1.   Kmetje, ki želijo koristiti odstopanje, vsako leto vložijo zahtevek pri pristojnih organih.

2.   Skupaj z letnim zahtevkom iz odstavka 1 se pisno zavežejo, da bodo izpolnjevali pogoje iz členov 5, 6 in 7.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za odstopanje pod upravnim nadzorom. Če pristojni organi med izvajanjem nadzora nad zahtevki iz odstavka 1 odkrijejo, da pogoji iz členov 5, 6 in 7 niso izpolnjeni, o tem obvestijo vlagatelja, zahtevek pa velja za zavrnjenega.

1.   Obdelava gnojila mora biti tako učinkovita, da se iz trdne frakcije odstrani 80 % neraztopljene trdne snovi, 35 % skupnega dušika in 70 % skupnega fosforja. Učinkovitost odstranitve iz trdne frakcije se oceni na podlagi masne bilance.

2.   Trdna frakcija, ki nastane z obdelavo gnojila, se dostavi odobrenim obratom, kjer se reciklira, s čimer se zmanjšajo vonjave in druge emisije, izboljšajo agronomske in higienske lastnosti, olajša ravnanje z njim ter poveča izkoristek dušika in fosforja. Recikliran proizvod se ne uporablja na kmetijskih površinah v regiji Flandriji, razen v parkih, na zelenicah in zasebnih vrtovih.

3.   Prečiščena frakcija, ki nastane pri obdelavi gnojila, se uskladišči. Da se gnojilo šteje za obdelanega, mora biti razmerje med dušikom in fosforjem (N/P2O5) 3,3, najmanjša koncentracija dušika pa 3 g na liter.

4.   Kmetje, ki obdelujejo gnojilo, vsako leto predložijo pristojnim organom podatke o količini gnojila, ki je bilo poslano v obdelavo, količini in namembnem kraju trdne frakcije in obdelanega gnojila ter njuni vsebnosti dušika in fosforja.

5.   Pristojni organi določijo in sporočijo Komisiji metodologije za oceno sestave obdelanega gnojila, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, ki koristi posamezno odstopanje.

6.   Amoniak in druge emisije, ki nastanejo pri obdelavi gnojila, se zberejo in obdelajo tako, da se zmanjša vpliv na okolje in neprijeten vonj.

1.   Količina gnojila pašne živine in obdelanega gnojila, ki se vsako leto vnese na zemljišču, vključno z gnojilom, ki ga vnesejo same živali, ne presega količine gnojila iz odstavka 2 v skladu s pogoji iz odstavkov 3–11.

2.   Količina gnojila pašne živine in obdelanega gnojila ne sme preseči letne količine 250 kg dušika na hektar na poljinah, na katerih se gojita trava in koruza, podsejana s travo, ter letne količine 200 kg dušika na hektar na poljinah, na katerih se goji ozimna pšenica, ki ji sledijo naknadni posevki in pesa.

3.   Skupni vnos dušika ustreza potrebam zadevnega posevka po hranilih ter upošteva količino dušika v tleh in povečano vsebnost dušika v gnojilu zaradi obdelave. V nobenem primeru ne sme biti večji od 350 kg na hektar na leto na poljinah, na katerih se goji trava, 220 kg na hektar na leto na poljinah, na katerih se goji sladkorna pesa, in 275 kg na hektar na leto na poljinah, na katerih se goji ozimna pšenica, ki ji sledijo naknadni posevki, krmna pesa in koruza, podsejana s travo, z izjemo v tem zadnjem primeru, ki velja za poljine na peščenih tleh, na katerih letni vnos dušika ne sme biti večji od 260 kg na hektar.

4.   Za vsako kmetijo je treba voditi načrt gnojenja za celotno površino, v katerem je opisano kolobarjenje in načrtovani vnos živinskega gnojila ter dušikovih in fosfatnih gnojil. Pripravljen mora biti vsako koledarsko leto najpozneje do 15. februarja.

Načrt gnojenja vsebuje:

Načrte je treba popraviti najpozneje sedem dni po vsaki spremembi kmetijske prakse, da se zagotovi skladnost med načrti in dejansko kmetijsko prakso.

5.   Vsaka kmetija pripravi bilanco gnojenja, ki se vsako koledarsko leto predloži pristojnemu organu.

6.   Vsaka kmetija, ki koristi posamezno odstopanje, se strinja, da se zahtevek iz člena 4(1), načrt gnojenja in bilanca gnojenja preverjajo.

7.   Na vsaki kmetiji se opravi analiza dušika in fosforja v tleh, in sicer vsaj vsaka štiri leta na vsaki poljini. Zahteva se vsaj ena analiza na vsakih 5 hektarov kmetijskega zemljišča.

8.   Koncentracija nitratov v profilu tal se izmeri vsako leto jeseni na vsaj 25 % kmetij, ki koristijo odstopanje. Analize in vzorčenje tal zajemajo vsaj 5 % poljin, na katerih se gojijo posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono, ter vsaj 1 % drugih poljin. Na vsaka 2 hektara kmetijskega zemljišča se zahtevajo vsaj trije vzorci treh različnih plasti tal.

9.   Gnojilo se ne trosi jeseni pred gojenjem trave.

10.   Vsaj dve tretjini dušika iz gnojila, razen dušika iz gnojila pašne živine, se vsako leto uporabita pred 15. majem.

11.   Dejavniki izločanja dušika in fosforja za govedo iz člena 27(1) flamske Odredbe o gnojilih z dne 22. decembra 2006 začnejo veljati s prvim letom veljavnosti te odločbe.

1.   To odstopanje se uporablja brez poseganja v ukrepe, ki morajo biti v skladu z ostalo okoljsko zakonodajo Skupnosti.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da so odstopanja, odobrena za vnos obdelanega gnojila, združljiva z zmogljivostjo odobrenih obratov za predelavo trdne frakcije.

1.   Pristojni organi zagotovijo upoštevanje omejitve števila glav živine na posameznih kmetijah (pravice do emisije hranil) v regiji Flandriji v skladu z določbami iz Odredbe o gnojilih z dne 22. decembra 2006.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da se prevoz gnojila s strani akreditiranih prevoznikov, ki so razvrščeni v kategorije A 2ob, A 5o, A 6o, B in C v skladu s členom 4 in členom 5 flamske ministrske odredbe z dne 19. julija 2007 (3), beleži s sistemom geografskega določanja položaja.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da se pred vsakim prevozom oceni sestava gnojila v zvezi s koncentracijo dušika in fosforja. Pooblaščeni laboratoriji opravijo analizo vzorcev gnojila ter sporočijo rezultate pristojnim organom in kmetu, ki prejme gnojilo.

1.   Pristojni organ oblikuje in vsako leto posodobi zemljevide, ki za vsako občino prikazujejo delež kmetij, število poljin, delež živine in delež kmetijskih površin, ki so vključeni v posamezno odstopanje. Ti zemljevidi se vsako leto predložijo Komisiji, in sicer prvič februarja 2008.

2.   Vzpostavi in vzdržuje se mreža za spremljanje vzorčenja površinskih voda in plitvih podtalnih voda, da se oceni vpliv odstopanja na kakovost vode.

3.   Z raziskavami in analizami hranil se pridobijo podatki o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju in kmetijskih praksah na kmetijah, ki koristijo posamezno odstopanje. Ti podatki se lahko uporabijo za modelno zasnovane izračune obsega spiranja nitratov in izgub fosforja na poljinah, na katerih se v skladu s členom 6(2) letno vnese do 200 kg dušika na hektar in 250 kg dušika na hektar iz gnojila pašne živine in obdelanega gnojila.

4.   Vzpostavijo se mesta za spremljanje, kar vključuje vsaj 150 kmetij, da se zagotovijo podatki o koncentraciji dušika in fosforja v talni vodi, mineralnem dušiku v profilu tal in s tem povezanih izgubah dušika in fosforja skozi korenine v podzemno vodo ter o izgubah dušika in fosforja s površinskim in podzemnim odtekanjem, v skladu s pogoji odstopanja in neodstopanja. Merilna mesta morajo zajemati vse tipe prsti (glinasto, ilovnato, peščeno in aluvialno prst), vse prakse gnojenja in vse vrste posevkov. Sestava mreže za spremljanje se v obdobju uporabe te odločbe ne spreminja.

5.   Na kmetijskih površinah s peščenimi prstmi je spremljanje poostreno.

1.   Pristojni organi izvajajo upravni nadzor nad vsemi kmetijami, ki koristijo posamezno odstopanje, da se oceni skladnost z največjo dovoljeno letno količino dušika iz živinskega gnojila na hektar, največjo dovoljeno uporabo dušikovih in fosfatnih gnojil, s pogoji rabe zemljišč ter obdelave in prevoza gnojila.

2.   Pristojni organi zagotovijo nadzor rezultatov analize v zvezi s koncentracijo nitratov v profilu tal jeseni. Če se z nadzorom pokaže, da je bila mejna vrednost 90 kg dušika na hektar ali nižje vrednosti, ki jih je določila flamska vlada v skladu s členom 14(1) flamske Odredbe o gnojilih z dne 22. decembra 2006, na določeni poljini presežena, se o tem obvesti kmeta, poljina pa se naslednje leto izključi iz odstopanja.

3.   Pristojni organi zagotovijo preglede na kraju samem za vsaj 1 % dejavnosti prevoza gnojila na podlagi ocene tveganja in rezultatov upravnega nadzora iz odstavka 1. Nadzor vključuje vsaj preverjanje izpolnjevanja obveznosti glede akreditacije, oceno spremnih dokumentov, preverjanje izvora gnojila ter namembnega kraja in vzorčenja gnojila, ki se prevaža. Kjer je to primerno, se lahko vzorčenje gnojila izvede med natovarjanjem, po potrebi z uporabo samodejnih naprav za vzorčenje gnojila, ki so nameščene na vozilih. V laboratorijih, ki jih pooblastijo pristojni organi, se analizirajo vzorci gnojila, rezultati analize pa se sporočijo kmetu, ki dobavlja gnojilo, in kmetu, ki ga prejme.

4.   Program pregledov na kraju samem se vzpostavi na podlagi analize tveganja, rezultatov nadzora iz prejšnjih let in rezultatov splošnega naključnega nadzora uporabe zakonodaje o izvajanju Direktive 91/676/EGS. Pregledi na kraju samem zajemajo vsaj 5 % kmetij, ki koristijo posamezno odstopanje, z upoštevanjem pogojev iz členov 5, 6 in 7.

1.   Pristojni organ vsako leto predloži Komisiji rezultate spremljanja skupaj s poročilom o spreminjanju kakovosti vode, oceno ostankov nitratov v profilu tal jeseni za različne posevke na kmetijah, ki koristijo odstopanje, in prakso ocenjevanja. V poročilu je navedeno, kako se ocenjevanje izvajanja pogojev odstopanja izvaja z nadzorom na ravni kmetij in poljin, vključeni pa so tudi podatki, ki temeljijo na rezultatih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem, o kmetijah, ki se ne držijo določb.

2.   Poročilo vključuje tudi podatke o obdelavi gnojila, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o značilnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnojila.

3.   Poleg podatkov iz odstavkov 1 in 2 poročilo vključuje tudi podatke o gnojenju na vseh kmetijah, ki koristijo posamezno odstopanje, trendih proizvodnje gnojila v regiji Flandriji v zvezi z dušikom in fosforjem, rezultate upravnega nadzora in nadzora na kraju samem nad prevozom gnojila in rezultate nadzora nad bilanco hranil na ravni kmetije za izračun količnikov izločanja pri prašičih in perutnini.

4.   Prvo poročilo se predloži do decembra 2008 in nato vsako leto do julija.

5.   Tako dobljene rezultate bo Komisija upoštevala pri morebitnem novem zahtevku za odstopanje.