15.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/5

(1)

Komisija je 3. januarja 2008 prejela pritožbo v zvezi z uvozom nekaterih vrst žic in pletenih žičnih vrvi iz nelegiranega jekla za pred- in ponapenjanje (žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil Eurostress Information Service (ESIS) (pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 57 %, celotne proizvodnje žic in pletenih žičnih vrvi PSC Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu in znatni škodi, ki jo je povzročil, kar se je štelo za zadostno za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 16. februarja 2008 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, organe LRK, proizvajalce Skupnosti pritožnike in druge proizvajalce Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) ali individualno obravnavo (IO), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in organom LRK poslala obrazce za zahtevek. Osem proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupinami povezanih družb, je vložilo zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK ter uvoznikov in proizvajalcev v Skupnosti v obvestilu o začetku navedla, da bo morda za ugotovitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe uporabila metode vzorčenja.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v LRK ter uvozniki in proizvajalci v Skupnosti zaprošeni, naj se javijo Komisiji in predložijo, kakor je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007).

(8)

Glede na omejeno število odgovorov na vzorčenje je bilo odločeno, da vzorčenje za kitajske proizvajalce izvoznike in uvoznike v Skupnosti ni potrebno.

(9)

Glede na število prejetih odgovorov na vzorčenje se je Komisija v zvezi s proizvajalci Skupnosti odločila izbrati vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Ta vzorec sedmih družb iz sedmih držav članic je temeljil na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti, ki bi ga lahko razumno preiskali v razpoložljivem času.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem družbam v LRK, vsem uporabnikom in uvoznikom v Skupnosti, ki so se odzvali na vzorčenje, tistim proizvajalcem Skupnosti, ki so bili izbrani za vzorčenje, ter vsem drugim strankam, za katere je znano, da jih to zadeva. Komisija je prejela odgovore od sedmih proizvajalcev izvoznikov in skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK, vseh vzorčenih proizvajalcev v Skupnosti, štirih uvoznikov in sedmih uporabnikov. Od drugih zainteresiranih strank Komisija ni prejela izpolnjenih vprašalnikov.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Zaradi potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, katerim TGO morda ne bo odobrena, je bil v prostorih naslednje družbe izveden preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz analogne države, v tem primeru Turčije:

Proizvajalec v Turčiji

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

(14)

Zadevni izdelek so nekatere vrste žic iz nelegiranega jekla (neplatirane ali neprevlečene ali platirane ali prevlečene s cinkom) in pletene žične vrvi iz nelegiranega jekla (platirane ali prevlečene ali ne), ki vsebujejo 0,6 mas. % ali več ogljika, z največjo dimenzijo prečnega prereza 3 mm ali več, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (zadevni izdelek), navadno uvrščene pod oznake KN ex 7217 10 90, ex 7217 20 90, ex 7312 10 61, ex 7312 10 65 in ex 7312 10 69. Izdelki so na tržišču znani kot žice ali žične vrvi za pred- in ponapenjanje (žice in pletene žične vrvi PSC).

(15)

Žice in pletene žične vrvi PSC se najpogosteje uporabljajo za armirani beton, vzmetne elemente in napete mostove (s poševnimi visečimi vrvmi). Izdelek se proizvaja z vlečenjem vrvi iz jekla z visoko vsebnostjo ogljika.

(16)

Združenje uvoznikov žične vrvi v Skupnosti je zahtevalo zmanjšanje obsega izdelka, tako da bi izključili platirane ali prevlečene pletene žične vrvi, pletene žične vrvi z več kot sedmimi žicami in pletene žične vrvi s premerom, manjšim od 6,8 mm in večjim od 15,7 mm, z utemeljitvijo, da pritožniki ne bi utrpeli nobene znatne škode zaradi uvoza teh vrst izdelkov, saj celotni tržni delež, ki ga imajo te vrste izdelkov, ne presega 3 % celotne proizvodnje v Skupnosti. Vendar pa teh vrst izdelkov ni mogoče izključiti zgolj z utemeljitvijo, da pomenijo majhen delež proizvodnje. Preiskava je pokazala, da imajo te in druge vrste zadevnega izdelka enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter da se v osnovi uporabljajo v enake namene. Poleg tega je, delež v proizvodnji zgoraj navedenih vrst lahko precej višji, odvisno od družbe proizvajalke.

(17)

Zato se začasno sklene, da za namen te preiskave vse vrste žic in pletenih žičnih vrvi PSC, kakor so opisane v obvestilu o začetku, za namen te preiskave pomenijo en sam izdelek.

(18)

Preiskava je pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti žic in pletenih žičnih vrvi PSC, ki jih v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, žic in pletenih žičnih vrvi PSC, proizvedenih in prodajanih na domačem trgu v Turčiji, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter žic in pletenih žičnih vrvi PSC, ki se proizvajajo v LRK in prodajajo v Skupnost, v bistvu enake in da je enaka tudi njihova osnovna uporaba.

(19)

Eden od uvoznikov Skupnosti je trdil, da trenutno uvaža inovativno vrsto izdelka (spiralno rebrasto žico), ki se v Skupnosti ne proizvaja. Ta trditev je bila proučena in ugotovljeno je bilo, da:

(20)

Vse zgoraj navedene žice in pletene žične vrvi PSC se torej štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(21)

V primeru dveh proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da so bile v njunih zahtevkih za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) in med preiskavo v njunih prostorih dane napačne in zavajajoče informacije. En drugi proizvajalec izvoznik ni odgovoril na protidampinški vprašalnik po preveritvenem obisku za TGO v prostorih družbe.

(22)

Vse tri družbe so bile obveščene o predlagani uporabi člena 18 osnovne uredbe in so dobile priložnost za pripombe.

(23)

Družbi, ki sta dali napačne in zavajajoče informacije, nista predložili nobenih odločilnih argumentov oziroma dokazov, ki bi lahko spremenili odločitev o uporabi tega člena. Zato je Komisija ugotovila, da je zahtevka teh dveh družb za TGO primerno zavrniti in svoje ugotovitve utemeljiti na razpoložljivih dejstvih.

(24)

Tretja družba se ni odzvala na zgornje razkritje. Ugotovljeno je bilo, da družba ne želi več sodelovati v postopku, zato bodo ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih.

(25)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu s točkami od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(26)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta tako:

(27)

Sedem kitajskih proizvajalcev izvoznikov je po začetku postopka zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v navedenih rokih izpolnilo obrazec zahtevka za TGO.

(28)

Za tri kitajske proizvajalce izvoznike je bilo treba uporabiti člen 18 osnovne uredbe (glej zgornje uvodne izjave od 23 do 25), zato so bili njihovi zahtevki za TGO zavrnjeni.

(29)

Glede preostalih štirih družb ali skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da nobena ni izpolnjevala vseh petih meril za TGO.

(30)

Preiskava je pokazala, da en kitajski proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati, da izpolnjuje tretje merilo, saj je bilo ugotovljeno, da cena, ki jo je družba plačala za pravice do uporabe zemljišč, ni bistveno odražala tržnih vrednosti in je tako pomenila znatno izkrivljanje, preneseno iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, kar je vplivalo na finančni položaj družbe.

(31)

Po razkritju zgornjih ugotovitev je družba utemeljevala, da je bila nizka cena uporabe zemljišča relativno majhen del proizvodnih stroškov, zato bi moralo tretje merilo veljati za izpolnjeno. Vendar pa velja, da poljubno vrednotenje pravic do uporabe zemljišča kaže na znatna izkrivljanja, prenesena iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva. Zato je bil argument ob odsotnosti nadaljnjih dokazov o tem, da je bila cena uporabe zemljišč reprezentativna za trg ali da je bila določena v skladu s poslovnimi premisleki, začasno zavrnjen.

(32)

Druga družba ni mogla dokazati, da izpolnjuje merila od 1 do 3. Prvič, njene odločitve glede prodaje niso bile sprejete kot odgovor na tržne signale, ki odražajo ponudbo in povpraševanje, in brez znatnega vmešavanja države. Za družbo je bilo še zlasti ugotovljeno, da je imela koristi od znižanja davka od dohodka, ki je bilo pogojeno z izvozom vsaj 70 % proizvodnje. Drugič, ugotovljeno je bilo, da računovodski sistem družbe ni bil skladen s splošno sprejetimi računovodskimi standardi. Predvsem ni bila pravilno uporabljena amortizacija osnovnih sredstev: družba je začela amortizirati sredstva šele leta 1997, vključno s sredstvi, pridobljenimi leta 1994. Nazadnje, družba ni dokazala odsotnosti morebitnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva. Zlasti pa med preverjanjem ni mogla predložiti nobenih dokazov o pogojih, pod katerimi je pridobila sredstva, in da so bila ta sredstva ovrednotena, prenesena, knjižena (vključno z odpisi) in amortizirana v skladu s svojo tržno vrednostjo. Utemeljitev družbe, predložena po razkritju, ni prinesla nobenih novih informacij ali dokazov, ki bi spremenili te ugotovitve, zato so te začasno potrjene.

(33)

Tretja družba ni mogla dokazati, da izpolnjuje merila od 1 do 3. Prvič, preiskava je pokazala, da je bil presežek zmogljivosti glede delovne sile in proizvodnje precejšen, vendar pa je družba še naprej vlagala v dodatne zmogljivosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi relativno kratka veljavnost njenega obrtnega dovoljenja lahko ovirala dolgoročne poslovne odločitve in načrtovanje ter da kaže na posredno vmešavanje države. Drugič, ugotovljeno je bilo, da računovodski sistem te družbe ni urejal problematičnih terjatev, da ni bilo jasne politike glede različnih kategorij osnovnih sredstev, da so se pojavile napake v amortizacijskih zneskih, da so bile ugotovljene neutemeljene rezervacije in da so obstajala posojila, ki niso bila podprta z dokazili. Vse to je jasno vplivalo na stroške družbe. Vendar pa nobena od teh zadev ni bila navedena v revizijskem poročilu, zato so se računovodska poročila družbe in delo revizorjev izkazali za nezanesljive.

(34)

Družbi tudi ni uspelo dokazati, da izpolnjuje tretje merilo, saj so bila ugotovljena precejšnja izkrivljanja, prenesena iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva. Družba predvsem ni predložila nobenih dokazov glede pravic do uporabe zemljišč, posojil, izvora osnovnih sredstev, vplačanega kapitala in povečanja kapitala.

(35)

Četrti proizvajalec izvoznik je bila skupina povezanih družb, ki jim ni bilo mogoče odobriti TGO, saj je bilo ugotovljeno, da skupina ne izpolnjuje meril od 1 do 3. Družbi zlasti ni uspelo dokazati, da se država ni znatno vmešavala v njen postopek odločanja. Poleg tega računovodske evidence niso bile v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, odkritih pa je bilo tudi več računovodskih napak, zaradi katerih je bila zunanja revizija nezanesljiva. Poleg tega so obstajala izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, zlasti glede prenosa lastništva in pravic do uporabe zemljišč. Utemeljitev družbe, predložena po razkritju, ni prinesla nobenih novih informacij ali dokazov, ki bi spremenili te ugotovitve, zato so te začasno potrjene.

(36)

Posledično je bilo sklenjeno, da noben kitajski proizvajalec izvoznik ni dokazal izpolnjevanja pogojev iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(37)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, zajete v navedenem členu, določi dajatev na ravni države, če sploh, razen če lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe za odobritev IO.

(38)

Vsi proizvajalci izvozniki, ki niso izpolnjevali meril TGO, so prav tako zaprosili za IO, če jim ne bi bila odobrena TGO.

(39)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da trije kitajski proizvajalci izvozniki izpolnjujejo vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe. Sklenjeno pa je bilo, da četrtemu proizvajalcu izvozniku ni mogoče odobriti IO, saj pri njegovem oblikovanju cen ni bilo mogoče izključiti možnosti vmešavanja države.

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se v gospodarstvih v prehodu normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(41)

V obvestilu o začetku postopka je bila kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK predlagana Turčija. Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe o tem predlogu.

(42)

Ena zainteresirana stranka je predložila pripombe, v katerih je za alternativno primerljivo državo predlagala Tajsko. Trdila je, da ker je bil v Turčiji samo en proizvajalec, ki je bil zaščiten s protidampinškimi ukrepi, je imel ta kvazimonopolen položaj na turškem trgu. Komisija se je obrnila na znane družbe na Tajskem in v drugih tretjih državah, za katere je bilo znano, da proizvajajo podobni izdelek. Vendar pa od teh proizvajalcev ni prejela nobenih odgovorov na vprašalnik.

(43)

Proizvajalec v Turčiji je v celoti sodeloval v preiskavi, tako da je predložil popolnoma izpolnjen vprašalnik sprejel preveritveni obisk.

(44)

Komisija je preučila trditev zainteresirane stranke in ugotovila, da je Turčija izpolnjevala merila za ustrezno primerljivo državo. Čeprav je v tej državi le en proizvajalec podobnega izdelka in kljub protidampinškim ukrepom, ki veljajo za uvoz iz LRK in Rusije, je uvoz iz različnih tretjih držav v Turčijo precejšen in zajema več kot 50 % turškega trga ter tako zagotavlja pogoje za konkurenco na tem trgu.

(45)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da je Turčija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(46)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za LRK določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je poslal sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi.

(47)

Z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste neodvisnim strankam se je preiskovalo, ali se domača prodaja posamezne vrste zadevnega izdelka, prodanega v primerljivi državi, lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(48)

Za večino vrst izdelkov je obveljalo mnenje, da domača cena teh vrst ne zagotavlja ustrezne podlage za določitev normalne vrednosti, saj je bil obseg dobičkonosne prodaje manj kot 10 % celotnega obsega prodaje.

(49)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost teh vrst oblikovana na podlagi proizvajalčevih lastnih stroškov proizvodnje, povečanih za ustrezni znesek za prodajne, splošne in upravne (PSA) stroške ter za dobiček. V skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe je normalna vrednost temeljila na prodajnih, splošnih in upravnih stroških ter dobičku za isto splošno kategorijo izdelkov, ki jih je na domačem trgu prodajal turški proizvajalec.

(50)

Za eno vrsto izdelka, pri kateri je bil obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka manj kot 80 %, vendar več kot 10 % celotnega obsega prodaje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj te vrste.

(51)

V vseh primerih, v katerih se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(52)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je opravil nekaj izvoza prek povezanega uvoznika v Skupnosti. V tem primeru je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej prodani neodvisnemu kupcu in bila ustrezno prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za prodajne, splošne in upravne stroške in dobiček. Uporabljeni so bili lastni prodajni, splošni in upravni stroški povezanega uvoznika, stopnja dobička pa je bila določena na podlagi informacij, ki so jih dali na voljo sodelujoči nepovezani uvozniki.

(53)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila narejena na podlagi franko tovarna.

(54)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Za vse preiskane družbe (sodelujoče proizvajalce izvoznike in proizvajalca v primerljivi državi) so bile odobrene prilagoditve za razlike v prevoznih stroških, stroških, zavarovanju in prevoznini, DDV, bančnih stroških, stroških pakiranja ter stroških posojil in provizij, kadar je bilo to primerno in upravičeno.

(55)

Pri družbah, ki jim je bila odobrena IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(56)

Začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, znašajo:

(57)

Komisija je v zvezi z vsemi drugimi kitajskimi izvozniki najprej ugotavljala raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med celotnim obsegom izvoza, ki so ga sodelujoči proizvajalci izvozniki navedli v odgovorih na vprašalnike, in celotnim obsegom uvoza iz LRK, kakor je naveden v uvozni statistiki Eurostata. Ugotovljena stopnja sodelovanja je bila nizka, tj. 24-odstotna.

(58)

Zato je veljalo za primerno, da se stopnja dampinga na ravni države določi kot tehtano povprečje (i) stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega izvoznika, ki mu nista bila odobrena niti TGO niti IO, in (ii) najvišjih stopenj dampinga za reprezentativne vrste izdelke istega izvoznika, saj ni bilo nobenih znakov, da bi proizvajalci izvozniki, ki niso sodelovali, izvajali damping po nižji stopnji.

(59)

Na tej podlagi je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 50,2 % cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve.

(60)

Po definiciji industrije Skupnosti (IS) iz člena 4(1) osnovne uredbe je bila za določitev obsega proizvodnje Skupnosti upoštevana proizvodnja naslednjih proizvajalcev Skupnosti:

IS za namene celotne analize škode tako vključuje teh 22 družb.

(61)

Med enajstimi proizvajalci Skupnosti, ki so podprli pritožbo, je bilo za vzorec izbranih sedem družb na podlagi reprezentativnosti njihovega obsega prodaje, raznolikosti njihovih vrst izdelkov in njihove lokacije v Skupnosti.

(62)

Vendar pa ena od prvotno izbranih družb za vzorec ni sodelovala pri vzorčenju, saj ni izpolnila vprašalnika, ki ji je bil poslan. Zato je bila izključena iz vzorca in nadomeščena z družbo, ki je podprla pritožbo in je bila tretja najbolj reprezentativna družba glede na obseg prodaje.

(63)

Teh sedem sodelujočih proizvajalcev Skupnosti je knjižilo 51 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti.

(64)

Upoštevajoč dejstvo, da je bilo za industrijo Skupnosti uporabljeno vzorčenje, je bila škoda ocenjena na podlagi gibanj v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, zaposlovanjem, produktivnostjo, prodajo, tržnim deležem in rastjo, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti, in gibanj v zvezi s cenami, dobičkonosnostjo, denarnim tokom, zmožnostjo zbiranja kapitala in naložb, zalogami, dobičkonosnostjo naložb in plačami, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti.

(65)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje vzorčene industrije Skupnosti, podatkov o prodaji, ki so jih predložili spremljajoči proizvajalci Skupnosti, in podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, pridobljenih od Eurostata.

(66)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Skupnosti povečala za 17 % z 903 541 ton v letu 2004 na 1 054 236 ton v OP. To povečanje potrošnje Skupnosti je mogoče razložiti z večjim povpraševanjem v gradbenem sektorju in oživitvijo samega jeklarskega sektorja.

(67)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza zadevnega izdelka v Skupnost močno povečal s 3 940 ton v letu 2004 na 86 918 ton v OP, kar je odsevalo 2 106-odstotno povečanje. V obdobju od leta 2005 do leta 2006 je bila rast največja, saj se je uvoz povečal za precejšnjih 271 %.

(68)

Tržni delež kitajskega uvoza, izražen kot odstotek potrošnje Skupnosti, se je v OP z 0,4 % povečal na 8,2 %.

(69)

V obravnavanem obdobju se je povprečna uvozna cena zadevnega izdelka iz LRK v OP močno znižala s 1 238 EUR/tono v letu 2004 na 683 EUR/tono, tj. za več kot 45 %.

(70)

Primerjava med franko cenami vzorčene industrije Skupnosti za nepovezane stranke na trgu Skupnosti in cenami CIF meja Skupnosti proizvajalcev izvoznikov v LRK, ustrezno prilagojenimi glede na stroške raztovarjanja in carine, je pokazala v povprečju 18-odstotno nelojalno nižanje cen.

(71)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza iz LRK na industrijo Skupnosti vključevala analizo vseh ustreznih gospodarskih dejavnikov, ki zadevajo stanje industrije od leta 2004 do OP.

(72)

Med letom 2004 in OP se je skupna proizvodnja industrije Skupnosti povečala za 3 %, proizvodna zmogljivost pa za 13 %. V istem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti povečala za 7 odstotnih točk. Vendar je pri tem treba upoštevati 17-odstotno povečanje potrošnje v Skupnosti.

(73)

Stopnje zaposlenosti v industriji Skupnosti so skozi celotno obravnavano obdobje ostale relativno stabilne.

(74)

Produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, merjena kot proizvodnja v tonah na zaposlenega, se je med obravnavanim obdobjem rahlo povečala, tj. za 2 %.

(75)

Obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti je ostal stabilen, saj je v letu 2004 znašal 842 526 ton, v OP pa 846 561 ton.

(76)

Tržni delež industrije Skupnosti je v obravnavanem obdobju stalno padal. Celotni tržni delež industrije Skupnosti se je zmanjšal za približno 13 odstotnih točk, s približno 93 % v letu 2004 na približno 80 % v OP.

(77)

Medtem, ko se je potrošnja Skupnosti med letom 2004 in OP povečala za 17 %, približno 13-odstotno zmanjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti in vzporeden vzpon uvoza iz LRK kažeta, da industrija Skupnosti ni mogla sodelovati pri rasti trga.

(78)

Spodnji podatki se nanašajo le na vzorčene družbe in pomenijo obseg zalog ob koncu vsakega obdobja.

(79)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 35 %, kar kaže, da je industrija Skupnosti kljub precejšnji rasti potrošnje Skupnosti vedno težje prodajala svoje izdelke na trgu Skupnosti.

(80)

Cene na enoto vzorčene prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti so se med letom 2004 in OP zvišale za 1 %. V letu 2005 je zvišanje prodajnih cen mogoče razložiti s pomanjkanjem glavne surovine, tj. valjane žice.

(81)

V obravnavanem obdobju so se letne naložbe v proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC povečale za 73 %. Naložbe so bile namenjene ne le povečanju zmogljivosti, temveč tudi izboljšanju in nadaljnji racionalizaciji proizvodnega procesa, da bi zmanjšali stroške. To je bilo doseženo kljub negativnemu razvoju dobičkonosnosti.

(82)

Dobičkonosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je sledila negativnemu gibanju dobičkonosnosti, saj se je znižala za 18 odstotnih točk. Vrhunec v letu 2005 se je nanašal na naložbo ene družbe.

(83)

Komisija ni prejela nobenih dokazov v zvezi z zmanjšanjem ali povečanjem sposobnosti zbiranja kapitala v zadevnem obdobju.

(84)

V obravnavanem obdobje se je dobičkonosnost, izražena kot odstotek neto prodaje vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, precej zmanjšala, in sicer s 6,2 % v letu 2004 na 2,1 % v OP. Dobičkonosnost industrije Skupnosti je od leta 2005 sledila enakemu gibanju kot njene prodajne cene. Jasno je, da dobiček, dosežen med OP, ne zadošča za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja industrije Skupnosti.

(85)

Neto denarni tok, ki ga je ustvaril zadevni izdelek, se je zmanjšal za 51 %, s 37 milijonov EUR v letu 2004 na 18 milijonov EUR v OP.

(86)

V obravnavanem obdobju so se stroški dela industrije Skupnosti zvišali za 5 %. To zvišanje je naravno in je nižje od stopnje inflacije v tem obdobju.

(87)

Vpliv dejanskih stopenj dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz zadevne države ne more šteti kot zanemarljiv.

(88)

Ni znakov, da industrija Skupnosti okreva od učinkov preteklega dampinga.

(89)

Večina kazalnikov škode v zvezi z industrijo Skupnosti se je v obravnavanem obdobju razvijala negativno. Medtem ko se je potrošnja Skupnosti povečala za 17 %, je obseg prodaje industrije Skupnosti ostal zgolj stabilen, njegov tržni delež pa se je posledično znižal za približno 13 odstotnih točk. Medtem ko so se cene kitajskega uvoza znižale za 45 %, je prodajna cena na enoto podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti ostala bolj ali manj nespremenjena, kljub 5-odstotnemu zvišanju proizvodnih stroškov na enoto zaradi rasti stroškov energije in surovin. Posledično se je dobičkonosnost zmanjšala s 6,2 % v letu 2004 na 2,1 % v OP, kar je očitno premalo za to vrsto industrije. Denarni tok in dobičkonosnost naložb sta prav tako sledila negativnemu gibanju, saj se je prvi v obravnavanem obdobju zmanjšal za 51 %, dobičkonosnost naložb pa za 18 odstotnih točk.

(90)

V obravnavanem obdobju je le nekaj kazalnikov pokazalo pozitiven razvoj. Proizvodnja in proizvodna zmogljivost sta se povečali za 3 % oziroma 13 %. Naložbe so se povečale za 73 %. Vendar kakor je navedeno zgoraj, je pri tem treba upoštevati precejšnje povečanje potrošnje v Skupnosti (+ 17 %).

(91)

Glede na prej navedeno se sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(92)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz LRK povzročil tolikšno škodo industriji Skupnosti, da se šteje za znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preverjeni tudi znani dejavniki, ki bi hkrati lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(93)

Veliko 2 106-odstotno povečanje obsega dampinškega uvoza med letom 2004 in OP, ustrezno povečanje njegovega tržnega deleža na trgu Skupnosti z 0,4 % v letu 2004 na 8,2 % v OP ter 18-odstotno nelojalno znižanje cen, ugotovljeno med OP, so sovpadali s poslabšanjem gospodarskih razmer za industrijo Skupnosti, kakor je razloženo zgoraj. Obseg kitajskega uvoza do leta 2005 ni bil znaten, njegove cene pa so presegale cene industrije Skupnosti ali so jim bile podobne. Povprečna cena uvoza iz LRK pa se je od leta 2005 znatno znižala, kar je industriji Skupnosti preprečevalo, da bi zvišala svoje cene kljub višjim stroškom glavne surovine, tj. valjane žice, ki pomeni 75 % proizvodnih stroškov. Finančno stanje industrije Skupnosti se je zato v letu 2006 in med OP močno poslabšalo. Poleg tega je industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza izgubila precejšen del tržnega deleža.

(94)

Na podlagi zgornjega se začasno sklene, da je imel dampinški uvoz iz LRK, ki je med OP povzročil znatno nelojalno znižanje cen v industriji Skupnosti in katerega obseg se je močno povečal, odločilno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, kar se odraža v njenem slabem finančnem položaju in poslabšanju večine kazalnikov škode.

(95)

Eurostatovi podatki kažejo, da se je obseg uvoza žic in pletenih žičnih vrvi PSC s poreklom iz tretjih držav v Skupnost, ki jih ta preiskava ni zadevala, povečal za 112 %, s 57 075 ton v letu 2004 na 120 757 ton v OP. Ustrezen tržni delež tega uvoza se je povečal s 6 % v letu 2004 na 11 % v OP.

(96)

Povprečne cene tega uvoza pa so bile daleč nad cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov in celo proizvajalcev industrije Skupnosti. Zato zanj ne more veljati, da je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Omeniti je treba, da je bilo med temi državami za dve, ki imata 2,5-odstotni tržni delež na trgu Skupnosti, ugotovljeno, da so bile njune cene v OP pod uvoznimi cenami zadevnega izdelka iz LRK. Glede na relativno majhen obseg zadevnega uvoza pa se to ne more šteti za zadostno za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(97)

Kakor je razvidno iz zgornje tabele, se je v obravnavanem obdobju obseg izvoza vzorčene industrije Skupnosti povečal za 16 %. Ta izvoz je med OP prispeval 14 % celotne prodaje vzorčene industrije Skupnosti.

(98)

Izvozna prodajna cena na enoto se je pri proizvajalcih Skupnosti znižala za 8 %, s 715 EUR v letu 2004 na 660 EUR v OP. Čeprav zbirni podatki kažejo, da je bila cena tega izvoza od začetka obravnavanega obdobja pod proizvodnimi stroški, pa obstajajo razlike med družbami in časom. Poleg tega so bili zaradi konkurence kitajskih družb na teh trgih proizvajalci Skupnosti prisiljeni uskladiti svoje cene s cenami kitajskih družb.

(99)

Zato ni mogoče skleniti, da je ta dejavnik bistveno prispeval k nedavnemu poslabšanju finančnega položaja industrije Skupnosti in s tem k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(100)

Preiskava je pokazala, da so se proizvodni stroški na enoto industrije Skupnosti med letom 2004 in OP zvišali za 5 %. Zvišanje je pripisano dvigu cen glavne surovine, tj. valjane žice, ter stroškov energije.

(101)

V običajnih gospodarskih razmerah in ob odsotnosti močnega cenovnega pritiska dampinškega uvoza industrija Skupnosti ne bi imela težav z obvladovanjem povečanja stroškov, ki ga je izkusila med letom 2004 in OP. Zato se začasno sklene, da to povišanje ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(102)

Obseg prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti, ki niso niti pritožniki niti družbe, ki so podprle pritožbo, je znašal 8 % celotne proizvodnje EU, zmanjšal pa se je za 6 %, z ocenjenih 85 500 MT v letu 2004 na 80 356 MT v OP. Njihov delež na trgu Skupnosti se je v istem obdobju z 9,5 % zmanjšal na 7,6 %, ugotovljeni pa niso bili nobeni znaki, da bi bile njihove cene nižje od cen vzorčene industrije Skupnosti. Zato se začasno sklene, da njihova prodaja na trgu Skupnosti ni prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(103)

Preiskava je pokazala, da drugi znani dejavniki, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Skupnosti, konkurenca drugih proizvajalcev in dvig proizvodnih stroškov, niso bili odločilni vzroki za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(104)

Časovno sovpadanje velikega povečanja dampinškega uvoza iz LRK, posledičnega povečanja tržnega deleža in ugotovljenega nelojalnega nižanja cen na eni strani ter poslabšanja stanja industrije Skupnosti na drugi strani vodijo k sklepni ugotovitvi, da je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(105)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučevalo, ali kljub začasni ugotovitvi škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Obravnavali so se vpliv možnih ukrepov za vse stranke, vključene v ta postopek, in posledice nesprejetja ukrepov.

(106)

Industriji Skupnosti se povzroča škoda zaradi dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK. Spomniti je tudi treba, da je večina gospodarskih kazalnikov industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem pokazala negativno gibanje. Upoštevajoč naravo škode (tj. padec tržnega deleža in dobičkonosnosti), je videti, da se ob odsotnosti ukrepov ne bo mogoče izogniti nadaljnjemu in znatnemu slabšanju položaja industrije Skupnosti.

(107)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov preprečila nadaljnja izkrivljanja in ponovno vzpostavila pošteno konkurenco na trgu. To naj bi industriji Skupnosti omogočilo, da zviša svoje prodajne cene na raven, ki bi zagotovila razumno stopnjo dobička.

(108)

Če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi cene še naprej padale, dobički proizvajalcev Skupnosti pa bi se še naprej manjšali. To dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Glede na nizko stopnjo dobičkov in naložb v proizvodnjo je mogoče pričakovati, da nekateri proizvajalci brez uvedbe ukrepov Skupnosti ne bodo mogli povrniti svojih naložb.

(109)

Poleg tega bo uvedba protidampinških ukrepov pomagala ohranjati zaposlovanje, saj je industrija Skupnosti sestavljena iz malih in srednje velikih podjetij, razpršenih po vsej Skupnosti.

(110)

Zato se začasno sklene, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(111)

Glede štirih družb, ki niso bile pritožnice niti niso podprle pritožbe, ni nobenih znakov, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesi teh proizvajalcev.

(112)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uvoznikom in trgovcem. V preiskavi so s predložitvijo odgovorov na vprašalnik sodelovali štirje uvozniki. Knjižili so približno 38 % celotnega uvoza iz LRK v Skupnost in približno 3,2 % potrošnje Skupnosti med OP. Posledično je bil opravljen preveritveni obisk v prostorih dveh od teh družb, v Španiji in Združenem kraljestvu. Obseg zadevnega izdelka, ki sta ga uvažali ti dve družbi, je prispeval med 20 in 38 % k celotnemu uvozu iz LRK v Skupnost.

(113)

Za ta dva uvoznika je zadevni izdelek pomenil 100 % prihodkov od prodaje. Eden od uvoznikov je črpal 100 %, drugi pa 90 % celotnega uvoza zadevnega izdelka iz LRK. Glede delovne sile to pomeni med 8 in 11 oseb, neposredno vključenih v kupovanje, trgovanje in nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka.

(114)

V primeru uvedbe protidampinških ukrepov ni izključeno, da se bo raven uvoza s poreklom iz zadevne države znižala in tako vplivala na gospodarski položaj uvoznikov. Vendar bi moralo kakršno koli zvišanje cen uvoza zadevnega izdelka na uvoznike vplivati le tako, da bi se obnovila konkurenca na trgu Skupnosti, uvoznikom pa ne bi smelo preprečiti prodaje zadevnega izdelka. Poleg tega bi moral majhen delež stroškov zadevnega izdelka v celotnih stroških uporabnikov uvoznikom omogočiti lažji prenos morebitnega zvišanja cen na stranke. Na tej podlagi je bilo začasno sklenjeno, da ni verjetno, da bi uvedba protidampinških ukrepov resno negativno vplivala na položaj uvoznikov v Skupnosti.

(115)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, ki so bile v pritožbi navedene kot uporabniki. S predložitvijo odgovora na vprašalnik je v preiskavi sodelovalo sedem uporabnikov, ti pa so knjižili približno 13 % celotnega uvoza iz LRK v Skupnost. Posledično je bil opravljen preveritveni obisk v prostorih dveh od teh družb, v Španiji in Združenem kraljestvu. Ti dve družbi sta skupaj knjižili manj kot 5 % uvoza žic in pletenih žičnih vrvi PSC iz LRK v OP. Zadevni izdelek sta pridobivali predvsem iz drugih virov, kot sta industrija Skupnosti in Južna Afrika.

(116)

Spomniti je treba, da se zadevni izdelek uporablja za armirani beton, vzmetne elemente in napete mostove (s poševnimi visečimi vrvmi) v gradbeništvu. Vendar pa so v tem postopku uporabniki posredniške družbe, ki proizvajajo in dobavljajo elemente za zgoraj navedene vrste uporabe. Na podlagi tega je, čeprav vpliv uvedbe kakršne koli protidampinške dajatve verjetno ne bo zanemarljiv, pričakovati, da bodo ti uporabniki lahko na končne uporabnike prenesli celotno ali skoraj celotno zvišanje cen, ki bo posledica uvedbe protidampinških ukrepov, ob upoštevanju, da bo za zadnje vpliv uvedbe takih ukrepov zanemarljiv.

(117)

Zato se začasno sklene, da vpliv uvedbe protidampinških dajatev na stroške uporabnikov ne bo znaten.

(118)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev na uvoz žic in pletenih žičnih vrvi PSC s poreklom iz LRK.

(119)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(120)

Za določitev stopnje teh dajatev so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(121)

Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in na splošno ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila s prodajo podobnega izdelka v Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza. Za ta izračun uporabljena stopnja dobička pred obdavčitvijo je bila 8,5 % prihodkov od prodaje na podlagi tehtanega povprečja stopenj dobička, doseženih v letih 2004 in 2005 pred obstojem znatnih uvoznih količin iz LRK, po cenah, ki so bile nad cenami IS ali blizu njih. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Skupnosti, ki proizvaja podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je stroškom proizvodnje prištela zgoraj navedena 8,5-odstotna stopnja dobička.

(122)

Potrebno zvišanje cen je bilo potem določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(123)

Glede izračuna stopnje odprave škode na ravni države za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK je treba opozoriti, da je bila raven sodelovanja nizka. Zato je bila stopnja škode izračunana na podlagi stopnje odprave škode, določene za sodelujočo družbo, ki ji TGO ali IO ni bila odobrena.

(124)

Glede na zgoraj navedeno velja, da se v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz LRK uvedejo na ravni, nižji od stopenj dampinga in škode, v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se vse stopnje dajatve ustrezno določijo na ravni ugotovljenih stopenj škode.

(125)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odsevajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vse druge družbe) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(126)

Kateri koli zahtevek za uporabo stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo, skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače prodaje in izvoza, povezani na primer s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je primerno, Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremeni z dopolnitvijo seznama podjetij, ki so upravičena do posamičnih stopenj dajatev.

(127)

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

(128)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za namen kakršnih koli dokončnih ugotovitev ponovno proučijo –