29.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/132

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav oziroma vlad držav članic so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Določili so ukrepe, ki jih morajo sprejeti države članice, zlasti pa izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 9. julija 2013 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Švedske za leto 2013 in dal mnenje Sveta o posodobljeni različici konvergenčnega programa Švedske za obdobje 2012–2016.

(5)

Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Komisija je 13. novembra 2013 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Švedsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)

Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Švedsko, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Švedskem še naprej obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni spremljanja in ukrepi politike. Zlasti je treba biti še naprej pozoren na razvoj zadolženosti gospodinjstev v povezavi z neučinkovitostjo nepremičninskega trga. Čeprav velik presežek na tekočem računu ne predstavlja tveganj, ki bi bila primerljiva s tveganji, povezanimi z velikimi primanjkljaji, in je deloma povezan s potrebo po razdolževanju, bo Komisija razvoj tekočega računa na Švedskem spremljala v okviru evropskega semestra.

(8)

Švedska je 16. aprila 2014 predložila nacionalni program reform za leto 2014 in konvergenčni program za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(9)

Cilj proračunske strategije iz konvergenčnega programa za leto 2014 je v skladu s švedskim fiskalnim okvirom v povprečju skozi celoten poslovni cikel zagotoviti javnofinančni presežek v višini 1 % BDP. Konvergenčni program potrjuje srednjeročni cilj iz prejšnjega konvergenčnega programa, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP, to pa je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi (preračunanega) strukturnega salda bo po predvidevanjih iz konvergenčnega programa srednjeročni cilj v zadevnem programskem obdobju presežen. V skladu s konvergenčnim programom naj bi se javni dolg, ki je še vedno občutno nižji od referenčne vrednosti 60 % BDP, glede na projekcije zmanjšal z 41,5 % BDP v letu 2014 na 35 % v letu 2017. Zato je proračunska strategija iz konvergenčnega programa v glavnem v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v konvergenčnem programu, je verjeten. Kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ, se velik delež BDP porabi za dolgotrajno oskrbo, dolgoročno pa se pričakuje znatno povečanje porabe, da bi se v zadostni meri upoštevalo staranje prebivalstva, zaradi katerega se bo poraba na Švedskem v letu 2060 povečala na 6,4 % BDP. Švedska bi to vprašanje morala reševati tako, da bi poskrbela za zadostne primarne presežke in dodatno omejila naraščanje izdatkov zaradi staranja prebivalstva, s tem pa zagotovila dolgoročno vzdržnost javnih financ. Na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2014 in napovedi Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je konvergenčni program Švedske v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast, tveganja za neizpolnitev proračunskih ciljev pa so omejena.

(10)

Velika zadolženost zasebnega sektorja, zlasti švedskih gospodinjstev, ostaja zaskrbljujoča. Poleg tega se je izpostavljenost finančnega sektorja do gospodinjstev v primerjavi z izpostavljenostjo do podjetniškega sektorja povečevala vzporedno z zadolženostjo sektorja gospodinjstev, ki trenutno znaša 83 % BDP ali približno 160 % razpoložljivega dohodka. Zadolženost spodbujata nenehna rast kreditov in počasno odplačevanje hipotekarnih kreditov. V primeru povečanja obrestne mere, znižanja cen nepremičnin in/ali neugodnega makroekonomskega razvoja bi bila visoka zadolženost gospodinjskega sektorja dejavnik tveganja. Takšni premiki bi vplivali na gospodinjstva in njihove vzorce potrošnje. Lahko bi imeli tudi neugodne sekundarne učinke na bančni sektor, ker bi se povečali število slabih posojil in stroški financiranja trga. Švedska ni napovedala niti sprejela nobenih ukrepov za odpravo zadolževanju naklonjenega sistema obdavčitve nepremičnin, čeprav bi bilo to mogoče izvesti v okviru preusmeritve obdavčitve, ne da bi se povečala celotna davčna obremenitev. Je pa Švedska sprejela nekaj ukrepov za spodbujanje preudarnega posojanja, in sicer je maja 2013 uvedla spodnjo mejo uteži tveganja za izpostavljenosti, izhajajoče iz hipotekarnih kreditov, v višini 15 %, napovedano pa je bilo tudi nadaljnje povečanje te spodnje meje. Vendar so prakse v zvezi z odplačevanjem hipotekarnih kreditov še naprej ohlapne – obdobja odplačevanja so zelo dolga, razmerja med vrednostjo posojila in vrednostjo zastavljenih nepremičnin pa so nižje od 75 %; zaradi prostovoljnega značaja priporočila o individualnih načrtih za odplačevanje hipotekarnih kreditov iz oktobra 2013 niso bili sprejeti nobeni odločni ukrepi v zvezi s tem. Združenje švedskih bankirjev je svoje priporočilo podkrepilo marca 2014, ko je pozvalo, naj se razmerje med vrednostjo posojila in vrednostjo zastavljenih nepremičnin pri odplačevanju hipotekarnih kreditov zmanjša na 70 %. Švedska je vprašanje o zadolževanju naklonjenem sistemu obdavčitve podjetij obravnavala tako, da je dodatno okrepila omejitve v zvezi z davčnimi olajšavami za obresti in od januarja 2013 dalje te omejitve razširila na vse vrste posojil znotraj skupin podjetij ter uvedla tako imenovane davčne olajšave za vlagatelje, ki bi lahko ublažile izkrivljanja v zadolževanju naklonjenem sistemu obdavčitve. Od začetka leta 2013 se je prav tako znižal davek od dohodkov pravnih oseb, in sicer s 26,3 % na 22 %.

(11)

Švedski trg nepremičnin, za katerega so bila v zadnjih dveh desetletjih značilna močna povišanja cen, še vedno predstavlja potencialen vir nestabilnosti. Kot posledica neučinkovitosti trga nepremičnin je ponudba stanovanj še vedno vprašljiva, zlasti zaradi zapletenih postopkov načrtovanja, omejene konkurence znotraj gradbenega sektorja in visoke stopnje nadzora nad najemninami. Skupaj s sistemom obdavčitve, ki spodbuja zadolževanje, ta neučinkovitost prispeva k previsokim cenam nepremičnin. Švedska je sprejela nekaj ukrepov na področju trga najemnih stanovanj, vendar se zdi, da ti ukrepi ne bodo zadostovali za reševanje temeljnega strukturnega problema, ki je povezan z visoko stopnjo togosti sistema najemnin. V pomladanski predlog zakona, ki ga je vlada predstavila 9. aprila 2014, niso bili vključeni nobeni ukrepi v zvezi s trgom najemnih stanovanj. Švedska je sprejela ukrepe za obravnavo neučinkovitosti v zvezi z razdelitvijo območij po namembnosti in načrtovanjem ter v zvezi z monopolom občin pri načrtovanju, in sicer je od občin zahtevala, naj potrebe po stanovanjih opredelijo z regionalnega vidika. Ti ukrepi pomenijo korak v pravo smer, vendar vsi še niso bili izvedeni, za občine, ki jih ne bodo izvajale, pa niso predvidene nobene kazni.

(12)

Kljub visoki ravni financiranja obstajajo dokazi, da so učni rezultati med obveznim šolanjem, kakor so bili izmerjeni z mednarodnimi preverjanji učencev, slabši kot na začetku tega tisočletja, tako da je Švedska danes pod povprečjem EU in OECD na vseh treh področjih preverjanja (branje, matematika in naravoslovni predmeti). Poleg tega se je korelacija med socialno-ekonomskim položajem in uspešnostjo okrepila, razlike med šolami pa so se povečale. Čeprav ukrepi, ki jih je predlagala vlada, pomenijo korak v pravo smer, se zdi, da bodo potrebne radikalnejše strukturne spremembe. V ta namen namerava Švedska opraviti pregled učinkovitosti šolskega sistema, da se ponovno vzpostavi visoka raven uspešnosti.

(13)

Položaj mladih in nizko kvalificiranih ljudi ter ljudi s priseljenskim poreklom je na trgu dela še vedno negotov. Brezposelnost mladih še vedno presega povprečje EU. Čeprav je vlada sprejela ukrepe za obravnavo teh vprašanj, se zdi, da bi te težave utegnile biti povezane s problemi na področju izobraževanja, saj izobraževalni sistem določenemu deležu mladih ne zagotavlja potrebnih kvalifikacij za uspešno vključitev na trg dela. Kar zadeva vključevanje na trg dela ter izobraževanje in usposabljanje, je Švedska sprejela ukrepe za olajšanje prehoda iz šolanja v zaposlitev (reforma vajeništva, ki zajema tudi „plačo za vajenca“) in za pomoč mladim pri pridobivanju delovnih izkušenj („zaposlitev za poklicno uvajanje“). Ta prehod je bil dejansko okrepljen z uvedbo zgodnjih ukrepov za tiste, ki to najbolj potrebujejo. Vendar pa sta pokritost in doseg, kar zadeva neregistrirane osebe, ki niso zaposlene in se ne izobražujejo ali usposabljajo, še vedno šibka. Švedska si prav tako prizadeva za hitrejše vključevanje ljudi s priseljenskim poreklom, vendar problemi ostajajo, zlasti kar zadeva ljudi s takšnim poreklom, ki so prišli iz držav zunaj Unije. Švedska trenutno izvaja oceno učinkovitosti – v smislu podpore ustvarjanju delovnih mest – veljavne znižane stopnje DDV za restavracije in gostinske storitve. Pričakuje se, da bo končna ocena pripravljena januarja 2016.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo švedske ekonomske politike. Ocenila je nacionalni program reform in konvergenčni program. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija ni upoštevala le pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Švedskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 4 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil konvergenčni program, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju.

(16)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 2 in 3 v nadaljevanju –

1.

Si še naprej prizadeva za rasti prijazno fiskalno politiko in ohrani trden fiskalni položaj ter tako zagotovi izpolnjevanje srednjeročnega proračunskega cilja v celotnem obdobju, ki je zajeto s konvergenčnim programom, tudi ob upoštevanju izzivov, ki jih za dolgoročno vzdržnost javnih financ predstavlja staranje prebivalstva.

2.

Zmanjša rast kreditov sektorja gospodinjstev in zasebno zadolženost. V ta namen zmanjša učinke zadolževanju naklonjenega sistema obdavčitve dohodkov fizičnih oseb s postopnim omejevanjem davčnih olajšav za plačila obresti na hipotekarne kredite in/ali povečanjem periodičnih davkov na nepremičnine. Sprejme nadaljnje ukrepe za hitrejše odplačevanje hipotekarnih kreditov.

3.

Nadalje izboljša učinkovitost trga nepremičnin z nadaljnjimi reformami sistema določanja višine najemnin. Zlasti omogoči bolj tržno naravnano višino najemnin – z odmikom od sistema uporabne vrednosti in nadaljnjo liberalizacijo nekaterih segmentov trga najemnih stanovanj – ter večjo svobodo pri sklepanju pogodb med posameznimi najemniki in najemodajalci. Skrajša in poenostavi postopke načrtovanja in pritožbene postopke z zmanjšanjem in združevanjem upravnih zahtev, uskladitvijo gradbenih zahtev in standardov po vseh občinah ter povečanjem preglednosti pri postopkih parcelacije. Spodbuja občine pri tem, da dajo na razpolago svoja zemljišča za novogradnje.

4.

Sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje temeljnih znanj ter olajša prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela, vključno z razširjenim izvajanjem usposabljanja na delovnem mestu in vajeništva. Okrepi prizadevanja, da bi bili ukrepi na trgu dela in na področju izobraževanja učinkoviteje usmerjeni v nizko izobražene mlade ter posameznike s priseljenskim poreklom. Potencira zgodnje ukrepanje in ozaveščanje, namenjeno mladim, ki niso registrirani pri javnih službah.