(i)

Vpliv dogodkov 11. septembra 2001

Lastnik ladje je 1. oktobra 2001, pred začetkom izgradnje, od Cantieri Navali Termoli namesto razveljavitve zahteval prekinitev izvajanja pogodbe do 30. 9. 2003. Lastnik ladje je dne 29. septembra 2003 zahtevo za prekinitev pogodbe preklical.

(ii)

Potrebe po spremembi ladje zaradi spremenjenih tehnično-trgovinskih zahtev

Poleg zgoraj navedenega je treba dodati, da je lastnik ladje ob preklicu prekinitve pogodbe zahteval, da se načrt ladje spremeni – z odmikom od posebnosti, ki so bile prvotno določene v pogodbi – da se jo prilagodi spremenjenim tehnično-trgovinskim zahtevam. Te spremembe so se nanašale na velikost in število rezervoarjev ter tudi na celotno dolžino in širino ladje, katere spremenjene načrte za izgradnjo je moral odobriti R.I.NA, italijanski organ za potrjevanje. Spremembe so bile končno formalizirane dne 10. decembra 2003 v dopolnilu k prvotni ladjedelniški pogodbi.

(iii)

Vpliv naravnih nesreč

Dne 31. oktobra 2002 je bil v deželi Molise potres, ki je vplival na ladjedelnico, delavce in dobavitelje. Nato so bile med 23. 1. 2003 in 25. 1. 2003 v deželi poplave z nadaljnjimi uničujočimi posledicami za ladjedelnico, delavce in dobavitelje. Ti dve naravni nesreči sta ladjedelnici povzročili neposredno škodo zaradi zastoja dela in posredno škodo zaradi enostranskega preklica pogodb s strani lokalnih podjetij, ki so kot podizvajalci opravljala delo, povezano z ladjo C.180, in so kot razlog navedla škodo, ki so jo naravne nesreče povzročile poslovni infrastrukturi njihovih dobaviteljev. Italijanski organi so zlasti zatrjevali, da so zgoraj navedeni dogodki vplivali na pripravljalno inženirsko delo pri izgradnji ladje.

Čeprav sta se obe naravni nesreči pripetili v obdobju prekinitve ladjedelniške pogodbe, italijanski organi trdijo, da so ti dogodki kljub temu ovirali proizvodne projekte ladjedelnice, s poudarkom na dejstvu, da je bilo za obe naravni nesreči razglašeno izredno stanje do 1. februarja 2004 z uredbo predsednika Sveta ministrov.

Italijanski organi so poudarili potrebo po pomoči zaradi omejenih finančnih sredstev in industrijskih virov ladjedelnice (4), glede na to da je bila pogodbena cena ladje določena ob upoštevanju subvencij, ki bi bile dodeljene po zakonu. Poleg tega po mnenju italijanskih organov, če se ne odobri podaljšanje končnega roka za dobavo ladje (katere stopnja izgradnje je bila 25,65 % dne 16. 12. 2003) in zato izgradnja ni upravičena do pomoči, ladja ne more biti dokončana brez ogromne ekonomske škode za ladjedelnico, ki bi imela za posledico izgubo delovnih mest tako za ladjedelnico kot tudi za podjetja, ki delajo za ladjedelnico. Italijanski organi so namreč poudarili, da sta se lastnik ladje Marnavi in ladjedelnica dogovorila za razveljavitev ladjedelniške pogodbe neke druge ladje, imenovane C.173, katere izgradnjo so ovirali zgoraj navedeni dogodki, in za uporabo razpoložljivega potrošnega materiala pri ladji C.180.

Tabela 1

Pregled zamud pri dobavi ladje C.180

(i)

Glede vplivov dogodkov 11. septembra 2001

Italijanski organi so trdili, da gre za dogodke, ki so izjemni, nepredvidljivi in zunanji za ladjedelnico, ter v nasprotju z mnenjem Komisije trdili, da so navedli nepričakovane motnje, ki so za program dela ladjedelnice resne in utemeljene.

Svojo analizo utemeljujejo zlasti na podlagi dejstva, da ocena Komisije temelji na poročilu, oblikovanem jeseni 2003 (5), oziroma dve leti po dogodkih, pri čemer trdijo, da takšni dogodki vplivajo na poslovne strategije gospodarskih subjektov, ki morajo sprejeti odločitve v trenutku dogodka – september 2001 – ali v naslednjih mesecih.

Po mnenju italijanskih organov je splošno znano in nadalje potrjeno v poročilu Clarkson (6), da so takšni dogodki vplivali na celoten del trga mednarodnega pomorskega prevoza blaga in ne samo na določeno vrsto ladij, in sicer potniških ladij. V utemeljitev svoje trditve so italijanski organi zagotovili nove informacije, da bi dokazali vpliv zgoraj navedenih dogodkov na izgradnjo ladje, s posredovanjem kopij pogodb o zakupu, sklenjenih med lastnikom ladje Marnavi in družbo Novamar, s sedežem v Houstonu (ZDA), za najem dveh tankerjev, ki jih je lastnik ladje naročil pri Cantieri Navali Termoli (7), ter odstop Novamarja od teh pogodb po 11. septembru 2001. Italijanski organi torej trdijo, da so ti tragični dogodki na podoben način vplivali na zadevno ladjo in da v nasprotju z mnenjem Komisije njihov vpliv ni omejen na potniške ladje. Zato italijanski organi zagovarjajo svoje stališče, na podlagi katerega je vpliv zgoraj navedenih dogodkov v skladu z določbami tretjega stavka drugega pododstavka člena 3(2) uredbe o ladjedelništvu.

(ii)

Potrebe po spremembi ladje zaradi spremenjenih tehnično-trgovinskih zahtev

Italijanski organi so zagotovili informacije v zvezi s spremembami ladje C.180.

Pojasnili so zlasti, da sta leta 2000 lastnik ladje in ladjedelnica sklenila pogodbi za izgradnjo dveh novih tankerjev, imenovanih C.173 in C.180; ti pogodbi sta prvotno določali dobavna roka 31. 3. 2002 za prvo ladjo in 30. 6. 2003 za drugo ladjo, ki sta bila pozneje preložena na 31. 3. 2003 in 31. 12. 2003. Poleg tega so pojasnili, da so imeli dogodki 11. septembra 2001 in obe naravni nesreči, ki sta bili naknadno obravnavani, takšen vpliv na program dela ladjedelnice, da je bila dobavljena samo ena ladje do 31. decembra 2003.

Zato je lastnik ladje novembra 2002 odpovedal izgradnjo ene od ladij pri ladjedelnici, da bi se slednja lahko osredotočila na dokončanje ene same. V praksi je do tega prišlo predvsem s preimenovanjem ladje C.173 v ladjo C.180 – ki je bila največja izmed ladij naročenih s strani lastnika ladje – in drugič, z zahtevo za bistvene spremembe temeljnih strukturnih značilnosti ladje C.180 (8)  (9)  (10) ter končno s prekinitvijo pogodbe za ladjo C.173. Posledično je C.180 (prej C.173) postala večja in hitrejša ladja z večjo zmogljivostjo in višjo ceno kot prvotna C.173, celotne značilnosti pa so v primerjavi s prvotno pogodbo glede ladje C.180 slabše.

Vendar italijanski organi izjavljajo, da so zgoraj navedene spremembe samo posredno vplivale na zamudo pri izgradnji ladje in da so zamude nastale zaradi posledic naravnih nesreč, ki so povzročile prekinitev pogodbe s strani podjetja za svetovanje, ki je izdelalo načrt za spremembo ladje C.180 (prej C.173).

(iii)

Vpliv naravnih nesreč (potres z dne 31. 10. 2002 in poplave od 23. 1 2003–25. 1. 2003)

Italijanski organi poudarjajo pomen in posledice zgoraj navedenih naravnih nesreč, ki so prizadele regijo, kjer se nahaja ladjedelnica.

Slednji na splošno opozarjajo, da je bilo ob upoštevanju obsežnosti območja, ki so ga naravne nesreče prizadele, ter povečanega tveganja za javno in zasebno blaginjo v regiji razglašeno izredno stanje z uredbo predsednika Sveta ministrov z dne 31. 10. 2002, v kateri je bilo izredno stanje določeno do 30. 6. 2003 in pozneje podaljšano do 1. februarja 2004 z uredbo z dne 31. 1. 2003. Zgoraj navedeni organi Komisijo opozarjajo tudi na dejstvo, da je po teh dogodkih v okviru pregleda karte regionalnih pomoči (11) odobrila podaljšanje ob upoštevanju vpliva naravnih nesreč, ki so prizadele regije Molise in Termoli, oziroma območje na katerem se nahaja ladjedelnica.

Italijanski organi so posredovali informacije glede ladjedelnice, da je bil po zgoraj navedenih naravnih nesrečah v obdobju od novembra 2002 do februarja 2003 program dela ladjedelnice v zamudi, ki je bila posledica prvotne zamude in s tem povezanih prekinitev številnih pogodb s strani različnih pogodbenikov, ki so ladjedelnici dobavljali material in storitve, bistvene (12) za izgradnjo ladje C.180 (13) (prej C.173).

(iv)

Prekinitev del na ladji C.180 (prej C.173) v letu 2004

Julija 2005 so italijanski organi v odgovor na začetek postopka preiskave Komisijo obvestili, da je bilo dokončano skoraj 66 % izgradnje, vendar je ladjedelnica prekinila izgradnjo in ladja je bila splavljena avgusta 2004 med čakanjem, da bo Komisija odobrila podaljšanje dobavnega roka. Zato se v skladu z zahtevo lastnika ladje in ladjedelnice meni, da mora desetmesečno podaljšanje roka začeti veljati z odločbo Komisije, s katero se odobri zahtevano podaljšanje.

(i)

Vpliv dogodkov 11. septembra 2001

Glede te navedbe je Komisija seznanjena z nepredvidljivostjo teh dogodkov, ki so za ladjedelnico zunanji. Vendar v skladu s prejšnjimi odločitvami Komisije, v tem primeru tega razloga ni mogoče upoštevati. V skladu z ustaljeno prakso Komisije glede odločitev (15) se namreč„upočasnjen gospodarski razvoj ali poslabšanje razmer na trgu v zvezi z eno vrsto ladje ne moreta šteti za izjemen dogodek v smislu člena 3(2) uredbe o ladjedelništvu“. Opozoriti je treba, da je bil ta razlog upoštevan samo za potniške ladje zaradi neposrednega vpliva teh dogodkov na to vrsto ladij, medtem ko se šteje, da so imeli ti dogodki na druge vrste ladji posreden vpliv in bolj splošen učinek.

V odločitvi o začetku postopka Komisija namreč opozarja, da glede na poročilo inštituta Clarkson Research iz novembra 2003 (16) „so dogodki 11. septembra nedvomno poslabšali stanje svetovnega gospodarstva, ki je pred tem že začelo upadati“. Poleg tega je glede naložb v tankerje z nosilnostjo manj kot 20 000 ton, kot je ladja C.180, v istem poročilu Clarkson Research navedeno, da „v obdobju od leta 1998 do 2000 ni bilo veliko aktivnosti in ne glede na izboljšanje stanja v začetku leta 2001, je bila raven aktivnosti ponovno zmanjšana v zadnjih treh mesecih leta 2001, s podobnim trendom, ugotovljenim v ostalem sektorju. Naročila so se znatno povečala v začetku leta 2002 in od takrat je ta raven ostala pretežno enaka“.

Poleg tega glede navedbe italijanskih organov, ki postavlja pod vprašaj ustreznost presoje Komisije glede vpliva teh dogodkov, ker temelji na naknadnem poročilu, Komisija predvsem ugotavlja, da je njena odločitev temeljila na poročilu, ki so ga predložili prav ti italijanski organi; poleg tega poudarja, da so tudi navedbe zgoraj navedenih organov v okviru tega postopka temeljile na poročilih iz konca leta 2003; končno Komisija ugotavlja, da nobeno od nadaljnjih poročil, na katero se italijanski organi sklicujejo, ne nasprotuje oceni Komisije glede tega dejstva.

Komisija opozarja, da je ta ocena zgoraj navedenega razloga v skladu z drugimi odločitvami v podobnih zadevah, ki jih je priglasila Italija, in se nanašajo na podaljšanje triletnega roka, določenega za dobavo tankerjev in prevoz utekočinjenih naftnih plinov.

(ii)

Potreba po spremembi ladje zaradi spremenjenih tehnično-trgovinskih zahtev

Glede druge navedbe, se predvsem ugotavlja, da so bile tehnične spremembe opravljene na zahtevo lastnika ladje za izpolnitev spremenjenih tehnično-trgovinskih zahtev. Poleg tega glede na navedbe v dopolnilu z dne 10. 12. 2003, priloženemu prvotni pogodbi o izgradnji, je ladjedelnica nameravala zaprositi lastnika ladje za odlog dobavnega roka ladje C.180 in prevzeti odgovornost za vse obveznosti in tveganje, povezano z morebitnim izplačilom/odobritvijo državne pomoči v korist slednjega.

Komisija ugotavlja, da glede na to, da lahko lastnik ladje vedno zahteva spremembe ladjedelniške pogodbe za izgradnjo, so take spremembe v sektorju ladjedelništva pogost dogodek. Taki dogodki so na splošno všteti v običajno področje poslovanja ladjedelnice. Tega razloga zato v zadevnem primeru ni mogoče upoštevati.

Nenazadnje Komisija poudarja tudi, da so italijanski organi v tem postopku preiskave pojasnili, da so bile zadevne spremembe – ki se nanašajo na obe ladji C.173 in C.180 – že navedene v dopisu, ki ga je ameriška prevozniška družba Novamar februarja 2001 poslala lastniku ladje, in dogovorjene med ladjedelnico in lastnikom ladje pred prekinitvijo pogodbe leta 2001. Poudarja se tudi, da bi po navedbah italijanskih organov morala ladjo C.173 v skladu s prvotnim načrtom že dolgo pred tem zgraditi druga ladjedelnica, ki je šla v stečaj v devetdesetih letih, in je zato zadevna ladja spadala v kategorijo ladij, ki so jih nadomestile večje ladje z boljšo zmogljivostjo.

Glede na navedeno, se zdi jasno, da zgoraj navedene spremembe niso bile niti izjemne niti nepredvidljive. Komisija zato ugotavlja, da razloga, ki ga je navedla Italija, ni mogoče upoštevati.

(iii)

Vpliv naravnih nesreč, ki so prizadele deželo Molise, v kateri se ladjedelnica nahaja

Priznava se, da potresi, poplave in druge „višje sile“ na splošno pomenijo dopusten razlog. Enako se priznava, da so taki dogodki vplivali na dejavnost dežele Molise – kot je bilo potrjeno z izrednim stanjem, ki ga je razglasil predsednik Sveta ministrov – in po vsej verjetnosti na celotno dejavnost ladjedelnice.

Vendar pa v skladu z uredbo o ladjedelništvu podaljšanje triletnega dobavnega roka pomeni odstopanje od običajnih določb, ki dopuščajo dodelitev pomoči za tekoče poslovanje v povezavi s pogodbo, in pomenijo odstopanje od določb Skupnosti glede državnih pomoči. Zato načelo, na podlagi katerega je treba določbe o odstopanju razlagati omejevalno, določa, da je treba dokazati neposredno vzročno zvezo med okoliščinami, za katere se šteje, da so povzročile zamudo, in samo zamudo pri izgradnji ladje. So pa informacije, posredovane Komisiji, vključno s tistimi, ki so jih predložili italijanski organi po začetku formalnega postopka preiskave, precej ohlapne in se na splošno sklicujejo na posledice naravnih nesreč, ne da bi s kvantitativnimi kazalniki dokazale jasen vpliv teh dogodkov na program dela ladjedelnice in na izgradnjo te ladje.

Komisija ugotavlja, da kljub izrecnim zahtevam za informacije in večkratnemu podaljšanju rokov za odgovor, niso bile posredovane niti podrobne informacije glede vplivov teh naravnih nesreč na splošni program dela ladjedelnice niti informacije o vzročni zvezi glede posebnega programa dela za ladjo C.180 (prej C.173). Italijanski organi so namreč posredovali kopije dopisov, s katerimi so družbe, ki so ladjedelnici dobavljale material in storitve, prekinile zadevne pogodbe; niso pa niti na ustrezen način dokazale vzročne zveze niti natančno opredelile zamude, ki je sledila, pri programu dela ladjedelnice in izgradnji ladje C.180 (prej C.173), da bi upravičile zahtevo za desetmesečno podaljšanje dobavnega roka.

(iv)

Prekinitev del na ladji C.180 (prej C.173) v letu 2004

Poleg tega Komisija ugotavlja, da so italijanski organi sporočili, da je bilo dokončano okrog 66 % izgradnje ladje C.180 (prej C.173), vendar so bila dela prekinjena in ladja splavljena avgusta 2004; italijanski organi so torej menili, da bi se moralo desetmesečno podaljšanje roka začeti z odločbo Komisije, s katero je zahteva za podaljšanje odobrena.

Prvič, se zahteva, ki so jo predložili italijanski organi, da bi se desetmesečno podaljšanje začelo z odločbo Komisije, ne more šteti za skladno z uredbo o ladjedelništvu, ker bi to povzročilo nadaljnje neupravičene zamude. Upoštevati je treba, da je ladjedelnica sprejela odločitev za prekinitev izgradnje ladje na lastno odgovornost in da je s tem povzročila dodatno zamudo, ki je ni mogoče upravičiti v smislu uredbe o ladjedelništvu.

Drugič, Komisija ugotavlja, da bi, kot izhaja iz uradnega obvestila, morala biti ladja C.180 (prej C.173) dobavljena do 31. 10. 2004. Vendar je glede na zahtevo italijanskih organov, da se desetmesečno podaljšanje začne z odločbo Komisije, in dejstvo, da je ladjedelnica splavila nedokončano ladjo C.180 (prej C.173) avgusta 2004, jasno, da ladjedelnica ne bi uspela izročiti ladje niti v zahtevanem desetmesečnem podaljšanju roka.

Zato se zahteva italijanskih organov zavrne zaradi neupravičene prekinitve del v letu 2004.