(1)

V samo enem letu je pandemija COVID-19 korenito spremenila vlogo in pomen digitalizacije v naših družbah in gospodarstvih ter povečala njen tempo. Zaradi vse večje digitalizacije storitev se je močno povečalo povpraševanje uporabnikov in podjetij po sredstvih elektronske identifikacije in avtentikacije ter po varni digitalni izmenjavi informacij, povezanih z identiteto, atributi ali kvalifikacijami, ob visoki ravni varstva podatkov.

(2)

Cilj Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba eIDAS) je omogočiti čezmejno priznavanje vladne elektronske identifikacije (v nadaljnjem besedilu: elektronska identifikacija) za dostop do javnih storitev in vzpostaviti trg Unije za storitve zaupanja, ki jim je čezmejno priznan enak pravni status kot tradicionalnim enakovrednim postopkom, ki temeljijo na papirnih dokumentih.

(3)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 1. in 2. oktobra 2020 pozval Komisijo, naj pripravi predlog za razvoj okvira za varno javno elektronsko identifikacijo na ravni EU, vključno z interoperabilnimi digitalnimi podpisi, da bi ljudje imeli nadzor nad svojo spletno identiteto in podatki ter da se omogoči dostop do javnih, zasebnih in čezmejnih digitalnih storitev.

(4)

Sporočilo Komisije „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“ (2) določa cilj, da bi morali imeti Unija in njeni državljani do leta 2030 koristi od široke uporabe zaupanja vredne identitete pod nadzorom uporabnika, ki bi vsakemu uporabniku omogočila nadzor nad lastno komunikacijo in prisotnostjo na spletu.

(5)

Komisija je sprejela predlog spremembe uredbe eIDAS (3). V njem je predlagan okvir za evropsko digitalno identiteto, da bi uporabnikom ponudili osebne digitalne denarnice, ki bi jih ti uporabniki določili sami ter bi omogočile varen in enostaven dostop do različnih javnih in zasebnih storitev pod popolnim nadzorom uporabnikov. Poleg tega se s predlogom uvaja nova kvalificirana storitev zaupanja za potrjevanje atributov v zvezi z informacijami, povezanimi z identiteto, kot so naslovi, starost, spol, osebno stanje, sestava družine, državljanstvo, izobrazba in poklicne kvalifikacije, nazivi, licence, druga dovoljenja in plačilni podatki, ki se lahko popolnoma varno ponujajo, delijo in izmenjujejo prek meja, ob upoštevanju varstva podatkov in s pravnim učinkom prek meja.

(6)

Glede na pospešeno digitalizacijo so države članice uvedle ali razvijajo nacionalne sisteme elektronske identitete, vključno z digitalnimi denarnicami in nacionalnimi okviri zaupanja za integracijo atributov in poverilnic. Druge rešitve so v pripravi ali jih uvajajo subjekti iz zasebnega sektorja.

(7)

Razvoj različnih nacionalnih rešitev ustvarja razdrobljenost ter ljudem in podjetjem onemogoča, da bi izkoristili prednosti enotnega trga, saj ne morejo uporabljati varnih, priročnih in enotnih identifikacijskih sistemov po vsej Uniji za dostop do javnih in zasebnih storitev.

(8)

Da bi podprli konkurenčnost evropskih podjetij, bi morali imeti ponudniki spletnih storitev možnost, da se zanesejo na rešitve digitalne identitete, priznane po vsej Uniji, ne glede na to, v kateri državi članici so bile izdane, in tako izkoristijo usklajen evropski pristop k zaupanju, varnosti in interoperabilnosti. Elektronska potrdila atributov bi morala imeti enako pravno veljavnost in veljati po vsej Uniji tako za uporabnike kakor tudi za ponudnike storitev.

(9)

Da bi se izognili razdrobljenosti in oviram zaradi različnih standardov ter zagotovili usklajen postopek, s katerim bi preprečili ogrožanje izvajanja prihodnjega okvira za evropsko digitalno identiteto, je potreben postopek tesnega in strukturiranega sodelovanja med Komisijo, državami članicami in zasebnim sektorjem.

(10)

Da bi pospešile doseganje tega cilja, bi morale države članice okrepiti sodelovanje in opredeliti nabor orodij za okvir za evropsko digitalno identiteto. Z naborom orodij bi se morali določiti tehničnoarhitekturni in referenčni okvir, sklop skupnih standardov in tehničnih referenčnih dokumentov ter dobre prakse in smernice kot podlaga za izvajanje okvira za evropsko digitalno identiteto. Za zagotovitev usklajenega pristopa k elektronski identiteti v skladu s pričakovanji državljanov in podjetij, vključno z invalidi, bi se moralo sodelovanje začeti takoj, hkrati z zakonodajnim postopkom in ob njegovem polnem spoštovanju ter v skladu z njegovim izidom.

(11)

S tem priporočilom se vzpostavlja strukturiran postopek sodelovanja med državami članicami, Komisijo in po potrebi subjekti iz zasebnega sektorja za pripravo nabora orodij.

(12)

Nabor orodij bi moral zajemati štiri medsektorske razsežnosti, in sicer zagotavljanje in izmenjavo atributov identitete, funkcionalnost in varnost denarnic evropske digitalne identitete, zanašanje na denarnico za evropsko digitalno identiteto, vključno z ujemanjem identitet, in upravljanje. Nabor orodij bi moral izpolnjevati zahteve iz predloga za okvir za evropsko digitalno identiteto. Po potrebi bi ga bilo treba posodobiti glede na izid zakonodajnega postopka.

(13)

Sodelovanje med državami članicami je potrebno za izmenjavo dobrih praks in pripravo smernic na področjih, na katerih se usklajevanje sicer ne zahteva, vendar bi uskladitev praks podprla izvajanje okvira za evropsko digitalno identiteto v državah članicah.

(14)

Strokovna skupina za eIDAS je glavna sogovornica za namene izvajanja tega priporočila.

(15)

Katalogi atributov in shem za potrjevanje atributov so že vzpostavljeni na drugih področjih, na primer za tehnični sistem po načelu „samo enkrat“ iz uredbe o enotnem digitalnem portalu ali za druge pobude za izmenjavo podatkov na evropski ravni. Razmisliti bi bilo treba o uskladitvi in ponovni uporabi tega dela, da se zagotovi interoperabilnost, pri čemer je treba upoštevati tudi načela evropskega okvira interoperabilnosti.

(16)

Po potrebi bi bilo treba ponovno uporabiti obstoječe mednarodne in evropske standarde in tehnične specifikacije ter izvesti referenčne pilotne projekte in poskusna izvajanja okvira za evropsko digitalno identiteto in zadevnih sestavnih elementov, da bi olajšali njegovo uvajanje, uporabo in interoperabilnost –