27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/13

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Francije za stabilnost, ki zajema obdobje 2006-2010.

(2)

Program vsebuje dva različna scenarija za makroekonomske in proračunske napovedi: manj ugoden scenarij in ugoden scenarij. Manj ugodni scenarij, ki je v skladu z napovedjo služb Komisije iz jeseni 2006, je referenčni scenarij za ocenjevanje proračunskih napovedi. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov se zdi, da ta scenarij temelji na izvedljivih predpostavkah, čeprav so za leto 2006 nekoliko optimistične. Predvideva, da se bo v programskem obdobju realni BDP povečal za 2,25 % na leto. Videti je, da so v programu tudi napovedi glede inflacije stvarne.

(3)

Za leto 2006 je bil javnofinančni primanjkljaj v jesenski napovedi služb Komisije iz leta 2006 ocenjen na 2,7 % BDP, pri čemer je bil cilj iz prejšnje posodobljene različice programa za stabilnosti za leto 2006 2,9 % BDP (in doseženi primanjkljaj v letu 2005 2,9 % BDP). Čeprav je predpostavka o rasti BDP enaka v prejšnji in novi posodobljeni različici, tj. med 2 in 2,5 %, pa sestava rasti v novi različici v večji meri temelji na obdavčenju in višji zasebni porabi. Pričakovano zmanjšanje primanjkljaja je podprto z (a) pospešeno rastjo BDP (z 1,2 % na približno 2 %), kar poveča prihodke (približno 5 milijard EUR, tj. 0,3 odstotne točke BDP) in (b) upočasnjevanjem rasti odhodkov.

(4)

Program je del vseobsegajoče strategije francoskih oblasti glede „nacionalne zaveze zmanjšanja dolga “in je predstavljen kot večletni program za zmanjšanje dolga, ki je usmerjen na ničelni primanjkljaj in raven dolga pod 60 % BDP do leta 2010. Predvideva stalni upad – ki pa bo izrazitejši proti koncu programskega obdobja – objavljenega primanjkljaja z 2,7 % BDP v letu 2006 (2,5 % v letu 2007) na 0 % BDP leta 2010, kar pomeni skupno zmanjšanje za 2,7 odstotne točke BDP. Primarni primanjkljaj 0,1 % BDP leta 2006 naj bi se spremenil v presežek od leta 2007 naprej in dosegel 2,5 % BDP leta 2010. Načrtovana proračunska konsolidacija temelji na odhodkih: opira se na večletne cilje za povečanje javnofinančnih odhodkov, kar pomeni zmanjšanje razmerja med (primarnimi) odhodki in BDP za približno 3 odstotne točke BDP v omenjenem obdobju. V primerjavi s prejšnjim programom nova različica na splošno potrjuje načrtovano proračunsko prilagoditev na podlagi večinoma nespremenjenega makroekonomskega scenarija.

(5)

Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, izboljšal, in sicer s primanjkljaja v višini približno 2,5 % BDP v letu 2006 na presežek v višini več kot 0,25 % na koncu programskega obdobja (leta 2010). Podobno kot v prejšnji posodobljeni različici programa za stabilnost je tudi tu srednjeročni cilj uravnotežen položaj v strukturnem smislu, ki naj bi bil v okviru programa dosežen do leta 2010. Ker srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 1,5 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju.. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in povprečno potencialno rast v dolgoročnem obdobju.

(6)

Tveganja glede proračunskih napovedi v programu so večinoma uravnotežena za krajši rok (do leta 2008), toda proračunski rezultati v zadnjih letih bi lahko bili slabši od napovedanih v programu. Kar zadeva krajši rok, se prilagoditev večinoma opira na strožji nadzor odhodkov na državni ravni, in sicer ob podpori postopnega izvajanja novega ustavnega organskega proračunskega zakona (2) ter rezultatov posodobitve revizij, in je uresničljiva, kljub temu da predstavljajo gibanja odhodkov lokalnih organov dejavnik tveganja. V zadnjih letih programa obstajajo tveganja glede tega, ali je mogoče v celoti doseči načrtovano močno prilagoditev. Predvideno krepko omejevanje bi namreč lahko zahtevalo dodatne ukrepe, ki v programu niso zajeti, ne glede na to, da se na državni ravni pravila glede odhodkov sicer ustrezno upoštevajo. Zaradi dosedanjih rezultatov v zvezi z doseganjem splošnih zgornjih meja za odhodke v okviru javnih financ, kar ima v francoski strategiji konsolidacije proračuna osrednjo vlogo, ter pomanjkanja mehanizmov za izvrševanje predvsem za lokalne oblasti, se tveganja nagibajo v negativno smer. Z namenom, da bi se na vseh ravneh izboljšal nadzor odhodkov, so bili vzpostavljeni mehanizmi, s pomočjo katerih naj bi prišlo do sodelovanja med upravitelji javne porabe.

(7)

Glede na to oceno tveganja proračunska naravnanost v programu verjetno ne bo dovolj za zagotovitev, da bo srednjeročni cilj dosežen do leta 2010, kot je predvideno v programu. Vendar zagotavlja zadostno varnostno rezervo, da se prepreči prekoračitev zgornje meje primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih proti koncu programskega obdobja, najverjetneje od leta 2009 naprej. Razen za leto 2007 je ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja, predviden v programu, večinoma v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice v euroobmočju in MDT II kot merilo veljati letno izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP in da mora biti prilagoditev višja v obdobju ugodnih gospodarskih razmer, medtem ko je lahko nižja v obdobju slabih gospodarskih razmer. Čeprav je Francija pravkar zmanjšala čezmerni primanjkljaj, je napovedana prilagoditev za leto 2007 omejena na 0,3 odstotne točke BDP, medtem ko se gospodarsko stanje ne more oceniti kot slabo, elastičnost davkov pa celo kaže na ugodne gospodarske razmere.

(8)

Ocenjuje se, da je bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 64,6 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo razmerje med deležem dolga in BDP v programskem obdobju zmanjšalo za okoli 6,5 odstotne točke. Gibanje deleža dolga je lahko v zadnjih letih programskega obdobja manj ugodno od napovedanega ob upoštevanju (1) zgoraj navedenih tveganj glede proračunskih ciljev in (2) negotovosti glede prodaje nestrateških sredstev, ki so večja od preteklega povprečja. Glede na to oceno tveganja se zdi, da se bo v programskem obdobju delež dolga dovolj hitro približeval referenčni vrednosti.

(9)

Dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva so v Franciji manjše od povprečja EU, odhodki za pokojnine pa kažejo nekoliko bolj omejen porast kot v mnogih drugih državah, kar je posledica pokojninskih reform, ki se že izvajajo. Začetno proračunsko stanje, čeprav je boljše od tistega iz leta 2005, še vedno predstavlja tveganje glede vzdržnosti javnih financ, tudi če se pri tem še ne upošteva dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva. Poleg tega je trenutna stopnja bruto javnega dolga nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. Nadaljnja proračunska konsolidacija bi prispevala k zmanjšanju tveganj glede vzdržnosti javnih financ, kar bi pomenilo tudi ohranjanje in morebiti celo krepitev pozitivnih učinkov pokojninske reforme. Francija je, kot kaže, na splošno izpostavljena srednjemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za stabilnost vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka francoskega nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Čeprav ne zagotavlja nobenih sistematičnih informacij glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, se zdi, da proračunske napovedi kljub temu upoštevajo javnofinančne posledice vseh ukrepov iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Omenjeni program zlasti predvideva ukrepe za izboljšanje potencialne rasti, ki se nanašajo na posodobitev trga dela pa tudi na nekatere inovacije na področju industrijske in raziskovalne politike.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki so vključene v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu nekatere pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov (3).

(i)

izkoristi stabilne možnosti za rast ter pozitivni osnovni učinek doseženega rezultata v letu 2006, ki se je izkazal za boljšega kot je bilo napovedano, za uresničitev prilagoditve v okviru srednjeročnega cilja; v naslednjih letih nadaljuje z velikopotezno strukturno prilagoditvijo, katere cilj je doseči načrtovani srednjeročni cilj do leta 2010, pri čemer se bo zmanjšala raven dolga in izboljšala dolgoročna vzdržnost javnih financ. Zlasti pa je treba v celoti in učinkovito izvršiti proračun za leto 2007 ter izkoristiti vsako priložnost za pospešeno strukturno prilagoditev;

(ii)

okrepi spremljanje in izvrševanje pravil o odhodkih za vse podsektorje javne uprave, s čimer bo zagotovila spoštovanje ambicioznih večletnih zgornjih mej odhodkov.