New Material je še en proizvajalec tkanin z odprto mrežno strukturo v lasti skupine Jiuding, ki je v končni lasti skupine Shenzhen Zhengwei (v angleščini imenovane AMER GROUP, zasebne skupine v lasti fizične osebe) (30). Vmešavanje državnih organov v družbo pa dokazuje dejstvo, da so predsednik, generalni direktor in namestnik direktorja člani KKP (31).

(80)

Poleg tega se družba šteje za nacionalno visokotehnološko podjetje (32). Da bi se družba štela za nacionalno visokotehnološko podjetje (33), mora biti dejavna v sektorju, ki ga podpira država.

(81)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju tkanin z odprto mrežno strukturo ne morejo delovati pod tržnimi pogoji. Za javna in zasebna podjetja v sektorju dejansko veljajo politični nadzor in navodila, kot je navedeno tudi v oddelku 3.3.5.

(82)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (34), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(83)

V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (35)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije.

(84)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (36), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (37). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (38). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(85)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (39), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih.

(86)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „okrepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“, v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (40).

(87)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 77 do 81, je preiskava potrdila, da se vodstveni položaji v družbah, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, in članstvo/partijske funkcije v KKP prekrivajo.

(88)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.3.8) ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (41). Prisotnost države v podjetjih v sektorju tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(89)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(90)

Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (42).

(91)

Ta strategija centralne ravni upravljanja se uporablja tudi pri tkaninah z odprto mrežno strukturo, ki so pomemben ojačitveni material v gradbeništvu. Več nacionalnih in regionalnih, splošnih in sektorsko prilagojenih načrtov spodbuja vladne organe na vseh ravneh in finančne institucije v državni lasti k podpiranju kitajske gospodarske panoge tkanin z odprto mrežno strukturo.

(92)

V usmerjevalnih mnenjih o visokokakovostnem razvoju industrije kemičnih vlaken iz leta 2022 (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna mnenja), ki sta jih izdala ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo ter nacionalna komisija za razvoj in reforme (43), je navedeno, da je „industrija kemičnih vlaken bistven steber stabilnega razvoja in stalnih inovacij verige tekstilne industrije, industrija z mednarodno konkurenčnimi prednostmi in pomemben del industrije novih materialov“. Člen I.2 usmerjevalnih mnenj izrecno navaja namen kitajske vlade, da določi geografsko in korporativno strukturo sektorja ter bistvene proizvodne parametre (44).

(93)

Pomen gradenj in gradbene industrije je poudarjen v 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj (45) LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020, in 14. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj ter ciljih za leto 2035 (46), ki zajemajo obdobje 2021–2025.

(94)

Kitajska vlada kitajsko gospodarsko panogo tkanin z odprto mrežno strukturo podpira in nadzoruje tudi s 13. petletnim načrtom za razvoj industrije gradbenega materiala (47). V načrtu se poziva k optimizaciji industrijske strukture Kitajske, med drugim s širitvijo nastajajočih industrij, kot so industrije materialov na osnovi stekla in visokozmogljivih vlaken, kamor spadajo tkanine z odprto mrežno strukturo.

(95)

Steklena vlakna so omenjena tudi v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin (48), kjer so v oddelku III.3, preglednica 1, navedene Ključne usmeritve glede tehnoloških inovacij, ki vključujejo gradbene materiale: „Spodbujati rudarstvo ter industrializacijo tehnologij intenzivne obdelave, kot so kontinuirano pametno vlečenje preje v talilnih pečeh z bazeni za kemikalije na področjih, kot so […] posebna steklena vlakna, bazaltna vlakna in druga visokozmogljiva vlakna.“

(96)

Tkanine z odprto mrežno strukturo so izrecno omenjene tudi v različici Kataloga smernic za strukturno prilagoditev industrije (49) iz leta 2019. Ena od spodbujanih industrij je povezana z gradbenimi materiali: „Tehnološki razvoj in proizvodnja ultrafinih, visokotrdnih, visokomodulnih, alkalno odpornih in razgradljivih steklenih vlaken in izdelkov iz steklenih vlaken z nizko dielektrično konstanto, visoko vsebnostjo silicijevega dioksida in posebno obliko prereza; tehnologija vlečenja bazaltnih vlaken iz talilnih peči z bazeni, vlakna iz silicijevega karbida, kompozitna vlakna […].“

(97)

Poleg tega so tekstilna steklena vlakna za gradbeništvo zajeta v usmerjevalnem mnenju ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o visokokakovostnem razvoju tehničnih tekstilij iz leta 2022 (50). V oddelku III.7 Tekstil za gradbeništvo je navedeno: „Raziskovati in spodbujati ojačitvene gradbene materiale iz ogljikovih vlaken. Razvijati […] osnovne tkanine, ojačane s steklenimi vlakni, da se izboljša zmogljivost vodoodpornih gradbenih materialov.“ V oddelku IV.1-2, poglavje 4, Ukrepi politike je nadalje navedeno:

„Povečati podporo politike. Podpirati podjetja pri izgradnji inovativnih platform, kot so ključni nacionalni laboratoriji, spodbujati večje sodelovanje znanstveno-raziskovalnih ustanov, univerz in podjetij ter pospeševati tehnološke raziskave in razvoj in preoblikovanje rezultatov. […]. V celoti izkoristiti vlogo nacionalne platforme za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter usmerjati finančne institucije pri zagotavljanju podpore za tehnološke inovacije podjetij.

Ustvariti dobro okolje za razvoj. Spodbujati industrijske organizacije, industrijske parke, znanstveno-raziskovalne ustanove, vodilna podjetja itd. k vzpostavitvi platform za javne storitve. Spodbujati vse kraje v skladu z njihovimi regionalnimi značilnostmi, povečati podporo virom, potrebnim za razvoj industrije tehničnih tekstilij, in vzpostaviti skupino demonstracijskih baz s posebnimi regionalnimi značilnostmi. Okrepiti nadzor nad postopkom za zbiranje ponudb, upoštevati načelo visokih cen za visoko kakovost in standardizirati urejeno konkurenco v industriji.

(98)

Steklena vlakna so zajeta tudi v delovnem načrtu za stalno rast industrije gradbenih materialov, ki sta ga leta 2023 izdala komisija za nacionalni razvoj in reforme ter ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo (51). V oddelku III.1.1 tega delovnega načrta je navedeno: „Osredotočati se na industrije cementa, ravnega stekla, gradbene sanitarne keramike in steklenih vlaken ter druge industrije, vsako leto objaviti kataloge tehnologij, ki so energijsko varčne in zmanjšujejo emisije ogljika, in smernice o njihovi uporabi, spodbujati pilotne projekte z izvedeno analizo uspeha, povzeti načrte za preoblikovanje, podpreti gradnjo več predstavitvenih projektov ter podpirati podjetja za gradbene materiale. […] Spodbujati poglobljeno upravljanje steklarske in keramične industrije, industrije steklenih vlaken in drugih industrij ter spodbujati usklajen nadzor nad onesnaževanjem in zmanjševanje emisij ogljika.“

(99)

V oddelku III.4.10 delovnega načrta je predvideno naslednje: „Okrepiti industrijsko sodelovanje z državami in regijami, vključenimi v pobudo En pas, ena pot, ter drugimi državami in regijami, v celoti izkoristiti celoten sklop tehnologij, opreme, standardov in inženirskih storitev v industrijah, kot sta cementna in steklarska industrija, ter spodbujati zeleno in nizkoogljično sodelovanje v mednarodni industriji gradbenih materialov. Podpirati osrednja podjetja, da se usmerijo na izdelke iz cementa, stekla, keramike, steklenih vlaken, mavca itd., skupaj vzpostavljati ustanove za raziskave in razvoj in zelene industrijske parke ter izboljšati raven odpornosti in varnosti svetovne industrijske dobavne verige.“

(100)

Oddelek IV.11 je osredotočen na izvajanje delovnega načrta: „Nadalje krepiti organizacijo: Še naprej zagotavljati, da državni svet izvaja obsežne in učinkovite svežnje gospodarskih politik in ukrepe spremljanja. Ustrezni oddelki usmerjajo ključna lokalna območja k izvajanju ukrepov politike, da se stabilizira rast industrije gradbenih materialov, spodbujajo natančnejše politike in še poveča njihov vpliv. Na vseh lokalnih območjih se upoštevajo lokalne razmere, v celoti se izkoristi vloga mehanizma usklajevanja za stabilizacijo industrijske rasti, okrepi se vodilna vloga organizacije, povečata se podpora in izvajanje politike ter spodbuja njihova lokalna industrija gradbenih materialov.“

(101)

V oddelku IV.13 delovnega načrta je nadalje določeno operativno spremljanje: „Okrepiti spremljanje industrije gradbenih materialov in zgodnje opozarjanje te industrije na operativne gospodarske razmere, izboljšati mehanizme usklajevanja vladnih oddelkov, industrijskih združenj in ključnih podjetij, pravočasno opredeliti in oceniti nastajajoče, ponavljajoče se in morebitne težave, ki vplivajo na dobro delovanje industrije, in se odzvati nanje ter preprečiti operativna tveganja. Umiriti pričakovanja trga. Okrepiti spremljanje in usmerjanje cen razsutih primarnih proizvodov, kot so gorivo in surovine, in cen proizvodnih dejavnikov, okrepiti raziskave in ocenjevanje trendov ponudbe in povpraševanja ter vzpostaviti mehanizme za dolgoročno sodelovanje med industrijami višje in nižje v verigi. Okrepiti spremljanje cen ključnih gradbenih materialov, objaviti indeks blaginje industrije gradbenih materialov, usmerjati dinamično ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem ter vzpostaviti stabilno in urejeno tržno okolje.“

(102)

To strategijo centralne ravni upravljanja potrjujejo številni dokumenti o načrtovanju, osredotočeni na industrijo kemičnih vlaken, izdani na ravni provinc. Dobri primeri so zlasti dokumenti provinc Shandong, Zhejiang, Jiangxi, Shaanxi in Shanxi.

(103)

V oddelku IV.4 14. petletnega načrta province Shandong o razvoju industrije gradbenih materialov (52) je navedeno:

„Boljši in močnejši industrijski grozdi. Osredotočiti se na izgradnjo industrijskih parkov za izdelke iz kompozitnih materialov v Weihaiju, Tai’anu, Dezhouju in Weifangu ter podpirati izgradnjo industrijskih parkov za izdelke iz kompozitnih materialov v okrožju Yiyuan. Optimizirati in okrepiti industrijska grozda Tai’an Taishan in Linyi Yishui za steklena vlakna, industrijska grozda za plastiko, ojačano s steklenimi vlakni, v okrožju Dezhou Wucheng in mestu Weifang Anqiu, uporabljati parke kot platformo za spodbujanje uvedbe več visokotehnoloških projektov, da se dosežeta diferenciran industrijski razvoj in izboljšanje obsega.

Razvoj visokozmogljivih steklenih vlaken in izdelkov iz njih. Spodbujati razvoj visokokakovostnih steklenih vlaken in izdelkov iz njih, na primer ultrafinih, visokotrdnih, visokomodulnih, alkalno odpornih in razgradljivih steklenih vlaken in izdelkov iz steklenih vlaken z nizko dielektrično konstanto, majhnim raztezkom, visoko vsebnostjo silicijevega dioksida in posebnimi oblikami prereza. Osredotočati se na potrebe elektronskih informacij, vesoljske industrije, novih virov energije, velikih kmetij, rastlinjakov in drugih področij, razvijati in spodbujati termoplastične in duroplastne kompozitne izdelke, ojačane s steklenimi vlakni, ter kompozitne rešetke iz steklenih vlaken za infrastrukturne projekte.“

(104)

V oddelku VI.2 14. petletnega načrta province Shandong so obravnavani ukrepi politike, pri čemer je navedeno naslednje: „Povečati fiskalno in davčno podporo, spodbujati izvajanje nacionalne fiskalne in davčne politike, kot so superodbitek stroškov za raziskave in razvoj za podjetja, davek na dodano vrednost za izdelke iz gradbenih materialov za celovito izkoriščanje virov ter odbitek davka od dohodkov. Izboljšati politike finančne podpore, spodbujati različne finančne institucije pri zagotavljanju kreditne podpore za upravičene projekte na področju gradbenih materialov, povečati finančno podporo za združitve in pripojitve, utrjevanje blagovne znamke, izgradnjo središč za raziskave in razvoj ter vzpostavitev mednarodne trženjske mreže, dejavno razvijati storitve finančnega zakupa in financiranja dobavne verige ter razširiti obseg financiranja za hitro rastoča mala in srednja podjetja na področju gradbenih materialov“.

(105)

Tudi v provinci Zhejiang so uvedli načrte za razvoj industrije steklenih vlaken. V 14. petletnem načrtu province Zhejiang o industriji novih materialov (53) so izrecno navedena visokozmogljiva vlakna: „Grozd industrije novih materialov Jiaxing Tongxiang. Zlasti na območju gospodarskega razvoja Tongxiang je treba z osredotočanjem na visokozmogljiva vlakna in kompozitne materiale, visokozmogljive materiale za napajalne baterije, napredne nove materiale in druga podpodročja ustvariti industrijsko verigo visokozmogljivih steklenih vlaken in kompozitnih materialov ter visokozmogljivih materialov za napajalne baterije in industrijske verige izdelkov nižje v proizvodni verigi, da se izboljša vrednostna veriga.“

(106)

Industrija steklenih vlaken je omenjena tudi v 14. petletnem načrtu province Jiangxi za visokokakovostni razvoj novih materialov (54): „Visokozmogljiva vlakna in kompozitni materiali. Usmeriti se na razvoj poceni visokozmogljivih steklenih vlaken in izdelkov za izpolnitev razvojnih potreb industrije elektronskih informacij in drugih industrij. Z opiranjem na dva industrijska grozda (bazi) na severu in jugu ter ključna podjetja za proizvodnjo steklenih vlaken bo v provinci Jiangxi vzpostavljena raziskovalna, razvojna in preskuševalna platforma za industrijo visokozmogljivih vlaken in kompozitnih materialov. Osredotočiti se na razvoj visokotrdnih steklenih vlaken z visoko žilavostjo, ki se enostavno oblikujejo, steklenih vlaken brez alkalij, visokomodulnih in visokotrdnih steklenih vlaken, visokozmogljivih kompozitnih vlaken ter rastlinskih celuloznih vlaken visoke čistosti (protibakterijska vlakna za maske, medicinska vlakna itd.).“

(107)

Tudi v 14. petletnem načrtu province Shaanxi o industriji novih materialov (55) je predvidena podpora za industrijo steklenih vlaken: „Dejavno spodbujati zdrav razvoj industrije neorganskih nekovinskih kompozitnih materialov. Spodbujati razvoj kompozitnih materialov na osnovi ogljika na področju industrializacije in civilne uporabe, spodbujati tehnološko raven ogljikovih vlaken, steklenih vlaken […].“

(108)

Podobno je v oddelku IV.5 14. petletnega načrta province Shanxi o novih materialih (56) glede industrije steklenih vlaken navedeno: „Z osredotočanjem na povpraševanje po materialih v sektorjih pomorskega inženiringa, hitrih vlakov, vetrnih elektrarn, lahkih materialov za avtomobilski sektor, tlačnih posod, urbanizma, ojačitve stavb in visokonapetostnih prenosnih omrežij v celoti vključiti industrijske vire višje in nižje v verigi, prizadevati si za raziskave in razvoj ter spodbujanje vrhunskih kompozitnih materialov iz vlaken ter pospešiti in spodbujati gradbene projekte, ki se nanašajo na visokozmogljiva ogljikova vlakna, brezkončna bazaltna vlakna, visokozmogljiva steklena vlakna, vrhunska tekstilna vlakna in njihove kompozitne ojačitvene materiale itd., da se oblikuje popolna industrijska veriga visokozmogljivih vlaken, ki bo obsegala osnovne surovine, kompozitne materiale in sestavne dele izdelkov. Poslovni prihodki industrije novih materialov za vlakna bodo do leta 2025 znašali 10 milijard CNY, s čimer bo nastal vodilni grozd industrije visokozmogljivih vlaken in kompozitnih materialov na mednarodni ravni.“

(109)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo tkanin z odprto mrežno strukturo. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(110)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodni zakonodaji v drugih državah.

(111)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (57).

(112)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (58). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država.

(113)

Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (59). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (60).

(114)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken veljajo splošna pravila o kitajski zakonodaji o stečaju, družbah in lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Zdi se, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor kemičnih vlaken. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(115)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju kemičnih vlaken, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(116)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK še ni ratificirala številnih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (61). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (62).

(117)

Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (63). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(118)

Komisija ni prejela nobenih dokazov o tem, da za sektor kemičnih vlaken, vključno s proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo, ne bi veljal opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor kemičnih vlaken prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(119)

V LRK je za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilno različno izkrivljanje.

(120)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (64), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (65), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(121)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (66). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (67).

(122)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(123)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (68). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (69).

(124)

Poleg tega je v kitajskem izvoznem katalogu visokotehnoloških izdelkov (70), ki so ga izdali ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za zunanjo trgovino ter splošna carinska uprava, navedenih 1900 visokotehnoloških izdelkov v osmih kategorijah, v katere je kitajska vlada usmerila preferenčne izvozne politike. Ena od kategorij je kategorija „novi materiali“, v katero spadajo tkanine z odprto mrežno strukturo. Poleg tega kitajski katalog visokotehnoloških izdelkov, ki so ga izdali ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za finance ter državna davčna uprava, zajema 11 prednostnih področij, med katerimi so tudi „novi materiali“.

(125)

Visokotehnološka podjetja s sedežem na visokotehnoloških razvojnih območjih lahko nadalje v skladu z zakonom LRK o napredku znanosti in tehnologije izkoristijo seznam preferenčnih politik, ki vključujejo 15-odstotno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb namesto običajne 25-odstotne stopnje, če pa vrednost proizvodnje izdelkov za izvoz v zadevnem letu doseže 70 % skupne vrednosti, se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb dodatno zniža na 10 %. Novoustanovljena visokotehnološka podjetja so prvi dve leti od dneva, ko se začne proizvodnja, oproščena davka od dohodkov pravnih oseb in davka na gradnjo.

(126)

Zemljišča za raziskave in razvoj, namenjena za razvoj novih tehnologij ter proizvodne in obratovalne objekte, so neobdavčena, oprema, ki jo visokotehnološka podjetja uporabljajo za visokotehnološko proizvodnjo in razvoj, je predmet pospešene amortizacije, izdelki za izvoz, ki jih proizvajajo visokotehnološka podjetja, pa so izvzeti iz izvoznih tarif, razen tistih, ki jih omejuje država ali se nanašajo na določene izdelke.

(127)

Družba Jiangxi Luobian Glass Fibre, ki je ena največjih kitajskih proizvajalk tkanin z odprto mrežno strukturo, ima certifikat nacionalnega visokotehnološkega podjetja ter je zato upravičena do ustreznih subvencij in preferenčnih politik za visokotehnološka podjetja.

(128)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (71).

(129)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (72). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(130)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(131)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (73). Uradni mediji v LRK so pred kratkim poročali, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (74). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(132)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(133)

Znatno izkrivljanje, ki je posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vpliva na korporativni sistem posojil v LRK kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(134)

Izkrivljanje, opisano v poročilu, je značilno za kitajsko gospodarstvo. Dostopni dokazi kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan v oddelkih 3.3.2 do 3.3.5 in delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni v oddelkih 3.3.6 do 3.3.8 in delu II poročila.

(135)

Za proizvodnjo tkanin z odprto mrežno strukturo so potrebni najrazličnejši vložki. Ko proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(136)

Posledica tega je, da domače prodajne cene tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila.

(137)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(138)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(139)

Analiza iz oddelkov 3.3.2 do 3.3.8, ki vključuje preučitev vseh dostopnih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor kemičnih vlaken (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(140)

Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(141)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(142)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(143)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, je Komisija 10. februarja 2023 izdala obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti. V obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, zainteresirane strani pa so bile obveščene, da bo kot primerna reprezentativna država izbrana Indija, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj. Komisija je v skladu z merili, navedenimi v členu 2(6a) osnovne uredbe, v obvestilu o virih Indijo opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK. Svetovna banka Indijo uvršča med države z nižjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je bila Indija opredeljena kot država, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in v kateri so takoj na voljo ustrezni podatki.

(144)

Čeprav Indija ni država z višjim srednjim dohodkom kot LRK, je bila druga reprezentativna država, predlagana v zahtevku za pregled, Ruska federacija. Po mnenju Komisije pa Ruska federacija ne bi bila primerna reprezentativna država, ker od aprila 2022 ne objavlja več podrobnih podatkov o uvozu in izvozu.

(145)

V zahtevku za pregled je opozorjeno, da so v razredu držav z višjim srednjim dohodkom še druge države, v katerih se proizvajajo tkanine z odprto mrežno strukturo. Iz statističnih podatkov o uvozu v Unijo je razvidno, da zadostno količino tkanin z odprto mrežno strukturo proizvajajo v treh državah z višjim srednjim dohodkom, tj. Srbiji, Severni Makedoniji in Moldaviji.

(146)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled pa za te države ne bi bili na voljo „javni podatki za vse stroškovne dejavnike, vključno s statističnimi podatki o uvozu in računovodskimi izkazi“. Komisija zato v obvestilu o virih ni opredelila druge države z višjim srednjim dohodkom kot primerne reprezentativne države.

(147)

Poleg tega je Komisija analizirala statistične podatke o uvozu iz podatkovne zbirke GTA v zvezi z glavnimi surovinami v vseh treh državah iz uvodne izjave 145. Glavne surovine, navedene v preglednici 1, so rovingi in preja iz steklenih vlaken, stiren-butadien kavčuk in sredstvo za lepljenje.

(148)

Analiza Komisije v zvezi s temi državami, na podlagi katere je bilo mogoče sklepati, da nobene od njih ne bi bilo mogoče šteti za primerno reprezentativno državo, je predstavljena v nadaljevanju:

(149)

Komisija je za Srbijo našla javno dostopne finančne informacije o enem znanem proizvajalcu, tj. DOO Masterplast YU Subotica (77). Navedeni proizvajalec je leta 2022 posloval z dobičkom.

(150)

Vendar je bilo leta 2022 96 % rovingov iz steklenih vlaken in 70 % preje iz steklenih vlaken, uvoženih v Srbijo, kitajskega porekla, poleg tega uvoz preje iz steklenih vlaken ni bil tako velik, da bi lahko bil razumna referenčna vrednost. Srbije zato ni bilo mogoče šteti za primerno reprezentativno državo.

(151)

Komisija je za Moldavijo našla javno dostopne finančne informacije o enem znanem proizvajalcu, tj. Djofra-M Srl (78), ki je leta 2022 posloval z dobičkom.

(152)

Vendar je bilo v primeru Moldavije leta 2022 86 % preje iz steklenih vlaken in 90 % rovingov iz steklenih vlaken, uvoženih v to državo, kitajskega ali beloruskega porekla. Moldavije zato ni bilo mogoče šteti za primerno reprezentativno državo, saj so bile njene uvozne cene surovin večinoma iz Kitajske ali države, ki ni članica STO.

(153)

Komisija za Severno Makedonijo ni našla finančnih informacij o enem znanem proizvajalcu, tj. Technical Textiles DOO (79). Opozorila je tudi, da je bila velika večina surovin, uvoženih v Severno Makedonijo, kitajskega porekla.

(154)

Severne Makedonije zato prav tako ni bilo mogoče šteti za primerno reprezentativno državo.

(155)

Komisija je menila, da bi lahko bila glede na naravo tega postopka pregleda zaradi izteka ukrepov primerna reprezentativna država Indija, pri čemer Komisija ne bi predlagala nove ravni stopnje dampinga, temveč bi le na podlagi ocene ravni dampinga, ki temelji na trenutnih izvoznih cenah v Unijo ali tretje države, preučila, ali se je damping nadaljeval oziroma se bo verjetno ponovil.

(156)

Proizvodni dejavniki so v državah z nižjimi srednjimi dohodki, kot je Indija, najverjetneje cenejši kot v državah z višjo ravnijo gospodarskega razvoja, kot je LRK.

(157)

To verjetno vodi do prenizke normalne vrednosti in posledično stopnje dampinga.

(158)

Ker pa je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepov, pri katerem se postavlja vprašanje, ali je verjetno, da se bo damping nadaljeval ali ponovil ne glede na dejansko stopnjo, je Komisija menila, da bi se Indija izjemoma lahko štela kot ustrezen vir za neizkrivljene stroške in cene, čeprav bi bil izračun normalne vrednosti, ki iz tega izhaja, verjetno podcenjen.

(159)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je iz normalne vrednosti, določene na podlagi tega zelo konzervativnega pristopa, že razviden precejšen damping.

(160)

V tem okviru se je ugotovilo, da je Indija primerna reprezentativna država.

(161)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ugotovitve, da je Indija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(162)

Komisija je zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in ob upoštevanju dejstva, da je Indija izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Indijo izbrala kot primerno reprezentativno državo.

(163)

Komisija je v obvestilu o virih navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(164)

Navedla je tudi, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške proizvodnih dejavnikov, zlasti glavnih surovin.

(165)

Poleg tega je Komisija navedla, da bo neizkrivljene stroške električne energije, zemeljskega plina in dela določila na podlagi podatkov družbe za distribucijo električne energije indijske države Maharaštra, tj. Maharashtra State Electricity Distribution Company, Ltd., ministrstva za nafto in zemeljski plin oziroma ministrstva za delo in zaposlovanje indijske vlade.

(166)

Komisija je zainteresirane strani obvestila, da bo vključila tudi vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Razmerje med režijskimi stroški proizvodnje in proizvodnimi stroški je določila na podlagi informacij iz zahtevka za pregled.

(167)

Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke turškega proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, kot je navedeno v uvodni izjavi 43.

(168)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka za pregled in naknadnih informacij, ki jih je predložil vložnik in so bile preverjene na kraju samem, ter zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in ker ni bila predložena nobena pripomba v zvezi z obvestilom o virih, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken

(169)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene glavnih surovin, kot so dostavljene do vrat tovarne proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (84).

(170)

Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je sklenila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(171)

Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(172)

Komisija se je po analizi podatkov o surovinah, uporabljenih za proizvodnjo tkanin z odprto mrežno strukturo reprezentativnega proizvajalca Unije, in zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov odločila razlikovati konstruiranje normalne vrednosti za dve kategoriji tkanin z odprto mrežno strukturo: tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v zvitkih in tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v trakovih.

(173)

Zato je poleg proizvodnih dejavnikov, navedenih v obvestilu k dokumentaciji z dne 10. februarja 2023, na seznam surovin dodala sredstva za lepljenje (oznaka blaga 3506 91 10), uporabljena pri konstruiranju normalne vrednosti za tkanine z odprto mrežno strukturo v trakovih.

(174)

Komisija je izračunala delež skupnih proizvodnih stroškov, ki so ga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali stroški potrošnega materiala. Za določitev neizkrivljene vrednosti teh stroškovnih elementov je zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe in svoje ugotovitve utemeljila na podatkih vložnika.

(175)

Delež stroškov potrošnega materiala je bil značilen za posamezno kategorijo izdelkov iz tkanin z odprto mrežno strukturo ter je za tkanine z odprto mrežno strukturo v zvitkih znašal 4,9 % skupnih stroškov proizvodnje, za tkanine z odprto mrežno strukturo v trakovih pa 5,1 %. Nato je ta odstotka uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je določila neizkrivljeno vrednost potrošnega materiala.

(176)

Običajno je treba uvoznim cenam surovin dodati cene notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na nesodelovanje in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ki je bolj kot na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično potrdil obstoj višjega zneska dampinga.

(177)

Komisija je referenčno vrednost stroškov dela določila glede na zadnje razpoložljive podatke urada za delo v okviru ministrstva za delo in zaposlovanje, ki jih je objavila indijska vlada. Povprečna plača v steklarski industriji v regiji Maharaštra je leta 2016 znašala 329,85 INR na dan. Nato je bila povprečna plača za leto 2016 indeksirana z zadnjim razpoložljivim kazalnikom indeksa plač, tj. iz druge polovice leta 2020, na 1 566,79 INR na dan. Tako so povprečni urni stroški dela na EPDČ znašali 3,53 EUR/h, kar je ustrezalo 0,08 CNY na kvadratni meter (85).

(178)

Komisija je ceno električne energije določila glede na zadnje razpoložljive podatke o cenah električne energije za industrijo, kot jih je zaračunaval eden od največjih dobaviteljev električne energije v Indiji, tj. družba Maharashtra State Electricity Distribution Company, Ltd, in jih je sporočila komisija za električno energijo indijske države Maharaštra (86).

(179)

Glede na razpoložljive informacije je povprečna industrijska tarifa za leti 2021 in 2022 znašala 8,49 INR/kWh, za leti 2022 in 2023 pa 8,54 INR/kWh. Ker obdobje preiskave v zvezi s pregledom obsega šest mesecev leta 2021 in šest mesecev leta 2022, je tehtana povprečna industrijska tarifa za OPP znašala 8,51 INR/kWh, kar ustreza 0,73 CNY/kWh (87).

(180)

Komisija je ceno zemeljskega plina, dobavljenega industrijskim uporabnikom, določila glede na ceno zemeljskega plina v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot jo je objavila celica za načrtovanje in analizo nafte v okviru ministrstva za nafto in zemeljski plin indijske vlade.

(181)

Cena zemeljskega plina na enoto v Indiji je bila povzeta iz poročil o ceni domačega zemeljskega plina in je za obdobje od aprila 2021 do septembra 2021 znašala 1,8 USD/MMBtu (88), za obdobje od oktobra 2021 do marca 2022 2,9 USD/MMBtu, za obdobje od aprila 2022 do septembra 2022 pa 6,1 USD/MMBtu.

(182)

To je bilo pretvorjeno v povprečne stroške na enoto, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašali 0,08 CNY/kWh (89).

(183)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(184)

Komisija je neizkrivljeno vrednost režijskih stroškov proizvodnje zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz LRK določila na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Na podlagi podatkov vložnika je tako določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi proizvodnimi stroški. Režijski stroški proizvodnje so zajemali režijske stroške za obrat in skladišče ter stroške za amortizacijo, vzdrževanje, dobavo in storitve (kot so odlaganje odpadkov, storitve čiščenja in oddajanje v zunanje izvajanje).

(185)

Delež režijskih stroškov proizvodnje je za tkanine z odprto mrežno strukturo v zvitkih znašal 7 % skupnih proizvodnih stroškov, za tkanine z odprto mrežno strukturo v trakovih pa 11 %. Ta odstotka sta bila nato uporabljena za neizkrivljeno vrednost proizvodnih stroškov, na podlagi česar je bila dobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje glede na proizvedeno kategorijo tkanin z odprto mrežno strukturo.

(186)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določila na podlagi najnovejših razpoložljivih finančnih podatkov dveh proizvajalcev v Indiji, ki sta bila v obvestilu k dokumentaciji o ustreznih virih opredeljena kot dejavna in dobičkonosna proizvajalca izdelkov iz tkanin z odprto mrežno strukturo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(187)

Finančni podatki obeh družb so bili konsolidirani in Komisija je izračunala povprečni delež PSU-stroškov in dobička, uporabljen pri izračunu konstruirane normalne vrednosti. Uporabljeni so bili finančni podatki za naslednji podjetji, kot so javno dostopni v podatkovni zbirki Orbis Bureau van Dijk (90):

(188)

Komisija je na podlagi navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka (in sicer tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v zvitkih in tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v trakovih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172) na podlagi franko tovarna.

(189)

V skladu z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, ki so bile naknadno preverjene na podlagi podatkov enega od proizvajalcev Unije, ki so sodelovali v preiskavi in predložili specifične informacije v ta namen, se tkanine z odprto mrežno strukturo v zvitkih in trakovih proizvajajo z uporabo rovingov, preje in stiren-butadien kavčuka. Tkanine z odprto mrežno strukturo v trakovih imajo tudi lepljiv premaz.

(190)

Zato se je neizkrivljena vrednost za lepljiv premaz uporabila skupaj z vsemi drugimi surovinami za konstruiranje normalne vrednosti za tkanine z odprto mrežno strukturo v trakovih, ne pa za konstruiranje normalne vrednosti za tkanine z odprto mrežno strukturo v zvitkih. Metodologija, pojasnjena v naslednjih uvodnih izjavah, je v obeh primerih enaka.

(191)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije (91) o uporabi posameznih dejavnikov (surovine, delo in električna energija) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ki sta jih predložila vložnik v zahtevku za pregled in en vzorčen proizvajalec izvoznik, preverjen na kraju samem.

(192)

Količine potrošnje je pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v Indiji, kot je opisano v oddelku 3.6.2. Številni proizvodni dejavniki, ki so predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bili izraženi kot odstotek glavnih surovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 166. Komisija je ta odstotek uporabila za neizkrivljene stroške glavnih surovin, da bi dobila neizkrivljeno vrednost.

(193)

Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, jim je Komisija dodala režijske stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so določeni v uvodni izjavi 183:

(194)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, na podlagi franko tovarna.

(195)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov Eurostata o uvozu na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF). Cena CIF je bila znižana za stroške pomorskega prevoza in stroške domačega prevoza na Kitajskem, da bi se dobila izvozna cena na ravni franko tovarna. Izračunani zneski so temeljili na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov.

(196)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov Komisija ni imela informacij o vrstah izvoženega izdelka. Komisija je zato primerjala normalne vrednosti, določene v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, tj. za tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v zvitkih in tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v trakovih, z izvozno ceno na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

(197)

Na podlagi tega je stopnja dampinga za uvoz iz Kitajske, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala v povprečju 169 %.

(198)

Vendar je bila količina uvoza iz Kitajske majhna in je predstavljala le 0,76 % tržnega deleža na trgu Unije. Komisija je zato sklenila, da je stopnja dampinga, določena na podlagi teh količin, okvirna, vendar ne zagotavlja zadostne podlage za ugotovitev o nadaljevanju dampinga, zato je preučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

(199)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

(200)

Analizirani so bili naslednji dodatni elementi:

(201)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je Komisija za določitev verjetne ravni izvoznih cen v Unijo v primeru izteka ukrepov izvozno ceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih dejstvih.

(202)

Komisija je analizirala kitajske izvozne cene tkanin z odprto mrežno strukturo na njene tri glavne izvozne trge, kot je navedeno v podatkovni zbirki GTA. Ta izvoz je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skupaj predstavljal približno 50 % kitajskega obsega izvoza. Zadevni izvozni trgi so bili Indija, Rusija in Turčija. Komisija je nato te izvozne cene primerjala z normalnimi vrednostmi, določenimi, kot je opisano v oddelku 3.7.

(203)

Primerjava je pokazala, da je bila normalna vrednost, ki jo je določila Komisija, najmanj 1,5-krat višja od povprečnih izvoznih cen iz Kitajske za vsakega od teh treh trgov, kot je navedeno v podatkovni zbirki GTA.

(204)

V dokumentaciji zadeve ni bilo informacij, ki bi kazale, da bi bile cene za Unijo drugačne, če bi ukrepi prenehali veljati.

(205)

Komisija je zato menila, da bi se, če bi ukrepi prenehali veljati, iz Kitajske v Unijo verjetno izvažalo po dampinških cenah.

(206)

Komisija se je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev/proizvajalcev izvoznikov ali nerazpoložljivosti drugih dostopnih informacij o proizvodni in prosti zmogljivosti v LRK pri ocenjevanju proste zmogljivosti na Kitajskem oprla na dokaz, predložen v zahtevku za pregled in dopisu vložnika.

(207)

Glede na zahtevek in navedeni dopis imajo kitajski proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo precejšnjo prosto zmogljivost. Ocenjena proizvodna zmogljivost tkanin z odprto mrežno strukturo na Kitajskem je leta 2021 znašala približno 2,8 milijarde kvadratnih metrov, domača poraba tkanin z odprto mrežno strukturo pa je bila ocenjena na le približno 1,2 milijarde kvadratnih metrov. Ob izvozu, ki je znašal 1,5 milijarde kvadratnih metrov, so imeli kitajski proizvajalci prosto zmogljivost v višini približno 450 milijonov kvadratnih metrov (92). Ta podatek ustreza skoraj polovici velikosti trga Unije.

(208)

V zahtevku je navedeno, da se kitajski izvozni trg trenutno opira na majhne pošiljke na trge z majhnim obsegom, kar je drago ter zahteva visoki stopnji organiziranosti in logistike ter visoke stroške pošiljanja.

(209)

Zato bi bilo za kitajske proizvajalce izvoznike mnogo privlačneje, če bi se namesto tega osredotočili na izvoz v velikih količinah na evropski trg, kar je bila njihova strategija do uvedbe začasnih ukrepov. Do tedaj je Unija postala največji izvozni trg Kitajske.

(210)

Poleg tega je Komisija kitajske izvozne cene na njenih glavnih izvoznih trgih (glej uvodni izjavi 202 in 203) primerjala s povprečnimi cenami, ki prevladujejo na trgu Unije. Cene na teh izvoznih trgih so bile do 21 % nižje od cen na trgu Unije. Ta primerjava jasno kaže, da so bile cene na trgu Unije višje kot na drugih izvoznih trgih. Unija zato ostaja privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, cenovna spodbuda za ponoven začetek izvoza v velikih količinah pa je precejšnja.

(211)

Komisija je opozorila tudi na redne ugotovitve, da se je Kitajska od prvotne uvedbe ukrepov dajatvam izogibala prek drugih držav, kar kaže, da si kitajski proizvajalci izvozniki želijo na trg Unije dobavljati brez plačila dajatev.

(212)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru izteka veljavnih ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve dampinga. Zlasti raven normalne vrednosti, določene v LRK, v primerjavi z ravnjo kitajskih izvoznih cen na trgih tretjih držav in na trgu Unije, privlačnost trga Unije in razpoložljivost precejšnje proizvodne zmogljivosti v LRK kažejo na veliko verjetnost ponovitve dampinga v primeru, da bi se veljavni ukrepi iztekli.

(213)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 18 proizvajalcev. Ti proizvajalci pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(214)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 918,7 milijonov m2. Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov treh vzorčenih proizvajalcev Unije in izpolnjenega vprašalnika o makrokazalnikih, ki ga je predložil vložnik.

(215)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitnega nadaljevanja ali ponovitve škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Trije proizvajalci Unije, izbrani v vzorec, so predstavljali 72 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(216)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov vložnika o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije, ki je bila delno navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije, ter (b) uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz vseh tretjih držav, kot je naveden v podatkih Eurostata in podatkovni zbirki Surveillance (93).

(217)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v m2)

(218)

Pregled je pokazal, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 13 %. Upad potrošnje med letom 2021, ko je bila potrošnja največja, in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je bil posledica zmanjšanja uvoza iz Kitajske in tretjih držav.

(219)

Komisija je določila obseg uvoza iz Kitajske na podlagi statističnih podatkov Eurostata in statističnih podatkov o nadzoru, kot je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi 216. Tržni delež je določila s primerjavo uvoza in potrošnje Unije, kot je razvidno iz preglednice 2.

(220)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(221)

Obseg uvoza iz Kitajske je bil v celotnem obravnavanem obdobju nizek. Kitajski tržni delež je v obdobju 2019–2021 znašal približno 1 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšal na 0,76 %.

(222)

Komisija je povprečne cene uvoza iz Kitajske določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata in statističnih podatkov o nadzoru.

(223)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/m2)

(224)

Cene uvoza iz zadevne države so se v obravnavanem obdobju skoraj podvojile. Vendar je treba te trende obravnavati v razmerah majhnih količin uvoza, zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ko je uvoz predstavljal 0,76 % tržnega deleža.

4.4   Uvoz iz tretjih držav, razen LRK

(225)

Komisija je obseg in cene uvoza iz tretjih držav določila na podlagi enake metodologije, kot jo je uporabila za LRK (glej oddelek 4.3).

(226)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

(227)

V okviru uvoza iz tretjih držav je bil najpomembnejši uvoz iz Srbije, Moldavije in Severne Makedonije. Vse te tri države in tudi druge tretje države so v obdobju 2019–2021 stalno povečevale obseg in deleže uvoza na trg Unije. Vendar se je obseg uvoza iz teh držav po letu 2021, ko je bil največji, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal, tržni deleži tretjih držav pa so se zmanjšali skoraj na raven iz leta 2019.

(228)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(229)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ovrednotila na podlagi podatkov in informacij iz izpolnjenega vprašalnika vložnika, ki jih je ustrezno navzkrižno preverila z informacijami v zahtevku in izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(230)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(231)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(232)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(233)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 11 %. Sledila je splošnemu trendu potrošnje Unije, čeprav je bil leta 2020 opazen rahel negativen učinek, ki ga je povzročil izbruh COVID-19, v letu 2021 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je bilo opazno okrevanje.

(234)

Tudi proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju povečala, in sicer za 4 %.

(235)

Ker je rast proizvodnje presegla rast proizvodne zmogljivosti, se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izkoriščenost zmogljivosti povečala na 89 %.

(236)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(237)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 14 %, kar je na podobni ravni kot 13-odstotno povečanje potrošnje, prikazano v preglednici 2. Zato je industrija Unije na naraščajočem trgu ohranila skoraj 85-odstotni tržni delež.

(238)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 13 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji povečal za 14 %. Posledično se je industrija Unije povečala v absolutnem smislu, in ostala stabilna v smislu tržnega deleža. Rast prodaje je spremljala tudi rast proizvodnje, proizvodnih zmogljivosti in naložb.

(239)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(240)

V celotnem obravnavanem obdobju se je število zaposlenih nekoliko povečalo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo v industriji Unije zaposlenih več kot 2 400 ljudi v primerjavi z 2 277 leta 2019. Produktivnost na zaposlenega se je v obravnavanem obdobju povečala za 5 %. Leta 2020 je bilo zabeleženo začasno zmanjšanje produktivnosti zaradi upada proizvodnje, povezanega s pandemijo COVID-19.

(241)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 198, majhen obseg uvoza iz Kitajske ni zagotovil zadostne podlage za nadaljevanje analize dampinga. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga, če se protidampinški ukrepi iztečejo.

(242)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je večina kazalnikov škode industrije Unije kazala ugodne trende. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da si je industrija Unije opomogla od preteklega dampinga.

(243)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(244)

Prodajne cene na enoto se v obdobju 2019–2021 niso spreminjale, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zlasti v prvi polovici leta 2022, povečale za 15 %. To zvišanje cen je v določeni meri odražalo zvišanje proizvodnih stroškov v obravnavanem obdobju.

(245)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(246)

Med letom 2019 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije zvišali za 10 %.

(247)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(248)

V drugem delu obravnavanega obdobja je povečanje obsega prodaje preseglo povečanje obsega proizvodnje, zato so se ravni končnih zalog znatno zmanjšale v absolutnem smislu in tudi v zvezi z obsegom proizvodnje.

(249)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(250)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ostala dobičkonosna z naraščajočim trendom v obdobju 2019–2021. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je dobičkonosnost zmanjšala, zlasti zaradi povečanja stroškov energije v prvi polovici leta 2022, vendar je bila splošna dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije še vedno 14-odstotna.

(251)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Na splošno je bil denarni tok v absolutnem smislu v celotnem obravnavanem obdobju na visoki ravni.

(252)

Proizvajalci Unije so v celotnem obravnavanem obdobju nadaljevali z naložbami. Naložbe so bile najvišje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(253)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala pozitivno. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil donos na sredstva proizvajalcev Unije za dve odstotni točki večji kot leta 2019.

(254)

Nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni poročal o težavah pri zbiranju kapitala.

(255)

Obseg uvoza iz zadevne države je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv.

(256)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju povečala proizvodnjo in obseg prodaje, proizvodno zmogljivost in delež izkoriščenosti ter zaposlenost in produktivnost. V razmerah splošnega povečanja potrošnje je prav tako ohranila velik tržni delež v višini 85 %.

(257)

V smislu finančnih kazalnikov je industrija Unije kljub povečevanju proizvodnih stroškov v vseh letih obravnavanega obdobja ostala dobičkonosna. Njena dobičkonosnost se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z obdobjem 2020–2021 zmanjšala, še vedno pa je bila 14-odstotna. Poleg tega je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ohranila pozitiven denarni tok ter v istem obdobju več kot podvojila naložbe in dosegla dobro donosnost naložb.

(258)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(259)

Komisija je v uvodni izjavi 258 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske.

(260)

V zvezi s tem je Komisija preučila proizvodno zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije ter vpliv morebitnega obsega uvoza in uvoznih cen na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(261)

Kot je bilo pojasnjeno že v uvodni izjavi 207, imajo kitajski proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo še vedno veliko prosto zmogljivost za morebitni izvoz v Unijo, če bi se ukrepi iztekli in bi se jim trg Unije odprl.

(262)

Cene na trgu Unije so za kitajske proizvajalce izvoznike razmeroma visoke, zaradi česar je trg Unije privlačen. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile kitajske cene CIF za njihove glavne izvozne trge (Turčija, Indija in Rusija) od 3 % do 21 % nižje od povprečnih cen industrije Unije v istem obdobju.

(263)

Poleg tega je trg Unije zelo privlačen tudi v smislu velikosti in naj bi se z razvojem zunanjih toplotnoizolacijskih sestavljenih sistemov, ki so rastoči podrejeni trg za tkanine z odprto mrežno strukturo, še povečal.

(264)

Komisija je analizirala tudi verjetno raven cen, po kateri bi kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na trg Unije.

(265)

Primerjava med kitajskimi izvoznimi cenami na ravni CIF, prilagojenimi tako, da so se prišteli običajna carina in stroški po uvozu, in prodajnimi cenami franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije je pokazala, da je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen 5-odstotna.

(266)

Poleg tega je bila pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom vrzel med kitajskimi cenami CIF in cenami industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju celo še večja. Razmere v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile izjemne: zvišanja cen na ravni CIF in cen z vsemi stroški odražajo zlasti povečanja stroškov prevoza – na ravni FOB se kitajske izvozne cene niso spreminjale. Zaradi vladnih ukrepov, sprejetih v odziv na pandemijo COVID-19, so se cene zabojnikov za plovne poti iz Kitajske v Unijo od druge polovice leta 2021 in v prvi polovici leta 2022 precej povečale. Stroški prevoza so se v drugi polovici leta 2022 (tik po obdobju preiskave v zvezi s pregledom) znova znižali na ravni iz leta 2019, kitajske izvozne cene z vsemi stroški pa so spet resneje nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(267)

Zvišanja cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom torej niso bila posledica strukturne spremembe agresivne cenovne politike in nepoštenih trgovinskih praks kitajskih proizvajalcev – kitajske cene tkanin z odprto mrežno strukturo so bile v primerjavi s cenami industrije Unije namreč na splošno še vedno nizke.

(268)

Zgornji izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen temelji na majhnih količinah uvoza. Sklep o nizki ravni kitajskih izvoznih cen pa potrjujejo ugotovitve o kitajskem izvozu na njihove glavne trge tretjih držav. Kot je navedeno v uvodni izjavi 262, so cene kitajskega izvoza na te trge nižje od cen proizvajalcev Unije. Navedeni izračuni temeljijo na količinah, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenile 23 % potrošnje Unije.

(269)

V primeru izteka ukrepov bo vpliv povečanja količin kitajskega izvoza v Unijo po nizkih cenah zagotovo vodil do izgube tržnega deleža industrije Unije, ali če bo industrija Unije za preprečitev tega poskušala konkurirati cenam, k poslabšanju njenega finančnega položaja.

(270)

Znatna zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije in raven kitajskih cen za trg Unije in trge tretjih držav kažejo, da bi se, če ukrepi ne bi bili uvedeni, na trg Unije usmeril znaten obseg kitajskega izvoza po cenah, ki bi bile znatno nižje od cen industrije Unije.

(271)

Zato bi industrija Unije hitro izgubila tržne deleže ter bi morala znatno znižati prodajne cene na škodo svoje dobičkonosnosti in sposobnosti preživetja.

(272)

Ob upoštevanju mednarodnih in evropskih trenutnih gospodarskih razmer (energetska kriza, vojna, vse višji stroški itd.) trg Unije tako ne more absorbirati dodatnih količin uvoza tkanin z odprto mrežno strukturo po dampinških in nizkih cenah iz Kitajske. Če bi se ukrepi odpravili, bi lahko uvoz kitajskih tkanin z odprto mrežno strukturo znova povzročil škodo proizvajalcem Unije, ti pa bi hitro prenehali poslovati.

(273)

Na tej podlagi se sklene, da bi se v primeru izteka ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz Kitajske po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(274)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(275)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo mnenja v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(276)

Na podlagi tega je Komisija preučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(277)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 258, industrija Unije ne trpi več znatne škode. Vendar, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 273, industrija Unije ne bi mogla obvladati odprave ukrepov, kar bi verjetno povzročilo velik obseg dampinškega uvoza na trg Unije po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. Razveljavitev ukrepov bi torej ogrozila sposobnost dolgoročnega finančnega preživetja industrije. Nadaljevanje ukrepov je torej v interesu industrije Unije.

(278)

Vsi znani nepovezani uvozniki in uporabniki so bili obveščeni o začetku pregleda.

(279)

Noben uvoznik zadevnega izdelka (94) ali uporabnik Unije ni sodeloval v pregledu zaradi izteka ukrepov ali predložil podatkov ali pripomb. Zato ni nič kazalo, da bi imela ohranitev ukrepov negativen učinek na uvoznike in uporabnike, ki bi presegel pozitivni učinek ukrepov na industrijo Unije, niti ni bilo s preiskavo Komisije ugotovljeno nasprotno.

(280)

Zato ni nič kazalo na to, da bi imela ohranitev ukrepov negativni učinek na uporabnike in/ali uvoznike, ki bi presegal pozitivni učinek ukrepov.

(281)

Zato ni nič kazalo, da bi imela ohranitev ukrepov negativen učinek na uvoznike, ki bi presegel pozitivni učinek ukrepov, niti ni bilo s preiskavo Komisije ugotovljeno nasprotno.

(282)

Unija je pomemben in privlačen trg tkanin z odprto mrežno strukturo. Zaradi okoljske politike Unije se povečuje povpraševanje po tkaninah z odprto mrežno strukturo v zunanjih izolacijskih sistemih. Proizvodna zmogljivost Unije znaša eno milijardo kvadratnih metrov, pri čemer trenutna proizvodnja presega 900 milijonov kvadratnih metrov, povpraševanje pa znaša 957 milijonov kvadratnih metrov. To pomeni, da lahko proizvajalci Unije skoraj v celoti oskrbujejo notranji trg, zlasti ker lahko svojo zmogljivost še povečajo.

(283)

Poleg tega je na trgu Unije vse večja notranja konkurenca. Število proizvajalcev tkanin z odprto mrežno strukturo Unije se je po uvedbi protidampinških ukrepov povečalo s šestih družb na 14 družb.

(284)

Industrija tkanin z odprto mrežno strukturo Unije ima pomembno vlogo pri razvoju novih uporab in izboljšanju tehnologij, ki povečujejo zmogljivost izolacijskih materialov, nadaljnji obstoj zdrave industrije tkanin z odprto mrežno strukturo Unije pa je nedvomno ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev EU.

(285)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

7.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(286)

Na podlagi sklepov Komisije o ponovitvi dampinga, ponovitvi škode in interesu Unije bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki veljajo za uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, razširjene na uvoz nekaterih spremenjenih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslane.

(287)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(288)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti poznejše uporabe nižje stopnje dajatve v skladu s carinsko zakonodajo.

(289)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi nadaljevanja ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih uvoznih dajatev in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(290)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj protidampinške dajatve.

(291)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (95). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, ki omogočajo dokazovanje, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(292)

Izvoznik ali proizvajalec, ki v obdobju, uporabljenem za določitev stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, lahko od Komisije zahteva, naj zanj velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju, uporabljenem za določitev stopnje dajatve, ki se uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan z družbo, ki je to počela in se zato zanjo uporabljajo protidampinške dajatve, ter (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(293)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(294)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (96) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(295)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –