(1)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/593 (2) je bilo Italiji do 31. decembra 2021 dovoljeno, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od členov 218 in 232 Direktive 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep), da bi izvajala obvezno izdajanje elektronskih računov za vse davčne zavezance s sedežem na ozemlju Italije, razen za davčne zavezance, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz člena 282 navedene direktive.

(2)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2021/2251 (3) je bilo Italiji dovoljeno, da posebni ukrep uporablja še naprej do 31. decembra 2024, njegovo področje uporabe pa je bilo razširjeno na davčne zavezance, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz člena 282 Direktive 2006/112/ES.

(3)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 11. aprila 2024, je Italija vložila zahtevo v skladu s členom 395(2), prvi pododstavek, Direktive 2006/112/ES za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu: zahteva).

(4)

V skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 12. septembra 2024 zahtevo posredovala drugim državam članicam. Komisija je z dopisom z dne 13. septembra 2024 obvestila Italijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(5)

Italija trdi, da so bili z uvedenim sistemom obveznega izdajanja elektronskih računov, s katerim se vsi izdani računi prenašajo prek sistema „Sistema di Interscambio“, ki ga upravlja italijanska davčna uprava, v celoti doseženi cilji, in sicer boj proti davčnim goljufijam in utajam, poenostavitev izpolnjevanja davčnih obveznosti in učinkovitejše pobiranje davkov, s čimer so se zmanjšali upravni stroški za podjetja.

(6)

Zato bi bilo treba Italiji dovoliti, da še naprej uporablja posebni ukrep do 31. decembra 2027. Če Italija meni, da je podaljšanje posebnega ukrepa potrebno po letu 2027, bi morala Komisiji predložiti zahtevek za podaljšanje. Navedenemu zahtevku bi moralo biti priloženo poročilo o uporabi posebnega ukrepa, ki vključuje oceno posebnega ukrepa glede njegove učinkovitosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi pobiranja davkov. Poleg tega bi bilo treba v navedenem poročilu oceniti učinek tega ukrepa na davčne zavezance, predvsem tiste, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz člena 282 Direktive 2006/112/ES.

(7)

Vendar bi bilo treba posebni ukrep prenehati uporabljati na dan začetka uporabe kakršnega koli splošnega sistema za izdajanje elektronskih računov, ki ga sprejme Svet na podlagi člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali katere koli druge ustrezne določbe Pogodbe, če bi se tak splošni sistem začel uporabljati pred 31. decembrom 2027.

(8)

Posebni ukrep ne bi smel vplivati na pravico strank, da v primeru transakcij znotraj Skupnosti prejmejo račune v papirnati obliki.

(9)

Glede na informacije, ki jih je predložila Italija, bo imel posebni ukrep le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, ki jih Italija pobere na ravni končne potrošnje, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/593 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –