24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/81

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Španije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu Španije za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. 14. februarja 2012 je Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela Poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Španijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev zagotavljanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj v svoje programe vključijo dodatne zaveze, osredotočene na manjše število bistvenih, pravočasnih in merljivih reform, da dosežejo cilje pakta.

(9)

Španija je 30. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 proučila tudi, ali so Španijo prizadela makroekonomska neravnotežja. Komisija je v poglobljenem pregledu ugotovila, da v Španiji obstajajo neravnotežja, ki sicer niso čezmerna, a jih je nujno treba obravnavati.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, za leto 2012 na splošno verjeten, po tem letu pa optimističen. Službe Komisije so v svoji napovedi iz pomladi 2012 napovedala, da bo rast BDP v letu 2012 znašala – 1,8 %, v letu 2013 pa – 0,3 %, medtem ko program za stabilnost za navedeni leti napoveduje rast v višini – 1,7 % oziroma 0,2 %. Skladno s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem je cilj proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, do leta 2013 doseči javnofinančni primanjkljaj, ki bi bil nižji od referenčne vrednosti 3 % BDP, kar bi temeljilo zlasti na omejevanju odhodkov, pa tudi na nekaterih ukrepih za povečanje prihodkov. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega salda (5) naj bi se, kakor načrtuje program za stabilnost, strukturni saldo v obdobju 2011–2013 na leto povprečno izboljšal za 2,6 % BDP, kar je nad povprečno fiskalno konsolidacijo v višini več kot 1,5 % BDP v obdobju 2010–2013, priporočeno v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja program za stabilnost potrjuje srednjeročni proračunski cilj uravnoteženega proračunskega položaja v strukturnem smislu, ki bi bil do leta 2015 skoraj dosežen s strukturnim proračunskim primanjkljajem v višini 0,2 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. S predvideno hitrostjo prilagajanja v strukturnem smislu v obdobju 2012–2013 bi bil dosežen zadosten napredek pri približevanju srednjeročnemu cilju, stopnja rasti javnofinančnih odhodkov pa je ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast.

V programu za stabilnost je predvideno, naj bi bil delež javnega dolga najvišji leta 2013, nato pa naj bi se začel zmanjševati. V letih 2014 in 2015 bo Španija v prehodnem obdobju; načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, naj bi zagotovili zadosten napredek pri doseganju skladnosti s ciljem glede zmanjšanja dolga iz Pakta za stabilnost in rast. Potek prilagoditve primanjkljaja in dolga je odvisen od pomembnih negativnih tveganj.

Makroekonomske razmere bi bile lahko manj ugodne, kot se pričakuje. Poleg tega ukrepi od leta 2013 naprej niso dovolj natančno opredeljeni. Tudi proračunska skladnost regionalnih organov (glede na njihove nedavne slabe rezultate), večja občutljivost prihodkov na tekoče strukturne prilagoditve, negotov vpliv davčne amnestije na prihodke in morebitni dodatni finančni reševalni ukrepi pomenijo tveganja za proračunsko strategijo. Vsakršen učinek teh finančnih reševalnih ukrepov na primanjkljaj bi bil enkratnega značaja. Dosledno uveljavljanje zakona o stabilnosti proračuna in sprejetje strogih fiskalnih ukrepov na regionalni ravni bi zmanjšala tveganje odstopanj na regionalni ravni. Ker so španske javne finance decentralizirane, je strog fiskalni in institucionalni okvir bistvenega pomena. Svet izraža zadovoljstvo ob nameri Komisije, da v naslednjih tednih predstavi temeljito oceno izvajanja njegovega priporočila o zmanjšanju čezmernega primanjkljaja, pri čemer upošteva tudi napovedani načrt večletnega proračuna za obdobje 2013–2014.

(11)

Španija je leta 2011 sprejela pokojninsko reformo, ki je pomemben korak k izboljšanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Vendar pa vse slabši gospodarski obeti Španije zmanjšujejo vpliv reforme na načrtovane javne odhodke, povezane s staranjem prebivalstva. Poleg tega je treba reformo še dopolniti s konkretnimi ukrepi, ki bodo podpirali splošno zaposlitveno strategijo za starejše delavce za obdobje 2012–2014.

(12)

Glede na to, da je v Španiji delež davkov v razmerju do BDP med najnižjimi v EU, bi se učinkovitost davčnega sistema lahko izboljšala s povečanjem deleža rasti prijaznejših posrednih davkov. V tem okviru bi lahko zlasti proučili široko uporabo davčnih oprostitev in znižanih davčnih stopenj ter tako razširili davčno osnovo za DDV. Poleg tega španski sistem ugodneje obravnava zadolževanje in nakup stanovanj v primerjavi z najemom, ker se hipotekarne obresti odbijajo.

(13)

Španija je dosegla znaten napredek pri prestrukturiranju finančnega sektorja. Prestrukturiranje je treba nadaljevati, da se zagotovi, da se vse neuspešne banke ukinejo in da bodo uspešne banke sposobne izpolnjevati svojo funkcijo zagotavljanja posojil realnemu gospodarstvu, in sicer na vzdržen način in brez nepotrebnih izkrivljanj konkurence. Glede na vse slabše makroekonomske obete bo morda potrebna dodatna okrepitev kapitalskih osnov bank.

(14)

Vlada je februarja 2012 sprejela celovito reformo zaščite delovnih mest in sistem kolektivnih pogajanj, da bi se spoprijela z veliko brezposelnostjo in močno razdrobljenostjo trga dela. Učinke je treba spremljati, zlasti v zvezi z gibanjem plač in zmanjšanjem razdrobljenosti. Reforma lahko v celoti obravnava ta problem le, če se bodo bistveno spremenile tudi aktivne politike trga dela, ki bi izboljšale zaposljivost in usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela.

(15)

Zaradi velike brezposelnosti med mladimi bi bilo treba nemudoma začeti izvajati Akcijski načrt za mlade, vključno s pogodbami za pripravništvo in usposabljanje. Čeprav je Španija sprejela ukrepe za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, je njegova stopnja še vedno visoka, poleg tega pa iz nje niso razvidne velike razlike med regijami.

(16)

Revščina se je povečala, saj se je število ljudi, izpostavljenih tveganju revščine, v letu 2010 povečalo za 1 milijon, stopnja revščine otrok pa je zaskrbljujoče visoka in znaša 26,2 %. Stopnja revščine zaposlenih za določen čas je več kot dvakrat višja kot med zaposlenimi za nedoločen čas.

(17)

Strokovne storitve v Španiji so še vedno zaščitene pred konkurenco. Z reformo poklicnih storitev bi se lahko povečal BDP, saj te storitve pomembno prispevajo k drugim gospodarskim sektorjem. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti odpravi neupravičenih in nesorazmernih ovir za nekatere močno regulirane poklice (npr. inženirje, notarje, uradnike za vpis v zemljiško knjigo, pravne zastopnike). Poleg tega pridobitev obrtnega dovoljenja v Španiji traja dlje kot v kateri koli drugi državi članici Unije. Zaradi neusklajenosti med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi upravami prihaja do prevelikega števila predpisov, ki se včasih prekrivajo, in razdrobljenosti španskega notranjega trga. Za prilagoditev velikih zunanjih neravnotežij je treba olajšati izvajanje izvoznih dejavnosti. Španija se tudi v energetskem sektorju spopada s številnimi in zapletenimi izzivi, ki resno ogrožajo učinkovito delovanje trga proizvodov in storitev.

(18)

Španija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez v okviru Pakta „euro plus“ in ugotovila, da se izvajajo le delno. Rezultati te ocene so se upoštevali pri priporočilih.

(19)

Komisija je v okviru evropskega semestra izvedla obsežno analizo španske ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnosti in nacionalni program reform ter predstavila poglobljeni pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Španiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 8 v nadaljevanju.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(21)

Svet je ob upoštevanju rezultatov poglobljenega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene proučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih v točkah 1, 3, 4, 5 in 8 v nadaljevanju –

1.

Doseže povprečno letno fiskalno konsolidacijo v obdobju 2010–2013 v višini nad 1,5 % BDP v skladu s priporočilom Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer z izvedbo ukrepov, sprejetih v proračunu za leto 2012, in sprejetjem napovedanega načrta večletnega proračuna za obdobje 2013–2014 do konca julija 2012. Sprejme in izvede ukrepe na regionalni ravni v skladu z odobrenimi načrti za uravnoteženje, dosledno uporablja nove določbe v zvezi s preglednostjo in nadzorom izvrševanja proračuna iz zakona o stabilnosti proračuna ter se še naprej zavzema za bolj ažurirano in bolj natančno proračunsko poročanje na vseh ravneh države. Ustanovi neodvisno fiskalno institucijo, ki bo zagotavljala analize in nasvete ter spremljala fiskalno politiko. Izvede reforme v javnem sektorju za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti javnih odhodkov na vseh ravneh države.

2.

Zagotovi, da se pri urejanju faktorja vzdržnosti, kot je določeno v nedavni pokojninski reformi, starostna meja za upokojitev zvišuje v skladu s pričakovano življenjsko dobo, splošno zaposlitveno strategijo za starejše delavce pa podpre s konkretnimi ukrepi, da se nadalje razvije vseživljenjsko učenje, izboljšajo delovni pogoji in spodbudi ponovna vključitev te skupine na trg dela.

3.

Uvede davčni sistem, ki bo skladen s prizadevanji za fiskalno konsolidacijo in bo bolj spodbujal rast, med drugim s preusmeritvijo obdavčenja z dela na potrošnjo in okolje. Obravnava zlasti nizek delež prihodkov iz DDV, in sicer z razširitvijo davčne osnove za DDV. Zagotovi zmanjšanje davčnih ugodnosti za zadolženost in lastništvo stanovanj (v primerjavi z njihovim najemom).

4.

Izvede reformo finančnega sektorja, zlasti dopolni tekoče prestrukturiranje bančnega sektorja z obravnavanjem razmer preostalih šibkih institucij, pripravi celovito strategijo za uspešno čiščenje bilanc stanja bank ter določi jasno stališče glede financiranja in uporabe varoval.

5.

Izvede reforme trga dela in sprejme dodatne ukrepe za povečanje učinkovitosti aktivnih politik trga dela z izboljšanjem njihove ciljne usmerjenosti, večjo uporabo usposabljanj ter storitev svetovanja in usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela, z okrepitvijo njihove povezanosti s pasivnimi politikami ter z okrepitvijo usklajevanja med nacionalnimi in regionalnimi javnimi službami za zaposlovanje, vključno z izmenjavo informacij o prostih delovnih mestih.

6.

Pregleda prednostne naloge v zvezi s porabo in prerazporedi sredstva v podporo dostopu do financiranja za mala in srednja podjetja, raziskave, inovacije in mlade. Izvede akcijski načrt za mlade, zlasti glede kakovosti izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter njune povezave s potrebami trga dela, ter okrepi prizadevanja za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja ter okrepitev sodelovanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju z ukrepi za preprečevanje, posredovanje in nadomestila.

7.

Izboljša zaposljivost pripadnikov ranljivih skupin ob zagotavljanju učinkovitih storitev za pomoč otrokom in družinam z namenom izboljšanja položaja oseb, ki jih ogrožata revščina in/ali socialna izključenost, in torej za zagotovitev dobrobiti otrok.

8.

Sprejme dodatne ukrepe za odprtost strokovnih storitev, vključno z močno reguliranimi poklici, zmanjša zamude pri pridobitvi obrtnih dovoljenj in odpravi ovire za poslovanje, ki so posledica prekrivanja predpisov in njihovega velikega števila na različnih ravneh uprave. Dokonča električne in plinske povezave s sosednjimi državami ter celovito obravnava primanjkljaj v tarifnih prihodkih, zlasti z izboljšanjem stroškovne učinkovitosti elektroenergetske dobavne verige.