(1)

Cilj Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (2) je omejiti emisije žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOX) in prahu iz kurilnih naprav z nazivno vhodno toplotno močjo 50 megavatov (MW) ali več v zrak. Direktiva v ta namen določa mejne vrednosti emisij za te naprave ter obveznosti spremljanja in poročanja. Za obstoječe naprave mejne vrednosti emisij veljajo od 1. januarja 2008.

(2)

V skladu s členom 4(4) Direktive 2001/80/ES so lahko nekatere obstoječe naprave izvzete od upoštevanja mejnih vrednosti emisij. Predpogoj za takšno izvzetje je, da mora upravljavec naprave pristojne organe obvestiti, da naprava med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2015 ne bo obratovala več kot 20 000 ur. Za izvzete naprave mejne vrednosti emisij iz direktive ne veljajo.

(3)

Med pristopnimi pogajanji je Bolgarija pridobila pravico do odstopanj od uporabe mejnih vrednosti emisij na podlagi Direktive 2001/80/ES pri štirih kurilnih napravah (TPP „Varna“, TPP „Bobov dol“, TPP „Ruse East“ in TPP „Lukoil Neftochim“).

(4)

Bolgarija je v dopisu z dne 31. decembra 2009 Komisijo zaprosila za dovoljenje za uveljavitev člena 36 Akta o pristopu za zaščitne ukrepe do 31. decembra 2014 pri petih kurilnih napravah (TPP „Bobov dol“, Brikel SJSC, Marica 3 SJSC, TPP „Republika“ in TPP „Sliven“).

(5)

Za TPP „Bobov dol“ velja odstopanje na podlagi Pristopne pogodbe za dva bloka do 31. decembra 2011 oziroma do 31. decembra 2014; tretji blok bi moral od 1. januarja 2008 izpolnjevati zahteve iz Direktive 2001/80/ES.

(6)

Za Brikel SJSC in Marica 3 SJSC velja izvzetje na podlagi člena 4(4) Direktive 2001/80/ES, zato med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2015 ne smeta delovati več kot 20 000 ur.

(7)

Bolgarske oblasti svojo prošnjo utemeljujejo z gospodarskimi težavami, zaradi katerih je prišlo do precejšnjih zamud pri naložbah v posodobitev ali zamenjavo naprav. Naprave zato ne bodo mogle izpolniti zahtev iz Direktive 2001/80/ES v časovnem okviru, predvidenem na podlagi Direktive 2001/80/ES ali Pristopne pogodbe, njihovo delovanje pa bo treba ustaviti. V skladu s prošnjo Bolgarije bi zaprtje naprav ogrozilo dobavo elektrike in toplote v jugovzhodni in jugozahodni Bolgariji. Povzročilo bi tudi zaprtje sosednjih rudnikov, ki so pri svojem obratovanju odvisni od potrebe kurilnih naprav po premogu.

(8)

Člen 36 Akta o pristopu obravnava zgolj resne težave, ki nastanejo kot posledica uporabe predpisov o notranjem trgu s strani nove države članice, bodisi zanjo ali za stare članice. Začasno naj bi omilil učinke predpisov na gospodarstvo države, pri čemer ne dovoljuje odstopanj od pravnega reda EU na drugih političnih področjih, kot je okoljska zakonodaja.

(9)

Domnevne težave Bolgarije niso posledica predpisov o notranjem trgu EU, temveč se nanašajo na skladnost z okoljsko zakonodajo EU. Ne gre za kratkoročne težave, ki bi nastale v treh letih po vstopu Bolgarije v EU. Obstajale so že ob pripravi Akta o pristopu in Priloge VI s prehodnimi ukrepi za Bolgarijo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na Direktivo 2001/80/ES.

(10)

Prošnja Bolgarije torej ne spada v obseg člena 36 Akta o pristopu in jo je treba zavrniti kot nedopustno –