(1)

Države članice so leta 2011 začasno ustavile predaje prosilcev za mednarodno zaščito Grčiji v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: dublinska uredba) po sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: ESČP) in Sodišča Evropske unije (2), s katerima so bile ugotovljene sistemske pomanjkljivosti grškega azilnega sistema, zaradi katerih je prihajalo do kršitev temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito, ki so jih druge države članice predale Grčiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 343/2003 (3).

(2)

Po razglasitvi sodbe ESČP v zadevi M. S. S. proti Belgiji in Grčiji leta 2011 je Odbor ministrov Sveta Evrope spremljal stanje v Grčiji na podlagi poročil o napredku, ki jih mora Grčija predložiti kot dokaz, da izvršuje sodbo, ter na podlagi dokazov nevladnih in mednarodnih organizacij, ki delujejo v Grčiji, kot je Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR).

(3)

Grčija se je zaradi sodbe v zadevi M. S. S. zavezala k reformi svojega azilnega sistema na podlagi nacionalnega akcijskega načrta za azilno reformo in upravljanje migracij, ki je bil predstavljen avgusta 2010 in revidiran januarja 2013 (v nadaljnjem besedilu: grški akcijski načrt). Grčija je 1. oktobra 2015 Svetu predstavila časovni načrt za izvajanje programa za premestitev in žariščnih točk, v katerem je opredelila tudi nekatere ukrepe, ki jih je treba obravnavati prednostno, da se zagotovi izvajanje dogovorjenih še neizvršenih ukrepov na področju azila in sprejema.

(4)

Obenem sta grški azilni in migracijski sistem še vedno obremenjena zaradi sedanje begunske in migracijske krize, saj je Grčija glavna država prvega vstopa na vzhodnosredozemski poti. Med januarjem in 12. septembrom 2016 sta v Grčijo neregularno prispela 165 202 migranta (4). Čeprav se je zaradi izjave EU in Turčije (5) število dnevnih prihodov v Grčijo iz Turčije (6) bistveno zmanjšalo, so bile grškim organom naložene tudi nove odgovornosti. Poleg tega so se razmere v Grčiji znatno spremenile tudi po dejanskem zaprtju zahodnobalkanske poti, saj je bilo državljanom tretjih držav preprečeno nadaljnje potovanje. Posledično je 60 528 neregularno prispelih državljanov tretjih držav obtičalo v Grčiji (7). Hkrati države članice še niso v celoti izvedle programov za premestitev in so Grčiji odvzele le del bremena, s katerim se sooča (8).

(5)

Komisija je 10. februarja 2016 na Helensko republiko naslovila prvo priporočilo o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo (v nadaljnjem besedilu: prvo priporočilo) (9). Komisija je 15. junija 2016 na Helensko republiko naslovila drugo priporočilo o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo (v nadaljnjem besedilu: drugo priporočilo) (10). V priporočilih je bilo ugotovljeno, da razmere v Grčiji še vedno zahtevajo znatne izboljšave, preden lahko Komisija presodi o morebitni ponovni vzpostavitvi predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo.

(6)

Komisija je 14. julija 2016 od Grčije prejela splošen pregled položaja prosilcev za azil v Grčiji in napredka glede nerešenih težav, ki so bile omenjene v drugem priporočilu.

(7)

Od 1. januarja do 18. septembra 2016 so grški organi prejeli 28 752 vloženih prošenj za azil. Grčija je 1. septembra 2016 obvestila Komisijo o uspešnem zaključku tako imenovane predhodne registracije, ki se je začela 8. junija 2016 (11). Namen tega ukrepa je bila registracija vseh državljanov tretjih držav brez urejenega statusa, ki so prispeli v Grčijo pred 20. marcem 2016 in so želeli zaprositi za mednarodno zaščito, vendar jih grški organi še niso usmerili v azilni postopek. Glede na razpoložljive informacije (12) so grški organi med junijem in julijem 2016 na celini predhodno registrirali 27 592 oseb kot prosilce za azil, ki še morajo vložiti prošnjo. S 1. septembrom 2016 se je začel proces vlaganja teh prošenj. Na otokih je bilo od 20. marca do 18. septembra 2016 predhodno registriranih še dodatnih 15 253 oseb, od katerih jih je 6 298 zdaj vložilo prošnjo za azil.

(8)

Z dopisom z dne 19. septembra 2016 je Grčija predložila Komisiji nadaljnje informacije o najnovejšem položaju prosilcev za azil v Grčiji in o napredku, ki ga je dosegla v zvezi z reformo azilnega sistema. Poleg tega je Grčija izrazila zaskrbljenost glede možnosti ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo, ob upoštevanju trenutnega števila migrantov, ki so obtičali v Grčiji, od katerih je bila večina zdaj usmerjena v azilni postopek, in izzivov, s katerimi se sooča pri izvajanju izjave EU in Turčije. Grčija je prav tako izpostavila, da ostaja število premestitev iz Grčije v druge države članice močno pod ravnjo, predvideno v sklepih o premestitvah.

(9)

Komisija je ugotovila, da so bila dosežena izboljšanja grške nacionalne zakonodaje za zagotovitev prenosa novih pravnih določb prenovljene direktive o azilnih postopkih (Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13)) in nekaterih pravnih določb prenovljene direktive o pogojih za sprejem (Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14)) v nacionalno zakonodajo. Grški parlament je 3. aprila 2016 sprejel nov zakon (zakon št. 4375/2016), vendar vse določbe niso začele veljati (15). Parlament je 22. junija 2016 odobril spremembo zakona št. 4375/2016, ki je med drugim spremenila sestavo pritožbenih odborov in pravico prosilcev za azil do ustne obravnave pred njimi (zakon št. 4399/2016) (16). Prav tako je grški parlament 31. avgusta 2016 sprejel zakon v zvezi s šoloobveznimi begunskimi otroci, ki prebivajo v Grčiji (zakon št. 4415/2016) (17).

(10)

Od sprejetja teh dveh priporočil je Grčija bistveno povišala svoje skupne sprejemne zmogljivosti tako za migrante brez urejenega statusa kot za prosilce za mednarodno zaščito. Po dnevnih informacijah grških organov z dne 14. septembra 2016 je v začasnih sprejemnih objektih za migrante brez urejenega statusa in prosilce za mednarodno zaščito v Grčiji na voljo 62 987 mest (18). Grčija je dne 14. julija 2016 obvestila Komisijo, da je „zmožna veliki večini migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, ki so obtičali v Grčiji, zagotoviti zatočišče, hrano in vse osnovne storitve“ in da bo še naprej „zagotavljala ustrezne razmere za življenje za vso begunsko populacijo“.

(11)

Poleg tega je 14. julija Grčija zagotovila informacije o načrtu za povečanje obsega nastanitev za ranljive prosilce, zlasti za mladoletnike brez spremstva. Namen je bil poleg že obstoječih 622 mest v mesecu juliju do konca poletja vzpostaviti še 700 dodatnih mest ter s pomočjo finančne podpore EU uporabiti ločene prostore na trenutnih lokacijah, dokler se ne določijo nove lokacije za mladoletnike brez spremstva. Vendar ta cilj ni bil dosežen: Grčija je dne 19. septembra 2016 obvestila Komisijo, da je za mladoletnike brez spremstva v zatočiščih na voljo 891 mest. Te zmogljivosti so trenutno zasedene, na čakalnem seznamu pa je 1 487 mladoletnikov brez spremstva, ki jih je treba nastaniti v primerne objekte (19). Napredek na tem področju je torej počasen in jasno je, da mora Grčija okrepiti svoja prizadevanja, da se zagotovi potrebno število sprejemnih objektov za mladoletnike brez spremstva ter ustrezen odziv na povpraševanje po takšni nastanitvi.

(12)

Poleg tega obstajajo resni izzivi v zvezi z novimi prihodi na Egejske otoke. Največja sprejemna zmogljivost ostaja 7 450 oseb, medtem ko je bilo na otokih 27. septembra 2016 skupno registriranih 13 863 migrantov. Počasnejši, toda stalen, pritok novih prišlekov povzroča zaskrbljenost glede varnosti, zaščite in higiene, pa tudi neustrezne razmere za ranljive skupine.

(13)

Poleg tega je večina objektov v Grčiji le začasnih in nekateri zagotavljajo za tiste, ki so tam nastanjeni, le najosnovnejše sprejemne razmere, kot so hrana, voda, sanitarije in osnovna medicinska oskrba. Čeprav to morda zadošča za zelo kratek čas, dokler se osebe ne premestijo v primernejše objekte, te razmere in objekti še zdaleč ne izpolnjujejo zahtev iz Direktive 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito.

(14)

Januarja 2016 sta Komisija in UNHCR podpisala sporazum o prenosu pooblastil v skupni vrednosti 80 milijonov EUR za vzpostavitev 20 000 mest v odprtih nastanitvenih objektih (program za najem stanovanj, hotelski boni in programi družin gostiteljic), predvsem v korist prosilcev za mednarodno zaščito, ki so upravičeni do premestitve (20). Julija 2016 je bil sporazum o prenosu pooblastil spremenjen z namenom, da se v program nastanitve uvede tudi možnost vzpostavitve mest na lokacijah premestitve, ki jih upravlja UNCHR, v besedilu pa jasneje navede, da ciljna skupina programa nastanitve niso samo kandidati za premestitev, ampak tudi drugi prosilci za azil. Od junija se je število nastanitvenih mest bistveno povečalo (za okoli 5 600). Od 20 000 mest, ki jih je decembra 2015 prosilcem, upravičenim do premestitve, namenil UNHCR v okviru programa subvencij za najem, jih je bilo 19. septembra na voljo 12 045, vključno s 3 404 mesti v hotelih/celotnih stavbah, 6 559 mesti v stanovanjih, 385 mesti pri gostiteljskih družinah in 507 mesti v namenskih objektih za mladoletnike brez spremstva (21).

(15)

Iz navedenega sledi, da mora Grčija še doseči napredek pri vzpostavljanju zadostnih in ustreznih stalnih odprtih sprejemnih zmogljivosti, ki bodo namenjene posebej prosilcem za azil in ustrezale standardom. Glede na informacije, ki jih je Grčija navedla v dopisu z dne 25. avgusta, je skupna načrtovana zmogljivost 39 stalnih lokacij na celini ocenjena na okoli 32 700 mest. V dopisu z dne 19. septembra je Grčija potrdila, da so bile te nove lokacije, ki zagotavljajo dostojne življenjske razmere v skladu s standardi EU, določene in bodo popolnoma prenovljene. Te načrte je nujno treba čim prej učinkovito izvesti, pri čemer je glede na to, da se bodo nekateri začasni objekti preuredili v stalne, prav tako treba ohraniti zadostne zmogljivosti, ki omogočajo odziv na morebitno pomanjkanje zmogljivosti zaradi nepričakovanega pritoka migrantov. Poleg tega morajo v skladu z zahtevami iz drugega priporočila grški organi zagotavljati natančnejše podatke o sprejemni zmogljivosti ter celovito in redno posodobljeno oceno potreb kar zadeva skupne sprejemne zmogljivosti in naravo teh zmogljivosti.

(16)

Ugotovljen je bil znaten napredek pri vzpostavljanju regionalnih azilnih uradov. Grška zakonodaja določa ustanovitev regionalnih azilnih uradov na območju Atike, Soluna, Trakije, Epira, Tesalije, Zahodne Grčije, Krete, Lezbosa, Hiosa, Samosa, Lerosa in Rodosa (22). Z odločitvijo direktorja azilne službe je prav tako možno vzpostaviti avtonomne azilne enote z namenom pokrivanja povečanih potreb azilne službe. Doslej je začelo delovati osem regionalnih uradov na območjih Atike, Trakije, Soluna, Lezbosa, Samosa in Rodosa. Ustanovljeni sta bili tudi dve dodatni azilni enoti na Hiosu in Kosu, tako da je skupno število azilnih enot naraslo na pet. Kot določa zakon, naj bi na območju Kosa, Epira (Janina), Krete (Iraklion) in Tesalije (Volos) začeli delovati nadaljnji trije regionalni azilni uradi. Poleg tega je treba azilno enoto v Zahodni Grčiji (Patras) nadgraditi v regionalni azilni urad. V Alimosu je bila ustanovljena enota za premestitve, ki deluje od 26. septembra 2016.

(17)

Grški organi so v svojih poročilih Komisijo obvestili tudi, da poteka postopek zaposlitve več uslužbencev azilne službe, da bi se povečale njene zmogljivosti za obravnavo prošenj. Glede na informacije, predložene 14. julija 2016, je takrat delalo v azilni službi 350 zaposlenih, kar je dvakrat toliko kot leta 2015. Tretjina osebja je zaposlenega po pogodbi za določen čas in se financira iz različnih virov EU in EGP. Grški parlament je odobril dodatnih 300 delovnih mest za stalne uslužbence, ki bodo zaposleni v prihodnjih mesecih. To število delovnih mest dopolnjuje pogodbeno osebje za določen čas, ki ga je najel UNHCR, in strokovnjake držav članic, ki so bili prek urada EASO za določen čas napoteni v grško azilno službo.

(18)

Za obravnavo prošenj za azil, ki so jih vložili na novo predhodno registrirani prosilci za azil, načrtuje azilna služba od sredine septembra do sredine novembra postopno zaposliti 177 novih oseb, da se ustrezno povečajo zmogljivosti za vlaganje in obdelavo prošenj: 56 uradnikov bo registriralo prosilce, upravičene do premestitve, 25 uradnikov bo registriralo prošnje, ki spadajo na področje dublinske uredbe, 7 uradnikov se bo ukvarjalo z očitno neutemeljenimi primeri v pospešenem postopku, 60 uradnikov bo registriralo in obdelovalo prošnje za mednarodno zaščito po rednem postopku, 29 uradnikov pa bo napotenih za opravljanje različnih nalog upravne in statistične narave.

(19)

Glede na zelo veliko povečanje števila prosilcev za azil, usmerjenih v azilni postopek v Grčiji, je očitno, da je trenutno in načrtovano število osebja azilne službe še vedno mnogo manjše od obsega, potrebnega za ustrezno obdelavo trenutnega in verjetnega prihodnjega števila zadev, zlasti ker je Grčija julija navedla, da bi preučitev vloženih prošenj lahko trajala do tri leta. Grški organi so v dopisu z dne 14. julija 2016 navedli, da hitrejše povečanje osebja ni izvedljivo zaradi pomanjkanja vodstvenega osebja za usposabljanje, mentorstvo in nadzorovanje novih zaposlenih. Vendar pa bi bilo azilni službi pomembno zagotoviti še bistveno več osebja in materialnih virov, da bo lahko obravnavala povečano število prošenj za azil. V ta namen je treba izvajati celovito in redno posodobljeno oceno potreb, pri kateri se upošteva število trenutno nerešenih prošenj za azil, ki jih bo grška azilna služba verjetno obravnavala v katerem koli danem trenutku, ter število razpoložljivega osebja, ki bo ali ki bi lahko bilo potrebno za obdelavo teh prošenj. To bo poleg ocene človeških virov, potrebnih za azilno službo, omogočilo tudi presojo o tem, kako lahko Komisija, njene agencije in tudi države članice najbolje pomagajo Grčiji pri obravnavanju teh prošenj v krajšem časovnem roku.

(20)

V skladu s sodbo v zadevi M. S. S. mora biti prosilcem za azil omogočen učinkovit dostop do pravnega sredstva zoper negativno odločitev o njihovi vlogi. V zvezi s tem je bil dosežen pomemben napredek. Z zakonom št. 4375/2016, ki je bil sprejet aprila 2016, so bili ustanovljeni pritožbeni organ in pritožbeni odbori. Da se pritožbenemu organu omogoči popolno delovanje do konca leta 2016, bi bilo treba vzpostaviti ustrezno število pritožbenih odborov.

(21)

Nedavno sprejeti zakon št. 4399/2016 vzpostavlja nove pritožbene odbore. Ti so odgovorni za preučitev vseh pritožb zoper odločitve grške azilne službe, ki se vložijo po 24. juniju 2016. Pritožbeni odbori se prednostno osredotočajo zlasti na zadeve, ki so bile vložene na grških otokih, da bi prispevali k izvajanju izjave EU in Turčije. Novi pritožbeni odbori so prve odločitve izdali sredi avgusta. Trenutno jih je pet. Zakon št. 4399/2016 je spremenil tudi strukturo teh odborov, ki jih zdaj sestavljajo trije člani: dva sodnika upravnega sodišča in en grški državljan z ustrezno izobrazbo in izkušnjami, ki ga predlaga UNHCR ali nacionalni odbor za človekove pravice.

(22)

Starim pritožbenim odborom za odpravo zaostankov, ki so bili ustanovljeni za obravnavo pritožb glede nerešenih prošenj za azil v Grčiji, je bil sprva dodeljen dodaten mandat, da poleg vsebinskih pritožb zoper odločitve na prvi stopnji obravnavajo tudi pritožbe zoper odločitve, sprejete na podlagi dopustnosti v skladu z izjavo EU in Turčije. Vzpostavitev dodatnih pritožbenih odborov v juniju naj bi zmanjšala breme 20 pritožbenih odborov za odpravo zaostankov, kar bi jim omogočilo pospešiti obravnavo zaostankov v zvezi s pritožbami.

(23)

Še več napredka je bilo doseženega pri dolgotrajnem zaostanku na področju pritožb v okviru „starega postopka“, ki ga ureja predsedniški odlok št. 114/2010. Dne 21. septembra 2016 je trenutni zaostanek znašal približno 8 075 zadev (zmanjšanje s skupno približno 51 000 zadev v začetku leta 2013 in približno 13 975 zadev v juniju 2016, ki so bile opredeljene kot zaostanek). Grški organi so v skladu z grškim zakonom št. 4375/2016 izdali dovoljenja za humanitarne namene osebam, katerih prošnje za azil se že dalj časa obravnavajo in ki so upravičene do pridobitve dovoljenja za prebivanje iz humanitarnih ali drugih izrednih razlogov. Dovoljenja za prebivanje se izdajo za obdobje dveh let in jih je mogoče podaljšati (23). Upravičencem zagotavljajo enake pravice in ugodnosti, kot jih zagotavlja status subsidiarne zaščite v Grčiji (24), zadevne osebe pa se ne obravnavajo več kot prosilci za azil. Pri nekaterih pritožbah v zaostanku pa se preuči njihova vsebina. Kljub bistvenemu napredku od prvega priporočila, bi morala Grčija v tem smislu nadaljevati prizadevanja za odpravo zaostanka pri nerešenih pritožbah in zagotoviti, da imajo osebe, katerih pritožba še ni bila rešena, možnost uveljavljati svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

(24)

Glede na povečanje števila prošenj, vloženih v Grčiji od začetka izvajanja izjave EU in Turčije, je še toliko bolj pomembno, da je pritožbeni organ polno kadrovsko zaseden in zmožen obravnavati pričakovano bistveno večje število pritožb. Redno oceno potreb bi bilo treba izvajati tudi na podlagi števila pritožb, ki trenutno čakajo na obravnavo pri različnih pritožbenih organih in ki jih bodo ti verjetno obravnavali.

(25)

V novi zakon (zakon št. 4375/2016) je bila vključena določba o brezplačni pravni pomoči za prosilce na pritožbeni stopnji. Vendar pa vsi ukrepi za izvajanje tega zakona v praksi še niso bili sprejeti. Ministrski sklep o izvajanju določbe o brezplačni pravni pomoči v skladu z zakonom št. 4375/2016 je bil sprejet 9. septembra 2016 in po mnenju grških organov je treba po izdaji sklepa hitro sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči za vse prosilce na pritožbeni stopnji v Grčiji. Sredstva za izvajanje brezplačne pravne pomoči so bila zagotovljena prek njihovega nacionalnega programa v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: sklad AMIF). Poleg tega je bil v okviru financiranja nujne pomoči sklada AMIF z uradom UNHCR podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupnem znesku 30 milijonov EUR (25). To financiranje UNHCR med drugim uporablja za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči prosilcem za mednarodno zaščito na pritožbeni stopnji do začetka leta 2017, ko naj bi grški organi vzpostavili lasten program brezplačne pravne pomoči. Grčija je 19. septembra obvestila Komisijo, da bo seznam odvetnikov, ki ga bo vzdrževala azilna služba, sestavljen v začetku leta 2017. Grčija bi morala nemudoma sprejeti potrebne ukrepe za zagotavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči med azilnim postopkom.

(26)

Z novim zakonom št. 4375/2016 sta bila v okviru ministrstva za notranje zadeve in prenovo uprave uvedena novi direktorat za sprejem in direktorat za socialno integracijo s specializiranimi oddelki za sprejem in integracijo mladoletnikov brez spremstva, vključena pa je bila tudi določba o pravnem zastopniku. Kljub temu morajo grški organi sprejeti še izvedbene ukrepe, da se ustrezna postopkovna jamstva in sprejemni pogoji za mladoletnike brez spremstva zagotovijo v praksi. Čeprav je grška vlada že sprejela ministrski sklep glede ocenjevanja starosti mladoletnikov brez spremstva, ki zaprosijo za azil (26), je treba sprejeti še predsedniški odlok, ki bi moral vključevati določbe o učinkovitem sistemu skrbništva.

(27)

Nevladne organizacije so izrazile zaskrbljenost v zvezi z dejstvom, da veliko otrok v Grčiji nima dostopa do izobraževanja. Napredek v zvezi s tem je bil dosežen s sprejetjem zakona št. 4415/2016 avgusta 2016, katerega cilj je med drugim zagotavljanje psihosocialne podpore in izobraževanja za otroke prosilcev za azil ter nemoteno vključevanje tistih, ki bodo ostali v Grčiji, v grški izobraževalni sistem po pripravljalnem prehodnem obdobju. Bistveno je, da se ta pravni okvir nemudoma učinkovito in v celoti izvede. Poleg tega je po mnenju nekaterih nevladnih organizacij položaj mladoletnikov brez spremstva na splošno negotov, nekatere pa navajajo, da so otroci še vedno pridržani za daljše obdobje v prenatrpanih in nehigienskih razmerah brez zastopnika ali dostopa do pravne pomoči, dokler se zanje ne najde ustrezna nastanitev (27). Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je pomanjkanje ustrezne nastanitve za mladoletnike pomembna težava, ki jo je treba čim prej odpraviti.

(28)

Evropska komisija je Grčiji zagotovila znatno financiranje, da bi jo podprla pri prizadevanjih za uskladitev upravljanja azilnega sistema s standardi EU. Od začetka leta 2015 je bilo Grčiji dodeljenih več kot 352 milijonov EUR nujne pomoči v okviru skladov za notranje zadeve (sklad AMIF in Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: sklad ISF)), bodisi neposredno grškim organom bodisi prek agencij EU in mednarodnih organizacij, ki delujejo v Grčiji. Od tega zneska je bilo približno 90 milijonov EUR julija 2016 dodeljenih neposredno grškim organom, da bi tako okrepili njihove zmogljivosti za izboljšanje življenjskih razmer in zagotavljanje storitev osnovnega zdravstvenega varstva v nastanitvenih centrih za begunce, kot tudi za zagotavljanje sprejema in storitev zdravstvenega varstva za migrante. Znatna sredstva (približno 198 milijonov EUR) za pokritje osnovnih humanitarnih potreb migrantov in beguncev so bila dodeljena tudi humanitarnim partnerskim organizacijam prek nedavno ustanovljenega instrumenta za nujno pomoč. Ta sredstva prispevajo k izvajanju načrta za odzivanje na izredne razmere, ki so ga skupaj razvili Komisija, grški organi in zadevne zainteresirane strani, da bi obravnavali trenutne humanitarne razmere na terenu, ter k izvajanju izjave EU in Turčije.

(29)

Ta nujna pomoč dopolnjuje 509 milijonov EUR, ki so bili Grčiji dodeljeni za obdobje 2014–2020 prek njenih nacionalnih programov v okviru skladov AMIF in ISF, s čimer je Grčija postala prva upravičenka sredstev skladov EU za notranje zadeve med državami članicami EU.

(30)

Grčija bi morala zagotoviti, da se ta finančna sredstva nemudoma in v celoti porabijo na najuspešnejši in najučinkovitejši način. V ta namen bi bilo treba čim prej zaključiti revizijo nacionalnih programov Grčije v okviru skladov za notranje zadeve (skladov AMIF in ISF), ki trenutno poteka, da bi se lahko prilagodili novim prednostnim nalogam. Revizija nacionalnega programa v okviru sklada AMIF je skoraj zaključena, pred postopkom odobritve pa je treba obravnavati še nekatera nerešena vprašanja, kar pa se pričakuje kmalu. Kar zadeva revizijo nacionalnega programa v okviru sklada ISF, ki je manj napredovala, bi morala biti spremenjena različica programa čim prej predložena Komisiji za uradno posvetovanje. Grčija bi morala glede organa, odgovornega za upravljanje teh skladov, ki je bilo preneseno z ministrstva za notranje zadeve in prenovo uprave na ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in turizem, brez odlašanja razglasiti zaključek uradnega imenovanja novega odgovornega organa v skladu z zahtevami iz pravne podlage.

(31)

Kot je bilo potrjeno v sporočilu Komisije z dne 4. marca 2016 z naslovom „Vrnitev k schengenski ureditvi“ (28), je zagotovitev popolnoma delujočega dublinskega sistema nepogrešljiv del širših prizadevanj za stabilizacijo politike na področju azila, migracij in meja. Ta prizadevanja bi morala voditi k ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja schengenskega območja. Zato je pomembno, da Grčija čim prej sprejme še neizpolnjene ukrepe iz tega priporočila. Obenem bi morala biti prednostna naloga reforma dublinske uredbe, kot jo je predlagala Komisija (29) ter ki temelji na cilju solidarnosti in pravične porazdelitve bremena med državami članicami. Trenutno potekajo pogajanja o tem predlogu.

(32)

Redno poročanje Grčije o napredku pri izvajanju teh ukrepov ter drugi pomembni elementi, vključno z informacijami, ki jih prispevajo UNCHR in druge ustrezne organizacije, so bistvenega pomena za ustrezno oceno, ali so razmere takšne, da državam članicam omogočajo ponovno vzpostavitev posameznih predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo, pri čemer je treba upoštevati, da bi morali število predaj in kategorije predanih oseb ustrezati doseženemu napredku. Kot je navedeno v tem priporočilu, bi morala Grčija zagotoviti posodobljeno poročilo do 31. oktobra 2016.

(33)

Komisija ugotavlja, da je od sprejema teh dveh priporočil Grčija ob pomoči Komisije, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), držav članic ter mednarodnih in nevladnih organizacij dosegla pomemben napredek pri izboljšanju delovanja svojega azilnega sistema. Grčija si je močno prizadevala za vzpostavitev bistvenih institucionalnih in pravnih struktur za ustrezno delovanje azilnega sistema. Komisija zlasti ugotavlja, da je Grčija s postopkom predhodne registracije sprejela pomembne ukrepe za usmeritev večine migrantov brez urejenega statusa v azilni postopek oziroma v postopek vračanja. Grčija je prav tako povečala skupne sprejemne zmogljivosti in zmogljivost azilne službe, bistveno zmanjšala zaostanek na področju pritožb, ustanovila nov pritožbeni odbor ter sprejela pravni okvir za brezplačno pravno pomoč in za dostop mladoletnikov do državnega izobraževanja.

(34)

Toda Grčija se še vedno srečuje z zahtevnimi razmerami, saj obravnava veliko število novih prosilcev za azil, kar je zlasti posledica izvajanja postopka predhodne registracije in stalnih neregularnih prihodov migrantov, čeprav v manjšem obsegu kot pred marcem 2016. Poleg tega obstajajo še nadaljnji pomembni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za odpravo preostalih sistemskih pomanjkljivosti v grškem azilnem sistemu, zlasti zaradi pomanjkanja zmogljivosti. Na podlagi doseženega nadaljnjega napredka bi bilo treba ob prihodnji ponovni vzpostavitvi predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo upoštevati učinek, ki ga ima ta zahtevni položaj na splošno delovanje azilnega sistema ter s predajami zato začeti postopno, tj. za vsak primer posebej. V zvezi s tem bi bilo treba preprečiti, da bi se Grčiji naložilo nevzdržno breme.

(35)

To priporočilo navaja ukrepe, ki jih morajo grški organi sprejeti ali ohraniti v smislu priporočanja takšne postopne ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo do konca decembra 2016. V skladu s tem ciljem bi morala Grčija čim prej sprejeti vse korake, navedene v tem priporočilu. Komisija načrtuje, da bo decembra 2016 ocenila dosežen napredek v zvezi s tem in izdala nadaljnja priporočila. Ta priporočila bi lahko določila po mnenju Komisije ustrezen obseg in naravo takšne postopne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo, pri čemer se zlasti upoštevajo posebne potrebe ranljivih prosilcev, ter način upravljanja tega procesa v tesnem sodelovanju z grškimi organi.

(36)

Odločitev o ponovni vzpostavitvi posameznih predaj je v izključni pristojnosti organov držav članic pod nadzorom sodišč, ki v zvezi z razlago dublinske uredbe lahko podajo predloge za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču Evropske unije –