(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 13. februarja 2016 na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2) („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo uvoza ploščatih izdelkov iz nelegiranega ali legiranega jekla (razen nerjavnega jekla, silicijevega jekla za elektropločevine, orodnega jekla in hitroreznega jekla), vroče valjanih, neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih, ne v kolobarjih, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več ali debeline 4,75 mm ali več, vendar ne več kot 10 mm, in širine 2 050 mm ali več („debela pločevina“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Evropsko unijo („Unija“).

(2)

Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (3) objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“).

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2016 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer („Eurofer“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje debelih pločevin v Uniji.

(4)

Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(5)

Komisija je 10. avgusta 2016 na podlagi zahtevka pritožnika, utemeljenega z zahtevanimi dokazi, objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1357 (4) o obvezni registraciji uvoza debele pločevine s poreklom iz LRK („uredba o registraciji“), ki se uporablja od 11. avgusta 2016.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe LRK, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(8)

Komisija je o začetku obvestila tudi proizvajalce v Avstraliji, Braziliji, Kanadi, Indiji, na Japonskem, v Republiki Koreji, Maleziji, Mehiki, Rusiji, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Ukrajini in Združenih državah Amerike ter jih povabila k sodelovanju.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe uporabiti Združene države Amerike.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o primernosti izbrane primerljive države in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v Uniji v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev.

(13)

Začasni vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije iz treh različnih držav članic in predstavljal več kot 26 % celotne prodaje debele pločevine proizvajalcev Unije, ki so se odzvali na ugotavljanje reprezentativnosti. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(14)

Pritožnik in vzorčena družba sama sta predložila, da ni primerno v vzorec vključiti družbe Metinvest Trametal Spa („Trametal“), saj ta družba ni integrirani obrat, ampak valjarna za ponovno valjanje plošč, ki jih nabavi od povezane družbe v Ukrajini, in zato domnevno ni reprezentativna za industrijo Unije.

(15)

Industrija Unije vključuje tako integrirane obrate kot tudi valjarne za ponovno valjanje in obe vrsti proizvajalcev Unije sta med pritožniki. Vendar veliko večino debelih pločevin, ki jih proizvede industrija Unije, proizvedejo integrirani obrati.

(16)

Komisija je poleg tega ugotovila, da Trametal plošče, glavni vhodni material, ki običajno predstavlja približno 70 % skupnih stroškov, dobi od povezane družbe v Ukrajini. Zato predvsem na kazalnike, ki so povezani s stroški in dobičkonosnostjo, neposredno vpliva ta odnos ter uspešnost in situacija povezane Ukrajinske družbe, ki plošče dobavlja.

(17)

Vendar Komisija ugotavlja, da se situacija obeh vrst proizvajalcev Unije, integriranih obratov in valjarn za ponovno valjanje, v celoti odraža v makroekonomskih kazalnikih, ki so opisani v uvodnih izjavah od 105 do 124.

(18)

Zaradi razlogov, naštetih v uvodnih izjavah od 14 do 16, pa Komisija začasno meni, da poseben položaj Trametala ni reprezentativen za industrijo Unije in da ne bi smel vplivati na mikroekonomske kazalnike, ki so opisani v uvodnih izjavah od 125 do 138..

(19)

Komisija je ugotovila, da je pripomba upravičena, in potem ko je proučila razpoložljive predhodne informacije o škodi, Trametal v vzorcu zamenjala z družbo Ilsenburger Grobblech GmbH, drugim največjim proizvajalcem Unije glede na obseg prodaje EU v obdobju preiskave, kot je opredeljen v uvodni izjavi 28.

(20)

7. marca 2016 je Komisija zainteresiranim stranem predložila opombo, ki pojasnjuje razloge za spremembo vzorca in navaja družbe, vključene v revidiranem vzorcu. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede končnega vzorca.

(21)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(22)

Šest uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Od teh so bili vzorčeni trije.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, naj opredeli proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(24)

Zahtevane informacije je predložilo štirinajst proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izboru vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi LRK. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen.

(25)

Sedem proizvajalcev izvoznikov iz LRK je navedlo, da želijo zaprositi za posamezno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar nobeden od njih ni izpolnil vprašalnika, tako da Komisija ni prejela nobenih zahtevkov za posamezne preiskave.

(26)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike so predložili trije proizvajalci Unije, šest nepovezanih uvoznikov, deset uporabnikov, skupina storitvenih centrov za jeklarstvo, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK in dva proizvajalca iz različnih primerljivih držav.

(27)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(28)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(29)

Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(30)

Zadevni izdelek zajema ploščate izdelke iz nelegiranega ali legiranega jekla (razen nerjavnega jekla, silicijevega jekla za elektropločevine, orodnega jekla in hitroreznega jekla), vroče valjane, neplatirane, neprevlečene in neprekrite, ne v kolobarjih, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več ali debeline 4,75 mm ali več, vendar ne več kot 10 mm, in širine 2 050 mm ali več, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7208 51 20, ex 7208 51 91, ex 7208 51 98, ex 7208 52 91, ex 7208 90 20, ex 7208 90 80, 7225 40 40, ex 7225 40 60 in ex 7225 99 00 („debela pločevina“), ter s poreklom iz LRK.

(31)

Debela pločevina se uporablja pri izdelavi gradbene, rudarske in drvarske opreme; v tlačnih posodah; v naftovodih in plinovodih; v ladjedelništvu ter mostovih in zgradbah.

(32)

Preiskava je pokazala, da imajo enake fizične značilnosti in enake osnovne uporabe naslednji izdelki:

(33)

Komisija se je zato začasno odločila, da so navedeni izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(34)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je obseg izdelka opredeljen preveč široko. Trdi zlasti, da bi moral biti obseg izdelka omejen na tako imenovane „blagovne debele pločevine“, medtem ko bi morale tako imenovane „posebne debele pločevine“ biti izključene iz opredelitve izdelka. Za podporo svoje trditve se sklicuje zlasti na dva argumenta.

(35)

Prvič, trdi, da se informacije v pritožbi v glavnem nanašajo na „blagovne debele pločevine“, ki predstavljajo večino izvoza iz LRK. Drugič, trdi, da je obseg izdelka širši kot opredelitev podobnega izdelka v členu 1(4) osnovne uredbe.

(36)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je v fazi pritožbe treba predložiti samo zadostne dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi. Zato se ne zahteva, da se v tej fazi predložijo informacije o popolnem izboru izdelkov. Omejitev analize na najpogosteje prodane razrede, ki se izvažajo, ne pomeni, da mora biti opredelitev izdelka omejena na te vrste izdelkov.

(37)

Drugič, v členu 1(4) osnovne uredbe je določeno, da mora biti podoben izdelek enak ali zelo podoben obravnavanemu izdelku. Vendar se to ne nanaša na opredelitev obravnavanega izdelka kot take. Različne vrste obravnavanega izdelka morajo imeti skupne samo osnovne lastnosti, kar drži, kot je opisano v uvodni izjavi 32.

(38)

Parametri, ki domnevno „posebne debele pločevine“ razlikujejo od blagovnih debelih pločevin, so kemična sestava, mehanska/tehnološka sestava, stanje ob dostavi, debelina ter certificiranje in pregledovanje za namene ladjedelništva.

(39)

Razen debeline noben od teh parametrov ne zadeva osnovnih lastnosti izdelka. Zainteresirana stran trdi, da bi morali biti vsi izdelki z debelino > 50,8 mm izključeni iz obsega izdelka. Edini argument zainteresirane strani za podkrepitev omejitve debeline je, da je pritožba domnevno usmerjena zgolj na debele pločevine z debelino < 50,8 mm, ker so dokazi prima facie, ki so predloženi v eni prilogi pritožbe v zvezi z izračunom dampinga, omejeni na takšne izdelke.

(40)

Vendar je jasno, da opredelitev izdelka v pritožbi zajema tudi izdelke z debelino > 50,8 mm, ker v opredelitvi izdelka ni zgornje meje za debelino. Kot je navedeno zgoraj, zgolj dejstvo, da dokazi prima facie o dampingu zajemajo samo najpogosteje izvožene vrste izdelkov, še ne pomeni, da je opredelitev izdelka omejena na te vrste.

(41)

Komisija zato začasno sklene, da ostane opredelitev izdelka nespremenjena.

(42)

Kot je določeno v členu 2(7)(b) osnovne uredbe, če proizvajalec izvoznik v LRK izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) in se mu zato odobri TGO, komisija za to družbo določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6).

(43)

Komisija je vsem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom poslala obrazec zahtevka za TGO, da bi lahko zahtevali odobritev TGO. Nobeden od njih ni vrnil izpolnjenega obrazca zahtevka in zato ni bilo mogoče nobeni od družb odobriti TGO.

(44)

Normalna vrednost je bila zato določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, kot je določeno v členu 2(7)(a) osnovne uredbe. V ta namen je bilo treba izbrati primerljivo državo.

(45)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava kot primerljivo državo uporabiti Združene države Amerike, in pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(46)

Vprašalniki so bili poslani vsem znanim proizvajalcem debelih pločevin v državah, navedenih v uvodni izjavi 8 in izpolnjena vprašalnika sta vrnila dva: enega proizvajalec v Avstraliji in enega proizvajalec v Združenih državah Amerike.

(47)

Izpolnjen vprašalnik proizvajalca v Združenih državah Amerike je vseboval dokaze o proizvodnji in prodaji na domačem trgu ZDA.

(48)

V svojem izpolnjenem vprašalniku je proizvajalec v ZDA Komisijo obvestil o tem, da je normalna carina v ZDA za uvoze debele pločevine enaka nič. Za uvoze iz LRK veljajo protidampinške dajatve, za uvoze iz Indije, Indonezije in Republike Koreje pa tako protidampinške kot tudi protisubvencijske dajatve.

(49)

Na domačem trgu ZDA je 7 proizvajalcev ZDA ter uvoz iz Republike Koreje, Nemčije, Francije in Kanade s tržnim deležem 20 %.

(50)

Izpolnjen vprašalnik Avstralskega proizvajalca je vseboval dokaze o proizvodnji in prodaji na domačem trgu Avstralije ter o tem, da je edini proizvajalec v Avstraliji. Vendar je tržni delež uvozov v Avstralijo 35 %. Protidampinške dajatve veljajo za uvoze iz LRK, Indonezije, Japonske, Republike Koreje in Tajvana, vendar so te dajatve nizke in za nekatere družbe enake nič.

(51)

Domači trg Avstralije se lahko obravnava kot bolj konkurenčen, ker uvoz zavzema večji tržni delež in so dajatve na uvoz nižje.

(52)

Komisija je zato v tej fazi sklenila, da je Avstralija primerna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(53)

Informacije, prejete od sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena.

(54)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi reprezentativen.

(55)

Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka proizvajalca iz primerljive države neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika v LRK.

(56)

Na podlagi tega je bilo za sodelujočega proizvajalca ugotovljeno, da je bil celotni obseg njegove prodaje podobnega izdelka na domačem trgu primerljive države reprezentativen.

(57)

Komisija je naknadno ugotovila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, ki so jih za izvoz v Unijo prodajali vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(58)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja proizvajalca iz primerljive države na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam izdelka, ki jih je za izvoz v Unijo prodajal vsak proizvajalec izvoznik v LRK, ali primerljive z njimi.

(59)

Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika v LRK.

(60)

Komisija je ugotovila, da so bile nekatere vrste izdelkov na tej podlagi reprezentativne, nekatere pa ne, bodisi zaradi majhnih količin bodisi ker izvožene vrste izdelka proizvajalec iz primerljive države ni prodajal na domačem trgu.

(61)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(62)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

(63)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(64)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(65)

Če proizvajalec iz primerljive države vrste izdelka na domačem trgu ni prodajal v reprezentativnih količinah oziroma sploh ne ali pa jo je prodajal z izgubo, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(66)

Za vsako vrsto izdelka, ki se na domačem trgu ni prodala v reprezentativnih količinah, se je normalna vrednost konstruirala tako, da so se njihovim povprečnim stroškom proizvodnje prišteli povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA“) ter dobiček od transakcij na domačem trgu v običajnem poteku trgovine.

(67)

Za vrste izdelkov, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale ali pa so se prodajale z izgubo, se je normalna vrednost konstruirala tako, da so se povprečnim stroškom proizvodnje vsake vrste prišteli povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA“) ter dobiček na domačem trgu v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka.

(68)

V primeru, ko se vrsta izdelka na domačem trgu primerljive države sploh ni prodajala, se je stroške proizvodnje določilo na podlagi stroškov najbližje cenejše vrste.

(69)

Izvozna cena se je preverila za vsakega vzorčenega proizvajalca med preveritvenim obiskom. Ko je bil neposredno ali prek povezane trgovske družbe opravljen izvoz v Unijo prvi nepovezani stranki, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko je prodan za izvoz v Unijo.

(70)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je izvažal debele pločevine prek povezanega uvoznika v Uniji. Izvozna cena za te prodaje je bila določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(71)

Komisija je normalno vrednost za proizvajalca iz primerljive države in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(72)

Če je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške, posredne davke, provizije, stroške kredita in bančne stroške.

(73)

Za tiste vzorčene proizvajalce izvoznike, ki so v Unijo prodajali prek povezanih trgovinskih družb, katerih funkcije so podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije, se je opravila prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne ureditve.

(74)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(75)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF (stroškov, zavarovanja in prevoznine) na ravni meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 1

Stopnje dampinga – vzorec

(76)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vzorčeni, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(77)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 125,5 %.

(78)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(79)

Komisija je najprej določila stopnjo sodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK. Stopnja sodelovanja temelji na obsegu izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo kot odstotku celotnega obsega izvoza, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu, iz LRK v Unijo.

(80)

Stopnja sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 87 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za vse ostale družbe določila na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(81)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF na ravni meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 2

Stopnje dampinga – vsi

(82)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 30 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(83)

26 od njih je sodelovalo pri vzorčenju. Ti sodelujoči proizvajalci Unije predstavljajo približno 94 % celotne proizvodnje industrije Unije in celotne prodaje industrije Unije podobnega izdelka v obdobju preiskave.

(84)

Celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave je približno 10,3 milijona ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so pritožba, preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije in preverjen predloženi dokument Eurofera.

(85)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali približno 28,5 % celotne prodaje industrije Unije in celotnega obsega proizvodnje Unije podobnega izdelka v obdobju preiskave.

(86)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu in preverjenih podatkih industrije Unije o prodaji.

(87)

Potrošnja debelih pločevin Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Potrošnja Unije (v tonah)

(88)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 5 %. Letna analiza kaže, da se je med letoma 2012 in 2013 najprej zmanjšala za 6 %, nato pa leta 2014 in v obdobju preiskave okrevala in se povečala za 11 odstotnih točk oziroma več kot 1 milijon ton.

(89)

Uporaba za lastno potrebo proizvajalcev Unije je zanemarljiva, saj znaša manj kot 0,5 % potrošnje Unije v obravnavanem obdobju. Kazalniki škode se zato ocenijo za celoten trg Unije, vključno s količinami, ki se uporabljajo za lastne potrebe proizvajalcev Unije.

(90)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi zbirke podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil nato določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, o kateri se poroča v preglednici 3 uvodne izjave 87.

(91)

Uvoz debelih pločevin v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(92)

Obseg uvoza iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal za 231 %. Po zmanjšanju za 16 % med letoma 2012 in 2013 so se leta 2014 uvozi iz LRK spet močno povečali, in sicer za 85 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa so se povečali še za nadaljnjih 162 odstotnih točk.

(93)

Začetno zmanjšanje izvozov iz LRK med letoma 2012 in 2013 je bilo posledica zmanjšanja potrošnje na trgu Unije, kot je prikazano v preglednici 3 v uvodni izjavi 87. Po letu 2013 je trg Unije doživel dinamičen porast in se med letom 2013 in obdobjem preiskave povečal za več kot 1 milijon ton. To rast so skoraj izključno izkoristili uvozi iz LRK, ki so se v tem obdobju prav tako povečali za več kot 1 milijon ton.

(94)

Hkrati se je delež trga Unije, ki ga predstavljajo uvozi iz LRK, več kot potrojil s 4,6 % leta 2012 na 14,4 % v obdobju preiskave.

(95)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tehtana povprečna cena uvoza debelih pločevin iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozna cena (EUR/tona)

(96)

Povprečne uvozne cene iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale za 29 %. Cene so se stalno zniževale s 647 EUR na tono v letu 2012 na 460 EUR na tono v obdobju preiskave.

(97)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(98)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje treh vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(99)

Na podlagi navedenega je bilo za dampinški uvoz iz LRK ugotovljeno, da je nelojalno nižal cene industrije Unije, in sicer povprečno za 29 %.

(100)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(101)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(102)

Komisija je makroekonomske kazalnike (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, stroški dela, rast, produktivnost ter višina stopenj dampinga in okrevanje po preteklem dampingu) ocenila na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah pritožnika in proizvajalcev Unije ter razpoložljivimi uradnimi statističnimi podatki (Eurostat). Makroekonomski podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije.

(103)

Komisija je mikroekonomske kazalnike (povprečne prodajne cene na enoto, stroški na enoto, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala) ocenila na podlagi podatkov iz ustrezno preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije, in razpoložljivih uradnih statističnih podatkov (Eurostat). Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije.

(104)

Komisija ugotavlja, da je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije decembra 2015 prekinil proizvodnjo debelih pločevin. Prekinitev ne vpliva na kazalnike škode, ker so jo izvedli ob samem koncu obdobja preiskave, in zato je bilo za oba sklopa podatkov ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(105)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(106)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %. Po zmanjšanju za 12 % med letoma 2012 in 2013 se je obseg proizvodnje leta 2014 nekoliko povečal, in sicer za 5 odstotnih točk, vendar je leta 2015 spet padel za 5 odstotnih točk in se tako vrnil na stopnjo iz leta 2013.

(107)

Začetno zmanjšanje obsega proizvodnje med letoma 2012 in 2013 je bilo posledica zmanjšanja potrošnje na trgu Unije, kot je zabeleženo v preglednici 3 v uvodni izjavi 87. Vendar industrija Unije kasnejše rasti potrošnje med letom 2013 in obdobjem preiskave ni mogla izkoristiti. Medtem ko se je potrošnja povečala za 11 % oziroma več kot 1 milijon ton, se je proizvodnja industrije Unije leta 2014 samo začasno nekoliko povečala, nato pa v obdobju preiskave spet upadla na nizko stopnjo iz leta 2013.

(108)

Sporočeni podatki o proizvodni zmogljivosti industrije Unije se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar pomeni, da so bile prilagoditve za vzpostavitev, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne ustavitve, ki jih industrija šteje za standarde, upoštevane.

(109)

Na podlagi tega se je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju zmerno zmanjšala za 2 % na trgu, ki je zrasel za 6 % v istem obdobju.

(110)

Ker zmanjšanje količine proizvodnje presega zmanjšanje proizvodne zmogljivosti, se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 10 %.

(111)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(112)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %. Po zmanjšanju za 7 % med letoma 2012 in 2013 in nadaljnjem zmanjšanju leta 2014 za 2 odstotni točki se je obseg prodaje v obdobju preiskave nekoliko povečal za 2 odstotni točki.

(113)

Podobno kot gibanje količine proizvodnje je bilo začetno zmanjšanje količine prodaje med letoma 2012 in 2013 posledica zmanjšanja potrošnje na trgu Unije, ki je razloženo v uvodni izjavi 87. Vendar industrija Unije kasnejše rasti potrošnje med letom 2013 in obdobjem preiskave ni mogla izkoristiti. Medtem ko se je potrošnja unije povečala za več kot 1 milijon ton, je količina prodaje industrije Unije ostala na nizki stopnji iz leta 2013.

(114)

Ker se je količina prodaje zmanjšala za 7 % na trgu, ki je zrasel za 5 %, se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %.

(115)

Zaposlenost in produktivnost industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(116)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju stopnjo zaposlenosti zmanjšala za 17 %. Zmanjšanje je imelo dva glavna razloga:

(117)

Komisija ugotavlja, da se je potrošnja na trgu Unije v obravnavanem obdobju povečala za 5 %. V odsotnosti povečanega obsega dampinškega uvoza iz LRK bi tako industrija Unije lahko ohranila zaposlenost, ker bi se večja učinkovitost izkoristila za povečano povpraševanje.

(118)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na EPDČ (ekvivalent polnega delovnega časa)

(119)

Zaradi obsežnega zmanjšanja delovne sile, kot je zabeleženo v uvodni izjavi 115, so se povprečni stroški dela na zaposlenega v obravnavanem obdobju povečali za 13 %. Čeprav so nekateri deli povečanih stroškov dela povezani z obveznim povišanjem plač v skladu s kolektivnimi pogodbami, jih v glavnem povzročajo stroški zmanjšanja delovne sile in delovnih ur. Takšni stroški vključujejo dodatne odpravnine in višje stroške, ki so nastali v situacijah dela s krajšim delovnim časom zaradi zmanjšane proizvodnje, ki jo je povzročila vedno večja količina dampinškega uvoza.

(120)

Potrošnja Unije se je od leta 2012 do 2013 najprej zmanjšala za 6 % oziroma skoraj 600 000 ton. To začetno zmanjšanje je negativno vplivalo na situacijo količin prodaje in proizvodnje industrije Unije.

(121)

Med letom 2013 in obdobjem preiskave je bila situacija drugačna. Potrošnja Unije je doživela dinamično rast za 11 odstotnih točk oziroma več kot 1 milijon ton. Vendar industrija Unije te dinamične rasti ni mogla izkoristiti. Količine proizvodnje in prodaje so dejansko ostale na zelo nizki stopnji iz leta 2013. Rast trga Unije so popolnoma izkoristile povečane količine nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK, ki se je prav tako povečal za več kot 1 milijon ton med letom 2013 in obdobjem preiskave, kot je predstavljeno v uvodni izjavi 91.

(122)

Stopnje dampinga vseh proizvajalcev izvoznikov iz LRK so presegle 100 %. Višina teh zelo visokih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je resno vplivala na industrijo Unije.

(123)

Leta 2000 je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih ploščato valjanih izdelkov iz nelegiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Romunije. Ti ukrepi so zajemali obseg izdelka, ki je zelo podoben obsegu v tej preiskavi. Ti ukrepi so prenehali veljati 11. avgusta 2005.

(124)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 221, je dobičkonosnost industrije Unije presegla ciljni dobiček. Komisija zato začasno sklene, da je industrija Unije okrevala od preteklega dampinga.

(125)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto nepovezanim strankam v Uniji in proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Prodajne cene v Uniji

(126)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije stalno zniževale za 25 %, povprečni proizvodni stroški na enoto pa za 19 %. Prodajne cene so se zniževale hitreje in so bile v povprečju stalno nižje kot stroški proizvodnje na enoto.

(127)

Da bi omejili izgubo tržnega deleža, so morali proizvajalci Unije slediti spiralnemu padanju cen in bistveno znižati svoje prodajne cene. To znižanje cen bistveno presega znižanje njihovih proizvodnih stroškov, ki je bilo v glavnem posledica znižanja cen surovin v obravnavanem obdobju in rasti produktivnosti zaradi zmanjšanja delovne sile, kot je prikazano v uvodni izjavi 115.

(128)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(129)

Raven končnih zalog treh vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju nenehno povečevala za 26 %. Obenem se je njihova raven končnih zalog kot delež proizvodnje prav tako nenehno povečevala za 35 %.

(130)

Glavni razlog za povečanje zalog je bil, da je industrija Unije sicer poskusila preprečiti zmanjšanje obsega proizvodnje, vendar se je obseg prodaje zmanjšal še hitreje, ker industrija Unije zaradi povečanega obsega nizkocenovnega dampinškega uvoza ni mogla izkoristi rasti trga.

(131)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto izgubo pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(132)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(133)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 758 %. Po dobičku 1,6 % v letu 2012 so vzorčeni proizvajalci Unije poslovali z izgubo v vseh naslednjih letih.

(134)

Čeprav je na veliko izgubo 12,2 % v letu 2013 vplivalo izjemno majhno povpraševanje v tem letu, je velik pritisk, ki ga je povečan uvoz iz LRK v letu 2014 in obdobju preiskave izvajal na ceno in obseg industrije Unije, industriji Unije preprečil, da bi izkoristila dinamično rast potrošnje Unije za 11 odstotnih točk. Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, je to rast skoraj povsem izkoristil dampinški uvoz iz LRK.

(135)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 226 %. Po zmanjšanju za 310 % med letoma 2012 in 2013, na katerega je vplivalo izjemno majhno povpraševanje v tem letu, se je izboljšal in postal nekoliko pozitiven leta 2014. Kljub temu se je negativno gibanje nadaljevalo v obdobju preiskave, v katerem je spet postalo zelo negativno.

(136)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 282 %. Po dramatičnem zmanjšanju za 397 % med letoma 2012 in 2013, na katerega je vplivalo izjemno majhno povpraševanje v tem letu, se je nekoliko povečala leta 2014 in v obdobju preiskave, čeprav je še zmeraj ostala negativna.

(137)

Posledično je industrija Unije v obravnavanem obdobju stopnjo svojih naložb zmanjšala za 31 %. Potem ko je med leti 2012 in 2013 povečala naložbe za 7 %, jih je bila industrija Unije v letu 2014 prisiljena znižati za 26 odstotnih točk in v obdobju preiskave za dodatnih 12 odstotnih točk. Kot je prikazano v preglednici 6 uvodne izjave 105, se te naložbe niso uporabile za povečanje proizvodne zmogljivosti.

(138)

Na zmožnost zbiranja kapitala so vplivale izgube, ki so nastale v obravnavanem obdobju, kar je nazadnje povzročilo popolno prenehanje poslovanja enega od vzorčenih proizvajalcev Unije.

(139)

Obravnavano obdobje se lahko razdeli na dve pomembni obdobji: od leta 2012 do 2013 in od leta 2014 do konca obdobja preiskave.

(140)

Prvotno se je med letoma 2012 in 2013 potrošnja Unije znatno zmanjšala za 6 %. Ta zmanjšana potrošnja je imela negativen učinek na mnoge kazalnike škode, kot so obseg prodaje in prodajne cene, proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost, produktivnost, dobičkonosnost, denarni tok ter donosnost naložb.

(141)

V letu 2014 in obdobju preiskave je nato potrošnja doživela dinamično rast za 11 odstotnih točk oziroma več kot 1 milijon ton. Vendar industrija Unije ni mogla izkoristiti te rasti, ki jo je povsem izkoristil povečan obseg dampinškega uvoza iz LRK.

(142)

V okviru povečane potrošnje Unije industrija Unije dejansko ni uspela povečati obsega prodaje ali obsega proizvodnje, medtem ko se je izkoriščenost zmogljivosti v rastočem trgu celo nekoliko zmanjšala.

(143)

Poskusi za ohranitev ravni proizvodnje so povzročili povečanje zalog za 24 odstotnih točk. Industrija Unije je prav tako izgubila 9,3 odstotnih točk tržnega deleža zaradi uvoza iz LRK, ki je hkrati pridobil 10,3 odstotne točke tržnega deleža. Prodajne cene na enoto so se znižale za 9 odstotnih točk, proizvodni stroški pa za 13 odstotnih točk.

(144)

To je privedlo do rahlega izboljšanja finančnih kazalnikov, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, ki pa so v veliki meri v tem času ostali negativni. Zaposlenost se je zmanjšala za 9 odstotnih točk, medtem ko je industrija Unije uspela produktivnost povečati za 11 odstotnih točk. Poleg tega je industrija Unije morala naložbe znižati za 38 odstotnih točk zaradi nenehno negativne dobičkonosnosti in donosnosti naložb.

(145)

Industrija Unije kot celota je na splošno zmanjšala svojo proizvodnjo in sprejela dejanske ukrepe za izboljšanje učinkovitosti, saj je zmanjšala delovno silo in proizvodno zmogljivost ter uspela znatno zmanjšati svoje proizvodne stroške.

(146)

Kljub tem ukrepom industrije Unije v obravnavanem obdobju za izboljšanje splošne uspešnosti se je njen gospodarski in finančni položaj bistveno poslabšal, saj je od leta 2013 kopičila izgube.

(147)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(148)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije.

(149)

Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz LRK, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: močna konkurenca, ki jo povzročijo težave s povpraševanjem na trgu Unije, nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije, uvozi iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije ter konkurenca med vertikalno povezanimi proizvajalci in valjarnami za ponovno valjanje.

(150)

Prodajne cene proizvajalcev izvoznikov iz LRK so se znižale za 25 % s 647 EUR na tono v letu 2012 na 460 EUR na tono v obdobju preiskave. Proizvajalci iz LRK so s pomočjo stalnega zniževanja prodajnih cen na enoto v obravnavanem obdobju bistveno povečali svoj tržni delež s 4,6 % leta 2012 na 14,4 % v obdobju preiskave.

(151)

Čeprav je zmanjšanje povpraševanja negativno vplivalo na uspešnost industrije Unije med letoma 2012 in 2013, je imelo nadaljnje, skoraj neprekinjeno povečevanje uvoza iz LRK po zelo nelojalno nizkih prodajnih cenah jasen negativen učinek na uspešnost industrije Unije.

(152)

Medtem ko je industrija Unije zmanjšala svoje stroške tako, da je zmanjšala zaposlenost in izkoristila znižanje cen surovin, se je dampinški uvoz še naprej povečeval in prisilil industrijo Unije, da je še bolj znižala svoje prodajne cene in tako omejila izgubo tržnega deleža, četudi v škodo dobičkonosnosti.

(153)

Poleg tega se je dobičkonosnost industrije Unije nekoliko izboljšala leta 2014, saj so se izgube zmanjšale, vendar se je v obdobju preiskave obseg uvoza dodatno povečal, cene pa so se še bolj znižale, zato so se cene in dobičkonosnost industrije Unije dodatno zmanjšale.

(154)

Poleg tega sta postopna upočasnitev gospodarstva in zelo velika presežna zmogljivost jeklarske industrije v LRK prisilili njihove proizvajalce jekla, da so preusmerili presežno proizvodnjo na izvozne trge (6) in trg Unije je privlačno namembno izvozno območje.

(155)

Veliko število drugih tradicionalnih pomembnih izvoznih trgov je uvedlo ali namerava uvesti ukrepe proti izdelkom iz jekla iz LRK, vključno z debelimi pločevinami (7), saj cene umetno znižuje nelojalni uvoz, ki povzroča nezdravo konkurenco.

(156)

Ker se po svetu vedno pogosteje uvajajo ukrepi trgovinske zaščite, je trg Unije postal eden najprivlačnejših namembnih krajev za dampinški uvoz iz LRK, kar škoduje industriji Unije.

(157)

Ta sklep potrjujejo najnovejši statistični podatki Eurostata, ki kažejo, da se je uvoz iz LRK od konca obdobja preiskave še dodatno povečal. Obseg uvoza za obdobje od marca do maja 2016 se je povečal za približno 15 % v primerjavi z obsegom uvoza v obdobju preiskave, medtem ko so se povprečne cene tega uvoza še naprej zniževale za približno 30 %.

(158)

Ena zainteresirana stran je trdila, da škode industriji Unije ne povzroča uvoz iz LRK, ampak težave s povpraševanjem na trgu Unije. Trdila je, da čeprav je povpraševanje v Uniji leta 2014 in v obdobju preiskave okrevalo, je bilo leta 2012 32 % pod največjo stopnjo iz leta 2007, leta 2014 pa 17 % pod domnevno „normalnim“ letom 2004.

(159)

Ta slabost v povpraševanju je domnevno povzročila močno konkurenco v zvezi z omejenimi količinami, ki so potrebne na trgu, kar je povzročilo velik pritisk na prodajne cene Unije.

(160)

Vendar ta močna konkurenca, ki so jo povzročile domnevne težave s povpraševanjem, ni negativno vplivala na sposobnost izvoznikov iz LRK, da prodajajo vedno večje količine dampinških debelih pločevin na trgu Unije in s tem povečajo svoj tržni delež s 4,6 % na 14,4 % ter povzročijo skoraj popolnoma enako izgubo tržnega deleža industrije Unije, kar je povzročilo znaten pritisk na prodajne cene industrije Unije in privedlo k njeni negativni dobičkonosnosti.

(161)

Čeprav so težave s povpraševanjem sprva imele znatno negativen učinek na uspešnost industrije Unije v letu 2013, je bil prav dampinški uvoz iz LRK glavni vzrok za močno konkurenco na trgu Unije, predvsem leta 2014 in v obdobju preiskave.

(162)

Leta 2014 in v obdobju preiskave bi industrija Unije lahko izkoristila okrevanje trga. To ji je preprečilo znatno povečanje uvoza iz LRK, ki se je v teh dveh letih več kot potrojil in prevzel znaten tržni delež v škodo industriji Unije.

(163)

Komisija zato sklene, da težave s povpraševanjem na trgu Unije niso glavni vzrok za škodo industrije Unije in ne prekinjajo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo industriji Unije.

(164)

Ena zainteresirana stran je trdila, da škodo industriji Unije povzroča tudi nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ki jo povzročajo znatne presežne zmogljivosti proizvajalcev Unije. Trdijo, da je bila že leta 2012, ko je bil uvoz iz LRK na razmeroma nizki ravni, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zelo nizka in da industrija Unije svojih zmogljivosti ni ustrezno zmanjšala.

(165)

Vendar se je povpraševanje v Uniji pozneje znatno povečalo, predvsem leta 2014 in v obdobju preiskave, ko je preseglo povpraševanje iz leta 2012 za 6 %. V odsotnosti močno povečanih količin dampinškega uvoza iz LRK bi to povečano povpraševanje vodilo k povečani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije, zlasti ker je zmanjšala svojo proizvodno zmogljivost za 2 % v rastočem trgu.

(166)

Komisija zato sklene, da so nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, predvsem v letu 2014 in v obdobju preiskave, v glavnem povzročile močno povečane količine dampinškega uvoza iz LRK.

(167)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi zbirke podatkov Eurostata. Poleg LRK je uvoz prihajal predvsem iz Ukrajine in Rusije. Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je zabeležena v preglednici 3 v uvodni izjavi 87.

(168)

Uvoz v Unijo iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav (v tonah) in tržni deleži

(169)

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, medtem ko se je tržni delež uvoza iz LRK povečal za 214 %.

(170)

Poleg tega se je tržni delež Ukrajine in Rusije v obravnavanem obdobju le rahlo povečal. Za Ukrajino se je tržni delež povečal s 4,7 % na 6,2 % in za Rusijo z 1,7 % na 2,4 %, to pa samo v škodo drugih držav uvoznic, ki niso LRK.

(171)

V okviru povečanja potrošnje Unije za 5 % in zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije za 10 odstotnih točk v obravnavanem obdobju to pomeni, da je uvoz iz LRK pridobil tržni delež samo od industrije Unije.

(172)

Posledica tega je, da je v obdobju preiskave uvoz iz LRK predstavljal približno 54 % vsega uvoza v Unijo, medtem ko je uvoz iz Ukrajine predstavljal približno 23 %, uvoz iz Rusije pa 9 %.

(173)

Povprečna uvozna cena iz drugih tretjih držav se je znižala veliko bolj počasi kot cene uvoza iz LRK. Znižala se je za 19 %, medtem ko so se uvozne cene iz LRK znižale za 29 %.

(174)

Čeprav so uvozne cene iz Ukrajine in Rusije v povprečju še vedno tik pod uvoznimi cenami iz LRK, so se v obravnavanem obdobju znižale mnogo počasneje kot uvozne cene iz LRK. Prav tako za te cene ni nujno, da so neposredno primerljive, ker na povprečno ceno vpliva drugačen nabor izdelkov.

(175)

Poleg tega se obseg uvoza iz Ukrajine in Rusije ter tudi iz vseh drugih tretjih držav ni povečal tako znatno kot obseg iz LRK. Medtem ko se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečal za skoraj 1 milijon ton, se je obseg uvoza iz Ukrajine povečal za približno 160 000 ton, obseg iz Rusije za približno 75 000 ton in obseg iz vseh drugih tretjih držav (vključno z Ukrajino in Rusijo) za približno 90 000 ton.

(176)

Na podlagi navedenega in glede na veliko manjši obseg uvoza iz Ukrajine in Rusije v primerjavi z obsegom uvoza iz LRK nič ne kaže na to, da je uvoz iz teh dveh držav industriji Unije povzročil škodo.

(177)

Uvoz iz vseh drugih tretjih držav (vključno z Rusijo in Ukrajino) ima v povprečju višjo ceno kot uvoz iz LRK in je pridobil samo zanemarljiv tržni delež, in sicer 1 odstotno točko.

(178)

Komisija zato sklene, da uvoz debelih pločevin iz tretjih držav ni temeljni vzrok za škodo industriji Unije in ne prekinja vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo industriji Unije.

(179)

Obseg in povprečne izvozne cene izvozov industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 14

Izvoz

(180)

Obseg izvoza nepovezanim strankam zunaj Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %. Potem, ko se je zmanjšal za 28 % med letoma 2012 in 2013, se je leta 2014 povečal za 25 odstotnih točk, nato pa spet padel za 15 odstotnih točk v obdobju preiskave.

(181)

Kar zadeva cene, so se v obravnavanem obdobju bistveno znižale, in sicer za 24 %, kar je v skladu z znižanjem cen na trgu Unije (– 25 %).

(182)

Na splošno izvoz industrije Unije v veliki meri odraža njeno uspešnost na trgu Unije. Vendar je trg Unije za industrijo Unije veliko bolj pomemben kot izvozni trgi. V obravnavanem obdobju so bile prodaje na trgu Unije približno štirikrat višje kot izvoz.

(183)

Komisija zato meni, da zaradi omejene pomembnosti tega izvoza, izvoz industrije Unije ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(184)

Ena zainteresirana stran je trdila, da stopnjo dobička vertikalno povezanih proizvajalcev Unije zmanjšujejo nižje cene valjarn za ponovno valjanje v Uniji, ki domnevno zaračunavajo od 6 % do 9 % nižje cene kot vertikalno povezani proizvajalci.

(185)

Valjarna za ponovno valjanje je družba, ki ne proizvaja lastnega vhodnega materiala, tj. jeklenih plošč. Vsi vzorčeni proizvajalci unije proizvajajo lastne jeklene plošče in so zato vertikalno povezani proizvajalci.

(186)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so cene dampinškega uvoza iz LRK v obdobju preiskave povprečno nelojalno nižale cene industrije Unije za 29 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 99. Na podlagi tega so bile cene dampinškega uvoza iz LRK še vedno vsaj 20 % nižje kot cene valjarn za ponovno valjanje.

(187)

Ista stran je trdila tudi, da se količina, ki jo proizvajajo valjarne za ponovno valjanje v Uniji, zmanjšuje, ker so mnoge odvisne od oskrbe jeklenih plošč iz Ukrajine. Vendar se je oskrba iz Ukrajine zmanjšala zaradi pomanjkanja oskrbe v obravnavanem obdobju, zmanjšane oskrbe pa ni nadomestila proizvodnja drugih proizvajalcev Unije, kljub njihovi nizki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti.

(188)

V zvezi s tem zainteresirana stran ni predložila nobenih dokazov, da proizvajalci Unije niso zainteresirani ali ne želijo oskrbeti teh dodatnih količin. Zato je jasno, da so predvsem te cenovno občutljive stranke prešle z izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, na še bolj nizkocenovni dampinški uvoz iz LRK.

(189)

Komisija zato sklene, da lahko zmanjšane količine debelih pločevin z zmerno ceno, ki jih proizvajajo valjarne za ponovno valjanje v Uniji, vplivajo samo v zelo omejenem obsegu na zmanjševanje dobičkonosnosti vertikalno povezanih proizvajalcev Unije. Prav tako sklene, da je zmanjševanje njihove dobičkonosnosti pretežno posledica zelo znatno nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK, katerega količine so se prav tako znatno povečale.

(190)

Vzročna zveza je bila začasno vzpostavljena med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz LRK.

(191)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(192)

Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so močna konkurenca, ki jo povzročijo težave s povpraševanjem, nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, uvozi iz tretjih držav, izvozi proizvajalcev Unije, konkurenca med vertikalno povezanimi proizvajalci in valjarnami za ponovno valjanje, ne prekinjajo vzročne zveze, čeprav bi lahko imeli skupni učinek.

(193)

Začasno zmanjšanje potrošnje v letu 2013 je morda nekoliko prispevalo k škodi v tistem letu, vendar bi v odsotnosti vse večjega obsega dampinškega uvoza po vse nižjih cenah industrija Unije nedvomno lahko izkoristila rast trga v naslednjih letih. Zlasti bi obseg prodaj okreval, prodajne cene se ne bi znižale na tako nizke ravni, dosegla pa bi se boljša dobičkonosnost.

(194)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz LRK in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(195)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(196)

Industrija Unije se nahaja v 14 državah članicah (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo) in je v obravnavanem obdobju neposredno zaposlovala približno 20 000 zaposlenih v povezavi z debelimi pločevinami.

(197)

Med preiskavo je sodelovalo 26 proizvajalcev Unije. Nihče od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano v analizi kazalnikov škode, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal, dampinški uvoz pa je nanj vplival negativno.

(198)

Komisija pričakuje, da bo uvedba začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavila poštene tržne razmere na trgu Unije ter tako končala nižanje cen in omogočila, da industrija Unije okreva. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo.

(199)

Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK. Komisija opozarja, da je v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode kazala negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo vzorčenih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb.

(200)

Zato je pomembno cene ponovno vzpostaviti na nedampinško ali vsaj neškodljivo raven, da se vsem proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal.

(201)

Komisija zato začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije. Vsaka uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(202)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, je v preiskavi sodelovalo šest uvoznikov, od katerih so bili trije vzorčeni. Eden od vzorčenih uvoznikov je za ukrepe, medtem ko druga dva vzorčena uvoznika nasprotujeta uvedbi ukrepov. Ostali trije nevzorčeni uvozniki niso izrazili svojega mnenja.

(203)

Preiskava je pokazala, da morebitno zvišanje cen zaradi uvedbe ukrepov ne bi imelo neposrednega učinka na te nepovezane uvoznike. Debela pločevina predstavlja 20 % ali manj njihovega poslovanja.

(204)

Poleg tega večina uvoznikov trguje z blagom iz številnih virov, vključno z industrijo Unije. Nič ne kaže na to, da uvozniki ne bi mogli nadaljevati oskrbovanja svojih strank, če bi se uvedli ukrepi.

(205)

Glede na navedeno Komisija začasno sklene, da uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na interes uvoznikov Unije.

(206)

Glavni končni uporabniki debelih pločevin, so industrije povezane z gradbeno, rudarsko in drvarsko opremo; tlačnimi posodami; naftovodi in plinovodi; ladjedelništvom ter mostovi in zgradbami.

(207)

Sedem uporabnikov in trije trgovci/storitveni centri za jeklarstvo so predložili izpolnjen vprašalnik za uporabnike. Vendar so bili štirje izpolnjeni vprašalniki zelo pomanjkljivi in samo dva sta bila proti uvedbi ukrepov. Vendar Komisija teh izpolnjenih vprašalnikov ne more obravnavati kot reprezentativnih iz naslednjih razlogov:

(208)

Komisija nadalje ugotavlja, da bi morale dajatve prispevati k stalni zanesljivi oskrbi na trgu Unije. Brez dajatev bi morali nekateri proizvajalci Unije prenehati poslovati ali zmanjšati proizvodne dejavnosti, zaradi česar bi imeli mnogi uporabniki v Uniji bolj omejene vire oskrbe.

(209)

Dejansko je eden od vzorčenih proizvajalcev ob koncu obdobja preiskave prekinil proizvodnjo debelih pločevin, kot je navedeno v uvodni izjavi 104.

(210)

Poleg tega bo raven ukrepov zagotovila enake konkurenčne pogoje za vse proizvajalce v Uniji in tretjih državah, kar bo morda omogočilo temu proizvajalcu Unije, da nadaljuje proizvodnjo debelih pločevin.

(211)

Glede na navedeno Komisija začasno sklene, da uvedba ukrepov ne bi imela nesorazmerno negativnega učinka na uporabnike.

(212)

Ob upoštevanju navedenega Komisija začasno sklene, da bi uvedba ukrepov prispevala k okrevanju industrije Unije in omogočila povečane naložbe, da bi bili proizvajalci debelih pločevin v Uniji bolje pripravljeni na prihodnost in da bi povečali svojo konkurenčnost.

(213)

Industrija Unije se je že v (nedavni) preteklosti zelo prestrukturirala. Brez dajatev bodo morda morali še drugi proizvajalci debelih pločevin v Uniji prenehati poslovati ali zmanjšati dejavnosti, povezane z debelimi pločevinami, ter odpustiti na stotine zaposlenih, zaradi česar bi imeli mnogi uporabniki v Uniji omejene vire oskrbe.

(214)

Učinek ukrepov na nekaj preostalih strani v Uniji, ki so se javile, se ne more šteti za znatnega. Nič v spisu ne kaže, da bi bil lahko morebiten drug učinek na zainteresirane strani, ki se niso javile, večji od pozitivnih učinkov ukrepov na industrijo Unije. Pričakuje se, da bo pošten konkurenčni trg koristil končnim uporabnikom in potrošnikom, vključno z lokalnim virom oskrbe, ki bo lahko zadostil njihovim potrebam in zahtevkom. Cene bodo ostale glavni odločilni dejavnik, vendar na pošteni osnovi.

(215)

Komisija je po premisleku v tej fazi preiskave sklenila, da ni utemeljenih razlogov, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz debelih pločevin s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

(216)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(217)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(218)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(219)

Za določitev tega dobička, ki bi ga bilo mogoče doseči v normalnih konkurenčnih razmerah, je Komisija zahtevala, da vzorčeni proizvajalci Unije predložijo podatke o dobičkonosnosti v zvezi s prodajo podobnega izdelka na trgu unije v obdobju od leta 2006 do obdobja preiskave. Informacije, ki so jih predložili, so bile ustrezno preverjene.

(220)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila negativna v obdobju od leta 2013 do obdobja preiskave. Čeprav je bil dobiček leta 2012 rahlo pozitiven z 1,6 %, je bil dampinški uvoz iz LRK že zelo prisoten in ta stopnja dobička je bila precej nižja kot stopnja dobička v prejšnjih letih.

(221)

Vendar je v predhodnem letu, 2011, stopnja dobička dosegla 7,9 %, kar je višje od stopnje dobička v letih 2009 in 2010, kar so leta, v katerih je bila finančna kriza najhujša, vendar nižje od stopnje dobička v obdobju od 2006 do 2008, torej pred finančno krizo. Poleg tega so to najnovejši razpoložljivi ustrezni podatki, v katerih se uvoz iz LRK v Unijo še ni dogajal v znatnih količinah. Komisija zato meni, da bi bilo razumno to stopnjo dobička doseči v normalnih konkurenčnih razmerah.

(222)

Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(223)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena na enak način kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 76–80).

(224)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na ravni nižje od obeh stopenj (dampinga in škode).

(225)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatev, izražene kot cena CIF na ravni meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(226)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj, v katerem so bile te družbe med to preiskavo.

(227)

Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v LRK in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene posamezne stopnje protidampinških dajatev.

(228)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (8). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(229)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(230)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1357 uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(231)

To je storila zaradi morebitne retroaktivne uporabe protidampinških ukrepov v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Registracija uvoza bi se morala prenehati. V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov.

(232)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(233)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –