18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/87

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Avstrije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Avstrije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Avstrije za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Avstrija ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Avstrijo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Avstrije pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Avstrija je 21. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Avstrijo trenutno veljajo preventivni del Pakta za stabilnost in rast in prehodne določbe glede dolga v obdobju 2014–2016. V programu za stabilnost za leto 2015 vlada načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj postopno izboljševal, in sicer na 2,2 % BDP v letu 2015 in nato na 0,5 % BDP v letu 2019. V skladu s programom za stabilnost je bil leta 2014 dosežen srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj, ki ni višji od 0,45 % BDP, vlada pa namerava srednjeročni cilj izpolnjevati v celotnem programskem obdobju. Vendar preračunani strukturni saldo kaže na odstopanja od srednjeročnega cilja od leta 2015 naprej. Pričakuje se, da bo delež javnega dolga najvišji v letu 2015, ko naj bi dosegel 86,8 % BDP, nato pa naj bi postopno upadel in leta 2019 znašal 79,7 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, je verjeten. Vendar ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 dalje niso bili dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo strukturni saldo leta 2015 za 0,4 % BDP odstopal od srednjeročnega cilja. Odstopanje naj bi postalo znatno leta 2016 zaradi predvidenega poslabšanja strukturnega salda v višini 0,6 % BDP, pri čemer bi bila za dosego srednjeročnega cilja potrebna strukturna prilagoditev v višini 0,3 % BDP. To bi pomenilo odstopanje za okoli 0,9 % BDP od zahteve iz Pakta za stabilnost in rast. Zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi. Istočasno pa se bo v skladu s programom za stabilnost in pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2015 bruto dolg v letih 2015 in 2016 še naprej zmanjševal v skladu s prehodno določbo glede dolga. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Avstrija ne bo usklajena z določbami Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Odnosi med različnimi ravnmi države ostajajo zapleteni, zaradi česar se zmanjšuje učinkovitost v ključnih sektorjih javne uprave. Avstrija se še vedno uvršča med države z najnižjimi stopnjami lastne obdavčitve na lokalni in regionalni ravni, izražene v deležu BDP. Kljub tej nizki stopnji davčne avtonomije imajo regionalne in lokalne uprave več pristojnosti na področju porabe in upravljanja. Velika zapletenost pristojnosti na prihodkovni in odhodkovni strani ter njihova neusklajenost ne vpliva ugodno na izvajanje širših političnih reform.

(10)

Na dolgoročno fiskalno vzdržnost avstrijskega pokojninskega sistema še vedno negativno vplivajo strukturne slabosti. Reforme, ki jih je do zdaj sprejela Avstrija, niso zadostne za zagotovitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti sistema. Prvič, dejanska upokojitvena starost je še vedno precej pod zakonsko določeno upokojitveno starostjo. Drugič, zakonsko določena upokojitvena starost žensk je precej nižja od starosti moških in ne bo povišana do leta 2024. Tretjič, zakonsko določena upokojitvena starost še vedno ni povezana z nenehno naraščajočo življenjsko dobo. Avstrija je sprejela nekatere ukrepe za povečanje dejanske upokojitvene starosti, ki je zdaj 59,7 leta (2014), a ostaja pod povprečjem EU, ki je 63,1 leta (2013). Sprejeti so bili ukrepi za preprečevanje možnosti predčasnega in invalidskega upokojevanja, s čimer se delovna doba podaljšuje. Poleg tega so se povišali letni odbitki za predčasno upokojitev in obdobje pokojninske dobe, ki je potrebno za izpolnjevanje pogojev za predčasno ali invalidsko upokojitev. Ni jasno, ali se bodo pričakovani pozitivni proračunski učinki teh ukrepov dejansko pokazali.

(11)

Avstrijska poraba za zdravstveno varstvo je med najvišjimi v Uniji. Cilj tekoče reforme zdravstvenega varstva (2013–2016) je stabilizacija sredstev, namenjenih zdravstvenemu varstvu, izraženih kot delež BDP, od leta 2016. Vendar tudi če bodo reforme uspešne, bo treba za dosego fiskalne vzdržnosti in učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva še vedno premagati strukturne izzive. Za obdobje po letu 2016 bi bilo treba sprejeti ukrepe zdaj. Primera ukrepov sta med drugim povečanje števila pacientov, sprejetih v ambulantno zdravljenje v okviru multidisciplinarnega osnovnega zdravstvenega varstva, ter dodatno zmanjšanje povprečnega obdobja bolnišničnega zdravljenja.

(12)

Zagotovitev dolgoročne razpoložljivosti ustrezno kvalificirane delovne sile za Avstrijo še vedno ostaja izziv. Stopnja brezposelnosti trenutno znaša okoli 5,6 % in je med najnižjimi v Uniji, vendar potencial trga dela nekaterih delov delovne sile še ni v celoti izkoriščen. Avstrija je sprejela nekaj ukrepov za podaljšanje delovne dobe, izboljšanje udeležbe žensk na trgu dela in boljšo izkoriščenost potenciala priseljencev, ki sodelujejo na trgu dela, vključno z izboljšanjem priznavanja njihovih kvalifikacij. Vendar je treba nedavne reforme tesno spremljati, potrebnih pa je še več ukrepov za popoln izkoristek potenciala teh skupin na trgu dela.

(13)

Avstrija je 13. marca 2015 predstavila celovito davčno reformo, s katero si prizadeva preoblikovati davčne razrede ter stopnje dohodnine, zlasti z zmanjšanjem začetne stopnje dohodnine s 36,5 % na 25 %. Davčna olajšava naj bi po ocenah znašala 4,9 milijarde EUR, za podporo družinske politike in raziskovalnih dejavnosti pa je predvidenih še 300 milijonov EUR dodatnih odhodkov. V skladu s predlogom bo preusmeritev obdavčitve delno financirana z bojem proti davčnim utajam, zmanjšanjem javnih izdatkov, povečanjem zmanjšanih stopenj DDV na 13 % na nekaterih področjih ter s povečanjem davka na dohodek od kapitala s 25 % na 27,5 %. Ti načrti reform so na splošno v skladu s priporočili Sveta iz leta 2014. Verjetno bodo povečali spodbude za delo za posameznike z nizkimi dohodki in prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu ter podprli razpoložljivi dohodek. Vendar reforma ne bi smela vplivati na proračun.

(14)

Za avstrijski šolski sistem je značilno nizko število mladih osipnikov, kar je veliko pod povprečjem EU. V trdnem in dobro delujočem sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja se izoblikuje velika skupina visokokvalificiranih delavcev. Vendar si je še vedno treba prizadevati za izboljšanje rezultatov izobraževanja in s tem zaposljivosti mladih z nizkim socialno-ekonomskim statusom, zlasti tistih s priseljenskim poreklom. Ocena izvajanja novega srednješolskega sistema (Neue Mittelschule) je razkrila pomanjkljivosti, ki jih je še vedno treba obravnavati.

(15)

Svet je v okviru evropskega semestra dosledno priporočal, naj Avstrija izboljša in spodbuja konkurenčnost na področju storitev, vendar je bil odziv politike do zdaj omejen. Pravne oblike, zahteve glede lastniške strukture in tarif še vedno veljajo za več poklicev, kar ustvarja zakonodajne ovire za dostop do trga, specializiranim posameznikom in podjetjem iz drugih držav članic pa preprečuje, da bi v Avstriji ustanovili podjetje. Avstrija v okviru medsebojnega ocenjevanja pregleduje svoja pravila o dostopu do poklicev in opravljanju poklicnih dejavnosti, da bi ocenila, ali so sorazmerne in v splošnem interesu. V primerjavi z organi v drugih državah članicah ima zvezni urad za varstvo konkurence na voljo premalo sredstev, kar preprečuje učinkovitejše ukrepanje.

(16)

Avstrijski bančni sektor je še vedno trden, vendar se še vedno sooča z veliko izzivi, tako doma kot v zvezi z občutljivo izpostavljenostjo na tujem. Tudi v letu 2014 se je kapitalizacija bančnega sektorja izboljševala, dobičkonosnost avstrijskih bank pa je še naprej pod pritiskom. Pet od šestih največjih avstrijskih kreditnih institucij je leta 2014 uspešno prestalo celovito oceno ECB, neuspešna je bila le banka Österreichische Volksbanken (ÖVAG). Avstrija je dosegla znaten napredek pri prestrukturiranju bank ÖVAG in Hypo Group Alpe Adria (HGAA).

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Avstrije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Avstrija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Avstriji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(19)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Avstrija bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Prepreči odstopanje od doseganja srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016. Zagotovi, da davčna reforma, ki naj bi zmanjšala davčno obremenitev dela, ne bo vplivala na proračun. Popravi neusklajenost med pristojnostmi na prihodkovni in odhodkovni strani različnih ravni države. Sprejme ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, vključno z zgodnejšo uskladitvijo zakonsko določene upokojitvene starosti za moške in ženske ter vzpostavitvijo povezave med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo.

2.

Okrepi ukrepe za povečanje udeležbe starejših in žensk na trgu dela, vključno z izboljšanjem zagotavljanja storitev otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe. Sprejme ukrepe za izboljšanje stopenj izobrazbe prikrajšanih mladih.

3.

Odpravi nesorazmerne ovire za ponudnike storitev in ovire za ustanavljanje interdisciplinarnih podjetij.

4.

Odpravi potencialne šibkosti finančnega sektorja v smislu izpostavljenosti na tujem in nezadostne kakovosti sredstev.